www.demokracija.si POLITIKA 1 Št. 32, leto XI. Mi ZALETAVI..... 10. avgust 2006, 550 SIT/2,29 EUR . lf.« PREDSEDNIK		J EVROPSKA UNIJA 1 PRIPRAVE NA 1 PREDSEDOVANJE
Demokracija		
Akademik prof. dr. IgorVrišer je nekoč zapisal: »Regionalizacija Slovenije še zdaleč ni preprosta naloga...« Ne le zaradi naravnih, temveč tudi zaradi psiholoških pregrad.
TD
CD CD
CD
-S
ZZ5
CD TD
r	I
CD CD
CD y
CD
CO
co<
¡O CD_
CZ CD"
s
3
CO ,-1-
CD
r\j Co
i\i
Q.
-S
CD
CD O
■o o
CO
C
Q3
Pivovarna Union d.d.. Pivovarniška ul. 2, Ljubljana
TRETJA STRAN
Iz brezna na oblast
Metod Berlec
Zadnja leta se sredi poletja vsakič znova spominjamo leta 2000, ki je močno vplivalo na politično dogajanje na Slovenskem v naslednjih letih. Začelo se je spomladi tega leta, ko je koalicija LDS in SLS razpadla. Posledično je takratni premier Janez Drnovšek v državnem zboru doživel nezaupnico.
V tistem času sta se Marjan Podobnik in Lojze Peterle, ki sta vodila SLS in SKD, dogovorila o združitvi obeh strank. Pogoj za njuno združitev je bil med drugim izstop SLS iz vlade. Sledil je združitveni kongres. Nastala je združena SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, ki jo je vodil Franc Zagožen. Hkrati je bil za novega premierja s strani združene stranke in SDS predlagan Andrej Bajuk Sledilo je več glasovanj v državnem zboru in iskanje dodatnih poslanskih glasov. Pomladnim politikom je uspelo na svojo stran dobiti dve poslanki in Bajukova vlada je bila v državnem zboru potrjena z minimalno večino glasov. Veselje pri tem je bilo neizmerno, na obzorju pa so se napovedovale že prve težave. Velika večina medijev je bila ostro proti vladi in od prvega dne svojega operativnega dela v začetku poletja je bila deležna pravih „kanonad". Konec julija je znotraj SLS+SKD prišlo do razdora zaradi volilnega sistema. Ker med strankami glede tega ni bilo mogoče doseči konsenza, je presenetljivo velik del vodstva SLS+SKD v nasprotju z referendumsko voljo ljudi, ki so podprli večinski volilni sistem, podprl Potrčev predlog popravljenega proporcionalnega volilnega sistema. To je pomenilo, da je predsednik SLS+SKD Franc Zagožen skupaj s poslansko skupino podprl predlog levice. Za velik del slovenske desnosredinske javnosti je bil to pravi šok Veliko negativno presenečenje je bilo tudi za koalicijsko SDS. V združeni stranki se s takim ravnanjem niso vsi strinjali. Premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle, ki sta bila hkrati tudi podpredsednika SLS+SKD, sta protestno izstopila iz stranke in začela ustanavljati Novo Slovenijo. K stranki je pristopil velik del nekdanjih članov SKD, ki so presodili, da so v združeni stranki v podrejenem položaju, ter se niso strinjali z nenačelnostjo in kolaboracijo z levico.
Seveda je ravnanje Franca Zagožna in njegovih ter posledično razkol v komaj združeni stranki slabo vplival na javno podobo pomladnih politikov. Med ljudmi je nastal vtis, da so popolnoma nesposobni, da se samo prepirajo. Ljudje so se spet obrnili k predsedniku LDS Janezu Drnovšku, ki so ga bili sicer že naveličani, vendar se jim je kljub vsemu zdel predvidljiv in trezen politik K taki sliki so seveda veliko pripomogli tudi mediji. LDS je na jesenskih volitvah leta 2000 premočno zmagala, medtem ko so SDS, NSi in SLS skupaj zbrale komaj tretjino glasov. Janez Drnovšek je sestavil koalicijsko vlado med LDS, ZLSD, SLS, DeSUS in delno SMS. Za SDS in NSi, ki sta tvorili koalicijo Slovenija, se je začela trnova opozicijska pot, ki je je bil predvsem predsednik SDS Janez Janša že vajen. Kljub temu mu je z veliko modrosti in vztrajnosti uspelo prebroditi tudi zno-trajstrankarsko krizo, pa čeprav so ga napadali celo mediji, ki so mu bili prej praviloma naklonjeni.
Ob šesti obletnici omenjenih dogodkov lahko ugotovimo, da ti niso imeli samo negativnih posledic, ampak dolgoročno tudi pozitivne. Glavni politični akterji so tedaj pokazali svoj pravi obraz. Pokazalo se je, kdo je s srcem zavezan demokratičnim vrednotam in komu je zanje malo mar. Zbistril se je desnosredin-ski prostor. Ostal je zdrav temelj - koalicija Slovenija (SDS in NSi), na kateri sta Janša in Bajuk vsa štiri opozicijska leta skrbno gradila svoj politični program in kapital. Z odhodom Milana Kučana v pokoj in s premikom Janeza Drnovška z mesta predsednika vlade na funkcijo predsednika republike, se je tranzicijska levica znašla v težavah ... Zmaga koalicije Slovenija, napredek NSi in predvsem SDS jeseni 2004 je bil velik. Oblikovanje koalicijske vlade med SDS, NSi, SLS in DeSUS pod vodstvom Janeza Janše je bilo kljub nekaterim zameram iz preteklosti logično. Po letu in pol razmeroma trdne koalicijske vlade se zdi, da so se iz dogodkov leta 2000 vsi veliko naučili. Predvsem pa so spoznali, da je neenotnost in nenačelnost vsem v pogubo. BJ
Po letu in pol razmeroma trdne koalicijske vlade pod vodstvom Janeza Janše se zdi, da so se iz dogodkov leta 2000 vsi veliko naučili. Predvsem so spoznali, da je neenotnost in nenačelnost vsem v pogubo.
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
3
KAZALO
uvodne strani
34
Intervju: Sergij Daolio
politika
9	Podpora vladi narašča	/ma^mGlede na to, da je računsko
10	Pogledi: Mesto ni podjetje	IHp^V^H sodišče Že podalo VSe
11	Nadustava Evrope	*	nepravilnosti, je v bistvu
to zame dobro, saj sem
sprejel ustrezne usmeritve in
12	Zaletavi predsednik republike	navodila za vodenje. Če jim
It	. ^	bom sledil, mora biti vse v
redu. Pri tem moram biti Slovenija__k	zelo realen.
18 Preučevanje komunističnega enoumja 22 Trnova pot do pokrajin 24 Kako izboljšati cestno varnost? 26 Boj z rdečim petelinom 28 Boj z mlini na veter
tujina
30 Vzpon Indije
32	Globus: Manj dela
33	Tuji tisk: Sahara
intervju
34 Sergij Daolio
nekoč in danes
38 Kaj spreminja svet
41	Zgodovina lepote
42	Naši kraji: Sečovlje
kultura
46	Po tristo letih spet lepa
47	Zapuščina Hansa Fallade
ogledalo
48	Film: Garfieldova invazija
50	Avtomobilizem: Ameriški okus
52	Znanost in tehnika: Joe Sutter
54	Šport: Višja matematika
56	Črna kronika: Školjke, cigarete
58	Rumeno: Je Oprah res lezbijka?
60	TV Kuloar: Jelinčič kot kriterij
62	Kronika časa: Mata Hari
66	Cvetini domžalski okostnjaki
Demokracija, p.p. 4315,
Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/434 5448 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec
Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Gregor Drnovšek, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič
Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
Naklada: 11.000 izvodov
TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor
Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: iStockphoto
12 Drnovškovo maščevanje?
Finančno ministrstvo je konec junija zavrnilo prošnjo predsednika države Janeza Drnovška, da njegovemu uradu dodeli dodatnih 180 milijonov tolarjev za t. i. materiaine stroške.
74 Priprave na predsedovanje
Čeprav je Slovenija vstopila v Evropsko unijo šele pred dvema letoma, jo čez dve leti čaka prva zelo odgovorna naloga, in sicer predsedovanje Evropski uniji. Naša država bo kot prva slovanska država predsedovala tej povezavi.
22 Trnova pot do regionalizacije
Akademik prof. dr. IgorVrišer je nekoč zapisal: »Regionallzacija Slovenije še zdaleč ni preprosta naloga ...« Ne le zaradi naravnih, temveč tudi zaradi psiholoških pregrad. Do sedaj je ustanavljanje pokrajin na neki način zavirala tudi ustava. Bo s spremembami ustave dogovor o regionalizaciji Slovenije lažji?

POGOVOR
ISOV
Peter Avsenik
Kako po dobrem letu in pol delovanja vlade ocenjujete delo državnega zbora in odnose med koalicijskimi strankami?
Gledano s stališča učinkovitosti sem zelo zadovoljen, ker smo zakonodajo, ki smo jo predvideli za obravnavo in sprejetje v državnem zboru, večinoma sprejeli; po tej plati smo torej dosegli zastavljeni cilj in smo lahko zadovoljni. Tudi glede odnosov in razmerij v koaliciji menim, da ni takšnih stvari, zaradi katerih s takšnim načinom dela in takšnim tempom ne bi mogli nadaljevati. Res je sicer, da se bližajo lokalne volitve in da to v državni zbor vnaša določen nemir in kalkuliranje. A menim, da se bo po oktobru to umirilo. Res je tudi, da je zdaj poletje in v tem letnem času misli uhajajo drugam. Mislim pa, da se bo dalo delati naprej, da ni bilo nič takega, kar bi delo koalicije lahko resno ogrozilo.
Zadnje leto in polje med drugim zaznamovalo neuspešno obravnavanje svežnja t. i. vojnih zakonov. Za zdaj ne kaže, da bi De-SUS popustil.
Vojni zakoni so pač nekaj posebnega. Tega se ni dalo urediti v vseh petnajstih letih in tudi ni pričakovati, da bi mi zadevo rešili na mah. Mislim, da seje tu treba pogovarjati tudi z opozicijo in najti rešitev, ki bo primerna za Slovenijo, za ta čas. Niti se mi ne zdi najbolj pomembno, ali bo to sprejeto ta ali naslednji mesec. Treba pa si je prizadevati za to.
V drugi koalicijski stranki NSi niso bili povsem zadovoljni s spremembo ustave v zvezi s pokrajinami, a so pred glasovanjem popustili. Kako to komentirate?
Delo v koaliciji je pač takšno, da mora vedno nekdo na kakšnem področju popustiti; vprašanje pa je, koliko se to izpostavlja. Vsakdo je moral pri kakem zakonu v določeni meri popustiti, mogoče eden bolj pri enem, drugi bolj pri drugem. Zakon je pač sad kompromisov, predvsem če gre za koalicijsko vlado, v kateri je več strank. Drži, da ima vsaka stranka svoj pogled na določeno problematiko, zato je potrebno usklajevanje in iskanje skupnega imenovalca. Vsak mora nekje popustiti, da delo lahko obrodi sadove.
Vendarle je koalicijska pogodba ena sama in zavezujoča. Se da oceniti, katera stranka seje drži bolj in katera manj?
Menim, da se vsi bolj ali manj zavedamo pomembnosti koalicijske pogodbe, kar pomeni ne nazadnje tudi koalicijo in vlado. Če se je ne bi držali, potem to lahko pripelje v skrajni fazi tudi do novih volitev. Ne bi se spuščal v to, katere stranke jo spoštujejo bolj in katere manj; vsi se trudimo, da bi se je čim bolj držali, hkrati pa poskuša vsak uveljavljati tudi svoje interese in svoj program preliti v zakonodajo. Za usklajevanje pa so seveda potrebna pogajanja.
Vodstva strank se že pripravljajo na jesenske lokalne volitve. Kakšen izid pričakujete v vaši stranki?
Sem optimist. Upam, da bomo dosegli izid, primeren naši zdajšnji moči in tudi našemu dosedanjemu delu. Delamo namreč dolgoročno in ne le v volilnem letu in verjamem, da bo to delo obrodilo sadove.
Podpora vladi je ta čas visoka. Se po tem da sklepati na izid volitev?
Deloma že, vendar so lokalne volitve nekaj specifičnega in tu ne veljajo popolnoma enake zakonitosti kot za državnozborske. Vlada ima visoko podporo, kar je razumljivo, saj so rezultati njenega dela očitni. Verjamem, da se bo nekaj tega prelilo tudi na lokalno raven, tako da bodo tudi tam rezultati boljši. Dobro leto in pol vladanja pomladnih strank sicer ni veliko, a je kljub temu močno zaznamovalo Slovenijo in ji dalo pečat v širši skupnosti, predvsem pa v Evropski uniji. Postali smo tudi veliko prepoznavnejši.
Ste kandidat za župana v Slovenskih Konjicah. Menite, da utegne vaša prepoznavnost vplivati na volilni izid v vašem kraju?
Kot sem dejal, se da tudi na tej podlagi graditi in pričakovati. Zaradi dobrega dela vlade utegnejo biti izidi na lokalnih volitvah boljši.
Slovensko donkihotovstvo
ISKRICA
Koalicija za Volovjo reber si še naprej prizadeva proti postavitvi vetrnih elektrarn na Primorskem, podobno ravna tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. Predlagamo, da se obe organizaciji združita in se poimenujeta po bistroumnem plemiču Don Kihotu iz Manče, ki seje rad bojeval z mlini na veter.
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
GLOSA/HUMOR
Pet mandatov
Aleksander Škorc
PM Janša seje počasi vzpenjal po znani steni in užival v osvežujočem telesnem naporu. No, lahko bi užival, če ga ne bi obšla sem in tja kakšna skrb zbujajoča misel. Stvari so tekle predobro. Nobenih težav, nobenih temnih oblakov na obzorju in nobene resne opozicije. Ne na vidiku ne v parlamentu. Če bom hotel, bom lahko na oblasti pet mandatov, je stvarno ugotovil in tu seje skrivala ena omenjenih misli: Kdo pa pravi, da hočem biti na oblasti pet mandatov?!
Za trenutek si je odpočil na skalni polici, se ozrl na smaragdno reko in pomahal človeku v gizdalinskem gumijastem čolnu, ki ga je več kot očitno opazoval. Daljnogled, beležnica in priprava za snemanje oddaljenih glasov so mu delali družbo. Bil je Borut Pahor osebno. Sam Janša mu je podpisal dovolilnico za gibanje na območju tabora. Na to ga je navedla želja po dostojni opoziciji.
Tale Borut je sicer veliko obetal, a brž ko so mu to povedali, je nehal obetati. No, morda le še ni vse izgubljeno. Dokler se fant hoče učiti, obstajajo možnosti in jaz sem pripravljen pomagati, kajti pet mandatov, ta je pa malo prehuda, je PM končal razmišljanje in se podal naprej.
Borut pa je pozorno opazoval in pisal. "Leva roka naprej, potegneš desno nogo, se opreš, leva noga naprej, nato desna roka
Mala malica, je ugotovil Borut.To zmorem tudi jaz. Poleg tega se zmorem ob vsem skupaj še privlačno smehljati, česar PM očitno ne zmore. To pomeni, da sem tako rekoč že predsednik in PM je storil veliko napako, ker mi je razkril skrivnost svoje uspešnosti. Pospravil je pripomočke in se zmagoslavno spustil po reki.
Njegove aktivnosti pa niso bile neopaže-ne. Potrčev Miran je čepel v grmovju in budno spremljal dejanja strankarske maskote. Če bo fant "prestopil", bom prisiljen ukrepati, je pomislil in tesneje stisnil fračo v žepu. Kdor je naš, mora biti naš za vedno in sovražnik ostane sovražnik, četudi se vmes spoprijateljimo. Tako je bilo in tako bo, je bil odločen in še močneje je stisnil fračo. Ta je počila v trenutku, ko se je nagnil nekoliko naprej, kajti Borut je ravno izginjal za rečnim ovinkom. Končal je v reki, od koder ga je ob neprikritem naslajanju izvlekel podmladek SDS.
Visoko na steni je PM nezmotljivo zaznaval dogajanje spodaj. Pet mandatov, si je rekel skoraj obupano in brez pravega veselja plezal dalje. Saj drugače niti ni mogel.
H-umor
»Odnos vlade in ministra za finance je tako do javnih financ, fiskalne politike, politike spodbujanja konkurenčnosti in reform neresen in nekredibilen, predvsem zaradi lahkotnosti in načina predstavitve posameznih ciljev in tega, na čem temeljijo.« (Poslanec LDS in nekdanji premier Tone Rop se je končno prebudil iz zimskega spanja. A kaj ko daje tako zaletave in pavšalne ocene kot predsednik republike.)
»No, ste videli? Če mački stopiš na rep, za-javka!«
(Predsednik republike Janez Drnovšek je »strokovno« analiziral kritike predsednika vlade Janeza Janše na njegov račun.)
»Sprašujem se, kako bo neki osemdesetletnik po svojem stanovanju tekal z metrom in kalkulatorjem in na eno decimalko natančno izračunal neto in uporabno površino.«
(Poslanec LDS Matej Lahovnik ni navdušen nad tem, da bi znova popisovali nepremičnine, kar zahteva tudi merjenje stanovanjskih prostorov.)
»Edini zavedni Primorci so Štajerci in Dolenjci, Joras, Starman in njima podobni.«
(Kolumnistu Vladu Miheljaku v zgodbi o meji v Istri nekaj ne gre v račun.)
»Toda če je nekdo prepričan, da ima pri sebi vse čisto, bi se zagotovo strinjal, da se naredi revizija. Pa ni tako.«
(Direktor Sistemske tehnike Jože Studenč-nik je prepričan, da se na ministrstvu za obrambo kuha nekaj čudnega.)
»Očitno je to magična meja, čez katero za zdaj ne morem.«
(Košarkar Goran Dragic je doslej kar trikrat dosegel svoj rekord - 47 točk na tekmo.)
»Če jih noče, naj hira v kehi.«
(Psihiater Janez Rugelj se prostovoljno ponuja Silvu Plutu za odrešitelja in mu ponuja nove možnosti počlovečenja. Ce jih bo Plut sploh vzel resno.)
»S Haiderjem se Schiissel vozi s porsche-jem, z Janšo pa z ladjo.«
(Nekdanji avstrijski poslanec slovenskega rodu Karel Smolle se ne navdušuje nad med seboj zelo različnimi prijatelji avstrijskega kanclerja.)
»Kot bi Kreslina stalno gnjavili zaradi Martina Krpana ali Robbieja Williamsa glede Take That.«
(Pevka Anja Rupel ni navdušena nad dejstvom, da jo po tolikih letih še vedno sprašujejo po njeni nekdanji skupini Videosex.)
»Bo že kakšna dobra igrica na tržišču.«
(Anonimni zasvojenec z računalniškimi igricami si ne dela skrbi, kaj bo počel čez 40 let.)
»Mucke in vse, kar je nežnega in lepega, me vedno spravijo v dobro voljo - prav tako kot ljubezen, brez katere ne morem živeti in ustvarjati.«
(Pevka Manca Špik brez nekaterih stvari ne more živeti.)
»Raje se pohvalim, da smo černobilska generacija, da smo neke vrste mutanti.«
(Zlata maturantka Zala Pirih se ne hvali z dejstvom, da je bila rojena še v nekdanji Jugoslaviji.)
6
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
320 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava.
www.demokracija.si/knjigarna
Viktor Miklavčič
PRIČEVANJA
Avtor se spominja mladosti za časa fašističnega terorja na Primorskem, bojev v 2. svetovni vojni v italijanski in jugoslovanski kraljevi vojski ter sanj, ugaslih v udbovsem zaporu, o pravičnejši družbeni ureditvi v Titovi Jugoslaviji.
Cena knjige je4.900,00 SIT/ 20,44 EUR. Naročila sprejemamo po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66.
Poštnim po veljavnem ceniku Pošle Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Informalivi it' < er ir v evrih so preračunane i/ tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju I EUR je 239,64 SIT.
-■-"w	k n j i g a i n a
Demokracija
ZGODBE
Modrosti tedna
»Ni nikakršna skrivnost, da so bili nosilci izpadov proti veri in Cerkvi ljudje, ki so bili v mladosti večinoma deležni verske vzgoje. Poglavitni akter boja proti veri in Cerkvi je bil vodja poslanske skupine stranke upokojencev, katere predsednik naj bi hodil redno k nedeljski maši!? Ko človek analizira ta protiverska razpravljanja in ljudi, ki stojijo za njimi, se sprašuje, ali dejansko druga svetovna vojna na Slovenskem ni bila hkrati tudi vojna proti veri m Cerkvi. Večje argumentov za kot proti.« (Zgodovinar dr. Stane Granda)
»Kot državljanu, če se ne spuščam v razmerje med predsednikom republike in vlado, se mi zdi Drnovškovo ravnanje neresno, neodgovorno in nesprejemljivo. Sprejetje nekoga, ki v odnosu do slovenske države nič ne pomenu Gre za nekdanjega princa iz nekdanje skupne države, ki zoper Slovenijo celo uveljavlja zahtevke po vrnitvi premoženja, o čemer seje med mojim mandatom izreklo tudi ustavno sodišče. Zdaj Karadordevič toži Slovenijo celo pred evropskim sodiščem za človekove pravice.« (Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek)
SDS in prijatelji v Lepeni
V dolini Lepene se je minulo nedeljo končal 12. spominski gor-niški tabor dr. Henrika Turne, ki ga je organizirala Slovenska demokratska stranka. Od 28. julija do 6. avgusta so v Lepeni in njeni okolici potekale številne družabne prireditve in športne
aktivnosti, tabora pa so se udeležili številni člani, simpatizerji in prijatelji stranke. Posamezni forumi in interesne organizacije SDS so med drugim pripravile aktivnosti in srečanja, na katerih so predstavili svoje delovanje. Prijetno druženje so udeleženci lahko izkoristili tudi za pogovo-
re s predstavniki stranke in vlade ter se na ta način seznanjali z aktualnim dogajanjem v slovenskem političnem prostoru.
Tabor se je začel pred slabima dvema tednoma, z večerom ob tabornem ognju, uradno odprtje pa je sledilo v soboto. Konec tedna je minil v znamenju pohoda na Trojno okno nad dolino Mlinarice. Seveda nista manjkala rafting na Soči in vzpon na Škrlatico, udeleženci pa so si ogledali tudi prizorišče soške fronte, to je objekte in frontne linije nemškega preboja pri Kolovratu. Pred tednom dni so slovesno odkrili stolpič na Skali in ob 85-letnici Skale to zaznamovali z osrednjo proslavo. Tabor, ki so ga spremljali družabni in filmski večeri, se je končal s sobotno turo na Triglav, kamor so izkušeni gorniki prispeli iz različnih smeri. Kot že vrsto let se ga je udeležil tudi predsednik stranke in premier Janez Janša skupaj s številnimi visokimi predstavniki stranke in vlade.
Dodajmo še nekaj besed o človeku, po katerem so tradicionalni tabor poimenovali, dr. Henriku Tumi. Rodil se je leta 1858 in postal odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec. Znan je bil predvsem kot vnet zagovornik slovenščine ter aktiven politični in gospodarski strokovnjak. V javno življenje je vstopil leta 1895, ko je bil izvoljen za goriškega deželnega poslanca. Večino svojega življenja je preživel na Goriškem, umrl pa je pri 77 letih v Ljubljani. P. A.
Vlada zavarovala trgovce
Zakon o trgovini je bil v delu, ki ureja odpiralni čas trgovin, že večkrat spremenjen, na ustavno sodišče pa je bilo vloženih tudi več pobud za presojo ustavnosti. O ustreznosti te ureditve smo državljani odločali tudi na referendumu. Predmet polemike med trgovci in zaposlenimi v trgovini je bil odpiralni čas prodajaln, vendar je pravzaprav vse izviralo iz ureditve delovnega časa zaposlenih in plačila za delo v manj ugodnem času (predvsem ob nedeljah in praznikih). Ker pa je bil 9. junija letos med delodajalci in delojemalci, podpi-
sniki kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, dosežen dogovor, ki se nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden, je vlada sprejela nova določila predloga zakona o trgovini. Tega morajo potrditi še poslanci. V njem vlada predlaga spremembe tistih določil, ki urejajo obratovalni čas prodajaln. Spremembe določajo še, da mora trgovec pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni in njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo trgovinske dejavnosti, zlasti določb, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov. V. K.
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
Pomoč trem družbam
Vlada je odobrila državno pomoč trem gospodarskih družbam, v katerih je zaposlenih 300 ljudi. Družbi Elkroj, modna oblačila iz Nazarij je dodelila pomoč za izvajanje programa prestrukturiranja, in sicer 293,6 milijona tolarjev dolgoročnega posojila in 102,1 milijona tolarjev subvencije iz sredstev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Večino denarja bodo v Elkroju namenili za ohranitev delovnih mest, dobrih dodatnih 87 milijonov tolarjev subvencij pa za tehnološko, tržno in razvojno prestrukturiranje. Za zavarovanje vračila in izpolnitve pogodbenih obveznosti bo Elkroj omogočil vpis hipoteke
na premičnem in nepremičnem premoženju družbe. Družbi G-TEX iz Križevcev je vlada dodelila pomoč v obliki kratkoročnega posojila v višini 22 milijonov tolarjev za reševanje likvidnostnih težav. Vlada je odobrila pomoč v obliki kratkoročnega posojila v višini 50 milijonov tolarjev tudi Bigradu iz Slovenske Bistrice. S svojo odločitvijo je tako polepšala poletne dni približno 300 zaposlenim. V. K.
Vlada pomaga Elkroju.
Ob koncu letnega tabora še vzpon na Triglav
Zaposlenim v trgovinah vse pravice!
V SREDIŠČU
Podpora vladi narašča
Aleš Kocjan
Utrip javnega mnenja Zadnje javnomnenjske ankete so pokazale, da se priljubljenost vlade in največje vladne stranke SDS povečuje. Slednje je najverjetneje posledica povečane mednarodne dejavnosti pa tudi precejšnje raz-bitosti opozicije. Naraščanje priljubljenosti vlade in večine vladnih strank so v zadnjem mesecu zabeležile tri javnomnenjske ankete, in sicer Politbarometer, ki jo pripravlja Center za merjenje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Vox Populi, ki jo za Dnevnik pripravlja agencija Ninamedia, in redna anketa, ki jo mesečno za vlado opravlja agencija Aragon. Po zadnji anketi Politbarometra tako vlado podpira 44 odstotkov vprašanih, kar je 7 odstotkov več kot v prejšnji anketi, ne podpira je 45 odstotkov vprašanih, kar je dva odstotka manj kot pri prejšnji anketi, 11 odstotkov (pri prejšnji anketi 16) vprašanih pa se ni moglo odločiti, ali jo podpirajo ali ne. Višjo podporo dosega tudi večina strank v državnem zboru. Tako bi največ vprašanih še vedno volilo največjo vladno stranko SDS, ki se ji je podpora s 17 dvignila na 20 odstotkov. Druga bi bila LDS, ki bi jo volilo 14 odstotkov (prej 11), tretja pa SD, ki bi jo volilo 11 odstotkov (prej 9). Četrto mesto bi si s 4 odstotki delili SLS in SNS (prej SNS 4, SLS 1), šesta bi bila s 3 odstotki (prej 2) NSi, zadnja pa z 1,5 odstotka (prej 1) DeSUS.
SDS ima največ podpore Po anketi agencije Ninamedia politiko vlade Janeza Janše podpira 51 odstotkov vprašanih, to je 6,2 odstotka več kot v prejšnji anketi. Vlade ne podpira 37,1 odstotka vprašanih ali 3,6 odstotka manj kot prej, medtem ko se 11,9 odstotka vprašanih ni moglo odločiti, ali jo podpirajo ali ne. Med strankami se je tudi po tej anketi precej okrepila SDS. Tako bi to stranko volilo 22,5 odstotka vprašanih, kar je dobre 3 odstotke več kot po prejšnji anketi te agencije. LDS bi volilo 16,6 odstotka vprašanih ali odstotek več kot prej, SD pa 13,3 odstotka oziroma 1,1 odstotka manj kot prej. Druge stranke bi se zvrstile takole. NSi 4,5 odstotka (prej 3,3), SNS 2,5 odstotka (prej 4) SLS 2,3 odstotka (prej 3,3) in DeSUS 0,7 odstotka (prej 1,7).
Anketa agencije Aragon anketirancev ni spraševala o tem, kaj menijo o delu vlade, merila pa je priljubljenost strank. Tako bi po tej anketi SDS volilo 22,5 odstotka vprašanih, kar je skoraj pet odstotkov več kot pri prejšnji anketi. S 15,9 odstotka (prej 14,3 odstotka) bi ji sledila LDS, tej pa z 9,3 odstotka (prej 9,4 odstotka) SD. SNS bi dobila 4,7 odstotka (prej 4,5), NSi pa 4,3 odstotka (prej 4,8) glasov. Zanimivo pri tej anketi je, da je v primerjavi z drugima dvema pokazala precejšnjo podporo vprašanih SLS in DeSUS. Tako bi SLS volilo 7,6 odstotka vprašanih (prej samo 3,8 odstotka), DeSUS pa kar 5,9 odstotka (prej 6,2).
Oslabi jena opozicija Povečanje podpore vladi in največji vladni stranki (pa tudi nekaterim drugim vladnim strankam) je najverjetneje posledica uspešnega obiska vladne
S takšno javnomnenjsko podporo lahko vlada svoje delo opravlja dokaj mirno in brez večjih pretresov, kar pa ne pomeni, da ji to dovoljuje spati na lovorikah. Volilna jesen je tik pred vrati.
delegacije v Združenih državah Amerike in v drugih gospodarsko in politično močnih državah. Takšni obiski namreč volivcem sporočajo, da ima Slovenija kljub svoji majhnosti v svetu veljavo, sicer je ne bi bili pripravljeni sprejemati največji svetovni voditelji, po drugi strani pa v domači javnosti utrjuje ugled tistih, ki jih ti tuji državniki sprejemajo. Tako si je predsednik vlade Janez Janša v zadnjih nekaj tednih nabral precejšen politični kapital, ki ga bo na vrhu priljubljenosti politikov skupaj s stranko lahko ohranil vsaj mesec ali dva.
Na drugi strani je povečevanje podpore vladnim strankam posledica precejšnje razdrobljenosti opozicije oziroma pomanjkanja alternative vladnim strankam. LDS se že nekaj časa bolj kot z vlado ukvarja s težavami znotraj same sebe, SD s sodelovanjem v Partnerstvu za razvoj v veliki meri pritrjuje načrtom vlade, SNS pa je že od nekdaj malo v vladi in malo v opoziciji. Tako lahko vlada svoje delo opravlja dokaj mirno in brez večjih pretresov, kar pa ne pomeni, da ji to dovoljuje spati na lovorikah. Volilna jesen je tik pred vrati. E
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
m mm. ^«s
Po zadnjih javnomnenjskih anketah ima vlada solidno podporo.
POGLEDI
Ljudje niso podjetje
Peter Avsenlk
Človek, ki bi rad mesto vodil kot podjetje, ni primeren za njegovega župana.
V očeh javnosti ugledna (v strokovnih krogih pa manj slavna) podoba nekdanjega prvega moža Mercatorja Zorana Jankoviča slednjemu daje velik politični kapital pred jesenskimi županskimi volitvami. Nekrivdno odstavljeni direktor, ob čigar slovesu so trgovke točile krokodilje solze, užaljeno pripravlja protinapad. A zaradi sredstev, ki jih pri tem izbira, gre zdaj lahko na jok še marsikomu drugemu. Pa ne zato, ker so njegove obljube tako solzavo lepe, ampak ker so patetična manipulacija z naivnim ljudstvom. Takim ljudstvom, ki je Kučana volilo, ker je "luštkan", in ki bo Jankoviča volilo, ker ima modre oči.
Jankovič je Mercator vodil, ker je menda znal z denarjem, s čimer v bistvu ni nič narobe, saj je v podjetju to potrebno. A to še ne pomeni, da zna ravnati tudi z ljudmi, kar pa je bistveno pri vodenju mesta. Ljubljanska mestna hiša namreč ni Mercator, mesto so ljudje in ne podjetje, zato sta funkciji direktorja podjetja in župana prestolnice na moč različni. Ne le da je treba pri županovanju v Ljubljani upoštevati mnenje 250 tisoč ljudi (in ne samo nadzornega sveta podjetja, cesarje bil Jankovič vajen v času svoje direktorske kariere), tudi razmere v mestnem svetu so popolnoma drugačne. Usklajevanja in kompromisov je namreč neprimerno več, kot če si sam svoj gospodar. Teh pa nekdanji direktor podjetja, v katerem mu je bilo postlano z rožicami, verjetno ne bi športno prenesel. Vprašamo se lahko tudi, ali bi Jankovič tudi kot župan skrbel za posle svojih sorodnikov ali prijateljev. Znano je namreč, da je svojima sinovoma, direktorjema in lastnikoma podjetij Electa in Volos, redno zagotavljal posle ne glede na primernost njune ponudbe. Poleg tega pa je eden od njih celo do zrelostnega izpita prišel na nenavaden način, saj je bil na maturo pripuščen brez dveh opravljenih izpitov za četrti letnik.
Ne nazadnje pa Jankovičeve besede o vodenju mesta kot podjetja dajejo slutiti, da bi bili meščani in meščanke v primeru njegove izvolitve ponižani na raven podjetnikovega objekta, kar je popoln absurd, saj bi prebivalci prestolnice v njegovih očeh kaj kmalu postali artikli na Mercatorjevih policah ali pa tolarski bankovci ... To bi se vsakomur s kančkom samospoštovanja moralo zdeti vsaj poniževalno, če že ne neracionalno. Ekonomski objekt (delnice, novi proizvodi, dobiček...) je pač nekaj čisto drugega kot človek v vsej svoji psihofizični in duhovni razsežnosti.
Ujetnik politike
Aleš Kocjan
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) je ujetnik dnevne politike.
Sindikat vzgoje in izobraževanja ter njegov glavni tajnik Bra-nimir Štrukelj sta tipičen primer tistega, kar se ne bi smelo zgoditi nobenemu sindikatu, če bi želel, da bi vedno enako dobro in koristno zastopal interese svojega članstva, to je, da sindikat postane le sredstvo za doseganje političnih ciljev posamezne politične opcije oziroma nekaterih njenih članov. Zakaj takšna trditev? Zato, ker pred dvema letoma, ko je vlado vodil Anton Rop, šolsko ministrstvo pa minister Slavko Gaber, SVIZ in Branimir Štrukelj še daleč nista nastopala tako ostro kot zdaj, ko šolsko ministrstvo vodi druga politična opcija. Štrukelj zdaj na vsako ministrovo potezo odgovori z ostrim radikalizmom; zdi se, da ministru nasprotuje samo zato, da mu nasprotuje. Ko želi minister zmanjšati vpliv zaposlenih v svetih šol, znotraj katerih se mnogokrat ustvarjajo pravi mali klani zaposlenih, ki obvladujejo vse in preprečujejo vsakršne spremembe na šoli, se takoj oglasi SVIZ in začne zbirati podpise zaposlenih v šolstvu ter groziti z referendumom. Ko želi šolski minister s spremembo zakona zmanjšati svoj vpliv na izbiro ravnateljev in v zakon zapisati, da za imenovanje ravnateljev ni več potrebno njegovo soglasje, ampak le mnenje, ki pa ni obvezujoče, se oglasi Štrukelj in protestira, da sprememba ni dorečena in da bi lahko povečala ministrov neformalni vpliv na izbiro ravnateljev. Kaj je narobe, ne ve nihče. Tako sta se denimo SVIZ in Branimir Štrukelj še pred nekaj meseci, ko je šolski minister zavrnil imenovanje nekaterih ravnateljev, razburjala, da ima minister prevelike pristojnosti pri imenovanju ravnateljev in da bi bilo treba to spremeniti, zdaj ko minister poskuša sam potegniti poteze, s katerimi bi zmanjšal svojo moč pri imenovanju ravnateljev, pa spet ni prav.
Takšno nenavadno ravnanje SVIZ še najbolj pritrjuje tistemu, kar nekateri v šolstvu in sindikatu potihoma ugotavljajo že nekaj časa, to je, da si je Štrukelj, čeprav je »samo« glavni tajnik, SVIZ povsem podredil in da ga v veliki meri izkorišča predvsem za interese določene politične opcije. Katera politika stoji v ozadju, verjetno ni treba ugibati, vprašanje je le, koliko časa bodo člani SVIZ to še dopuščali.
10
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
KOLUMNA
Nadustava Evrope
Mag. Klemen Jaklič
Če zanemarimo evropske ustavne federaliste, ki jih je v akademskih krogih čedalje manj (zadnje veliko ime je bil pokojni sodnik evropskega sodišča prof. Mancini), in v nacionalno ustavnost zagledane skeptike o evropski ustavnosti, ki jih je povozil čas, se dokopljemo do novodobnega akademskega diskurza o evropski ustavnosti.
A tudi znotraj tega novodobnega jedra je mogoče ločiti med tremi različnimi vizijami in predlogi. Razlikujejo se npr. celo glede tega, katero vsebino naj razumemo kot končno in objektivno vrednostno jedro, kot nadustavo Evrope, s katero naj bi bil vezan celo sam politični ustavodajalec pa tudi npr. sodnik ne glede na to, kaj je ali ni naposled sprejel ustavodajalec.
Kot takšno "poslednjo vrednoto" prva smer predpostavlja posebno vrsto enakosti, ki naj določa razmerje tako med posamezniki v Evropi kot njihovimi nacionalnimi državami med seboj in med temi državami ter EU. Nobena druga vsebina kot le gola enakost v smislu medsebojne vzajemnosti, ki je oprana vsakršnih drugih zgodovinsko in kulturno pogojenih vrednot, je končna nadustavna substanca Evrope, predpostavlja prva smer. Lahko bi jo imenovali libertarna enakost. Pred nekaj meseci sem jo identificiral skupaj z vodilnim predstavnikom te prve smeri prof. Neilom Walkerjem, ko sva se z namenom podrobnejše preučitve moje analize njegovega predloga dobila pri njem na evropskem inštitutu v Firencah.
Tudi druga smer simpatizira s tovrstno idejo nevtralnosti oz. nevmešavanja v vsebinske cilje, ki naj jih zase določijo akterji sami in ne ustava, a gre korak dlje od prve smeri. Kot poslednjo in edino dopustno nadustavno substanco predpostavlja nekoliko "bogatejšo" vrsto enakosti. Libertarni ideji enakosti namreč doda element egalitarnosti, s tem ko zahteva, da se vrednoti vzajemne enakosti priključijo tudi takšni dodatni pogoji, ki zagotovijo, da sta šibkejšim akterjem zagotovljena učinkovito sodelovanje in vloga kljub njihovi šibkosti. Nadustavna enakost mora biti torej takšna, da upošteva tudi dejavnik različnega učinka dejanskosti na različno močne (privilegirane) oziroma šibke (v startu zapostavljene) akterje, tako da je zagotovljena vsebinska in ne le gola for-malno-vzajemna enakost sodelovanja in političnega sobivanja v Evropi. Takšno identifikacijo na-dustavne vrednote, ki jo implicitno predpostavlja
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
Kdor bo imel argumente na tej ravni, bo imel ključ do rešitve enigme evropske ustave.
druga smer, sem pred kratkim potrdil v diskusijah s prof. Madurom na evropskem sodišču, ko je ta vodilni predstavnik omenjene druge smeri pokazal dovolj dobre volje za pregled in odgovor na moje poglavje o njegovi smeri.
Tretja smer pa zapušča vprašanje najbolj primernih sredstev oziroma mehanizmov za to, da bi akterji nato pod čim bolj optimalnimi pogoji sami določili svoje cilje. Zanjo poslednja nadustavna substanca ni več samo okvir oziroma ta ali ona različica enakosti, temveč skup več različnih vrednot. S temi nadustavnimi vrednotami tretja smer v veliki meri neposredno sama določa cilje evropski ustavnosti ob upoštevanju neizpodbitnih resnic (creencias), ki jih pogosto črpa iz dejstva evropske raznolikosti pa tudi drugih specifičnoevropskih virov. Pri nekaterih vsebinah je izredno prepričljiva in je s tem v zadnjem času začela kazati na pomanjkljivosti prvih dveh smeri in njunih le navidezno bolj zadržanih pristopov. Hkrati pa prva in druga smer tretjo postavljata v položaj, ko svojih stališč ne more vzeti za dane in jih je (bo) ponekod prisiljena popravljati.
Nekaj takega se ta čas odvija v živahnem akademskem diskurzu o vprašanju evropske ustave. Išče se in že nastaja prepričljiv odgovor na vprašanje, katera od nadustavnih substanc ima najtrdnejše argumente in možnosti za uspeh v evropskem dialogu, tako akademskem kot političnem in sodnem. Kdor bo imel argumente na tej ravni, bo imel ključ do rešitve enigme evropske ustave. Kajti kljub dejstvu, da idejo evropske ustave prežema nesoglasje - in slednje sega, kot smo videli, vse do najglobljih nadustavnih vsebin, kar je globlje od ustavnega besedila samega in kar zapečati tudi njegovo usodo je rešitev mogoča. Le iskalci se morajo zavedati, da že po naravi stvari, s katero imajo opraviti, ni mogoče iskati iz pozicije varnih diplomatskih okopov, kjer bi se leporečilo na splošno in počez, temveč le prek temeljite razgrnitve in seznanjenja z nekaterimi prav odličnimi argumenti, ki jih evropska politika še ni zaznala, kaj šele da bi jih začela uporabljati in na preprost način razlagati ljudem. OS
11
POLITIKA
Drnovškovo maščevanje?
Aleš Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
Finančno ministrstvo je konec junija zavrnilo prošnjo predsednika države Janeza Drnovška, da njegovemu uradu dodeli dodatnih 180 milijonov tolarjev za t. i. materialne stroške.
Ker se zavrnitev prošnje časovno ujema s-časom tik pred zaostritvijo odnosov med predsednikom vlade in predsednikom države, bi bil lahko spor posledica Drnovškove užaljenosti.
Besedni ping-pong Spor med
predsednikoma se je prvič zaostril, ko je predsednik vlade javno potrdil, da je bil obisk srbskega prestolonaslednika princa Aleksandra II. Karadordeviča, ki ga je gostil predsednik države, neusklajen z vlado. Drnovšek se je na to razkritje odzval precej užaljeno in je v izjavi za medije dejal: »Vlada si ne bo podredila institucije predsednika. Skuša si podrejati nekatere druge institucije - gospodarstvo, medije ampak in-
12
stitucije predsednika si ne bo podredila, dokler sem predsednik.« Predsednik vlade mu ni ostal dolžan in je že čez nekaj dni v intervjuju za Radio Ognjišče dejal: »Ne samo nespodobno, ampak tudi zelo škodljivo za državo je, če predstavniki države, ki so prisegli, da bodo delali za njeno blaginjo, nastopajo z različnimi stališči pred drugimi. To se ne spodobi niti za družino, kaj šele za državo, in s tega vidika bi si želeli bolj usklajenih nastopov predsednika države, ki je tukaj samo eden od subjektov.« V intervjuju je Janša zavrnil tudi očitke, ki jih je Drnovšek izrekel na račun ministra za zdravje Andreja Bručana (Drnovšek je namreč Bručanu predlagal, naj hitro reši problem operacijskih miz, če ne pa naj to
delo prepusti komu drugemu) in ministra za javno upravo Gregorja Viranta (slednjemu je Drnovšek očital škodljivo ravnanje pri graditvi asfaltne baze v Planinski vasi, vendar se mu je po poznejšem srečanju opravičil), ter komentiral Drnovškovo delovanje
Na obisku v Izraelu
v Gibanju za pravičnost in razvoj. Glede kritik na račun Bručana in Viranta je dejal: »Nekoliko nehi-gienično je, da ljudje, ki so imeli škarje in platno in bi zadeve lahko rešili, pozivajo k odstopu.« Glede Drnovškovega gibanja pa: »Če bi se vsak dan ukvarjal z zapisi Gibanja za pravičnost in razvoj, potem bi delal samo to. Nima smisla. Predsednik države bo moral razmisliti, ali je predsednik stranke oziroma gibanja ali predsednik vseh državljanov, in se počasi začeti tudi tako obnašati.«
Drnovšek je Janši odgovoril naslednji dan na spletnih straneh gibanja. »No, ste videli? Če mački stopiš na rep, zajavka! Ravno to je storil predsednik vlade, ko je bral spletno stran Gibanja za pravičnost in razvoj. Namesto
Demokracija ■ nna ■ 10. avgust 2006
r
POLITIKA
notranje rezerve. Kdaj natančno je Drnovšek zaprosil za dodatna sredstva in kdaj mu jih je finančno ministrstvo zavrnilo, nam tisti dan, ko smo o tem spraševali na finančnem ministrstvu, ni uspelo izvedeti, ker nobena od tiskovnih predstavnic ne po telefonu in ne po elektronski pošti ni bila dosegljiva, tiskovna predstavnica Janeza Drnovška Jana Lutovac Lah pa nam je pojasnila, da so iz njihovega urada prošnjo na finančno ministrstvo poslali 2. junija, odgovor ministrstva pa so dobili 4. julija. Če torej upoštevamo, da je ministrstvo Drnovškovo vlogo zavrnilo le slaba dva tedna prej, preden so se odnosi med njim in predsednikom vlade zaostrili, in da je ton v komunikaciji z izjavo, da si vlada ne bo poredila njegovega urada, prvi zvišal Drnovšek, je prav mogoče, da so Drnovškove ostre besede (njegova) nekakšno maščevanje vladi in Janši za to, ker mu nista odobrila dodatnih
• 32/XJ ■ 10. avgust 2006
sredstev, čeprav Drnovškova tiskovna predstavnica zanika, da bi bili zadevi povezani.
Čeprav je spor med prvima dvema možema v državi precej vroč, se zdi, da nima večjih negativnih posledic za državo, pri čemer pa ni rečeno, da bo vedno tako. Glede na to ne bi bilo slabo, če bi se v bližnji prihodnosti poskušala srečati in se dogovoriti o vseh odprtih vprašanjih. HI
Zamerljiv?
To, da je predsednik države precej zamerljiv, posledično pa včasih celo nekoliko hudoben, pravijo tudi nekateri Drnovškovi uslužbenci. Tako naj bi nekomu, ki ga je odpustil, ob sprejemu nazaj v službo dejal, da je zdaj končno duhovno zrel za svojo službo. Ga je odpustil samo zato, da ga je malo prestrašil?
da bi resno vzel opozorila, da se dogajajo stvari, ki se ne bi smele, je odgovoril z žaljivimi napadi,« je zapisal Drnovšek. Hkrati je znova izrekel nekaj kritičnih na račun vlade: »Če bo vladala delala dobro in v korist državljanov, jo bomo pohvalili. Vendar za zdaj izgleda, da se ta vlada bolj ukvarja sama s sabo in z utrjevanjem svoje oblasti. Od nikoder ni tolikokrat najavljenih gospodarskih reform, vlada ne rešuje in niti ne poizkuša reševati zapletenih odnosov s sosedi. Veliko pa kadruje. V gospodarstvu, v medijih, povsod. Izgleda, da je pomembna predvsem lojalnost vladi oz. stranki, ne pa kakovost ljudi.« In še: »Če kdo opozori na te pojave, je takoj deležen ostrih napadov vladnih predstavnikov in zasmehovanja s strani provladnih časopisov. Pa nekateri kritizirajo Rusijo zaradi avtokratske politike. Ne bi bilo treba iti tako daleč. Vendar, vsak ima priložnost, da se spremeni in začne delati drugače. Tudi predsednik vlade in njegovi možje.«
Pogrevanje stare zgodbe iz
pregleda posameznih dejanj obeh predsednikov je precej očitno, da je krivda za spor med njima na strani Drnovška, ki svojih zunanjepolitičnih potez ni usklajeval z vlado. Tega Drnovšku sicer ne narekuje noben zakon, mu pa to, kot je v svojih nastopih v Odmevih pojasnil dr. Miro Cerar, nalagajo politična higiena in interesi države, v interesu katere je, da njeni predstavniki v odnosih s tujimi državami in državniki nastopajo usklajeno. Pri tem bi bilo seveda tudi napačno sklepati, da so se odnosi med predsednikoma zaostrili šele po obisku princa Ka-radordeviča. Spor se bolj ali manj vidno vleče že nekaj časa oziro-
M in ister Gregor Virant
ma vsaj od takrat, ko je Drnovšek začel vleči nekatere neusklajene zunanjepolitične poteze. Tako je denimo Drnovšek že marca odšel na uradni dvodnevni obisk v Izrael, kjer se je srečal s predsednikom Moshejem Katsavom in obiskal palestinsko avtonomijo. Obisk je bil sicer uspešen, vendar pa naj ne bi bil povsem usklajen z vlado. Precej neusklajenosti je bilo tudi pred za februar načrtovanim Drnovškovim obiskom v sudanskem Darfurju, ki je pozneje zaradi slabih razmer odpadel. Pred obiskom je namreč Drnovšek vodji Slovenske var-nostno-obveščevalne agencije Iztoku Podbregarju dejal, da ga bo moral spremljati na omenjenem obisku, te svoje poteze pa, kot je pozneje razkril Janša, ni uskladil z vlado oziroma njenim predsednikom, ki bi lahko Podbregarju edini odobril takšno pot. Da zaostritev odnosov med predsednikoma ni nič novega, je nedavno potrdil tudi premier, ko je v intervjuju za Radio Ognjišče dejal: »Že prej, ko sva se srečevala, je prihajalo do stvari, ki so presenečale. Nekaj sva se pogovarjala, nekaj drugega pa je bilo narejeno. Tako bi zelo težko rekel, da je bilo stanje najprej idilično, nato pa se je poslabšalo. Gre preprosto za svojstven način dojemanja te funkcije, kar se kaže tudi v nekaterih drugih predsednikovih eksotičnih potezah.«
Je bii tokrat kriv denar? Sicer
pa Drnovškovo neusklajeno nastopanje v zunanji politiki najverjetneje ni edini razlog za to, da; se odnosi med predsednikoma še dodatno zaostrujejo. Kot vse kaže, je Drnovšek svojo retoriko do Janše in vlade zaostril šele potem, ko mu finančno ministrstvo ni odobrilo dodatnih 180 milijonov tolarjev, za katere je zaprosil njegov urad. Kot smo že poročali, je Drnovškov urad zaradi njegovih potovanj v prvi polovici leta porabil že skoraj 65 odstotkov celoletnih sredstev, predvidenih za tako imenovane materialne izdatke, zaradi česar je finančno ministrstvo zaprosil za dodatnih 180 milijonov tolarjev. Ministrstvo mu dodatnih sredstev ni odobrilo, v pojasnilu pa je zapisalo, naj predsednikov urad poišče
Demokracija
Začelo se je že pred obiskom princa Aleksandra Karadordeviča.


Finančno ministrstvo Drnovškovemu uradu ni odobrilo dodatnih sredstev.
POLITIKA
Priprave na predsedovanje EU
Gašper Blažič, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven
Čeprav je Slovenija vstopila v Evropsko unijo šele pred dvema letoma, jo čez dve leti čaka že prva zelo odgovorna naloga, in sicer predsedovanje Evropski uniji. Naša država bo povezavi predsedovala kot prva slovanska država.
Predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 bo velik izziv, saj bo Slovenija s tem prevzela odgovornost za reševanje problemov, ki se tičejo Evropske unije pa tudi svetovnega miru in stabilnosti. Hkrati bo Slovenija, ki je za zdaj edina nekdanja jugoslovanska republika v Evropski uniji, utrdila svoj mednarodni položaj, kar bo pomembno v odnosih s sosednjimi državami, zlasti z Avstrijo (v zvezi z varstvom slovenske manjšine na Koroškem) in s Hrvaško, s katero že tradicionalno vsako poletje potekajo »petelinji boji« na meji v Istri, tako na kopnem kot na morju.
Pomembne so izkušnje Prva
faza priprav na predsedovanje Slo-
venije Evropski uniji se bo končala do konca letošnjega leta, nato pa se bo začela druga faza. Prva faza mineva v znamenju zbiranja izkušenj s strani držav, ki so že predsedovale Evropski uniji, in sestavljanja prioritet, kadrovskih zadev in finančnega načrta. Kot je v torek, 25. julija, na Brdu pri Kranju pojasnil predsednik slovenske vlade Janez Janša, bo vlada imela dovolj časa, da se pripravi na to zahtevno nalogo. Na Brdu je tisti dan potekalo srečanje predstavnikov Slovenije (ministri, državni sekretarji) z visokimi predstavniki Velike Britanije, Danske in Avstrije, ki so že predsedovale Evropski uniji. Kot pravi Janša, so izkušnje teh držav zelo pomembne, in to predvsem glede sodelovanja
Predsednik vlade Janez Janša
z institucijami na ravni unije kot tudi nacionalnih držav. Sestanek s predstavniki omenjenih držav je bil po Janševih besedah osre-dinjen na časovno načrtovanje. Januarja se namreč začne druga
Zunanji minister Dimitrij Rupel
faza priprav, ki bo namenjena usposabljanju kadrov in spoznavanju problemov Evropske unije, še zlasti tistih, ki bodo aktualni v času slovenskega predsedovanja. Pri tem pa ni dovolj le poznavanje
idi»
POLITIKA
prineslo obilo težav, zato odgovorni upajo, da bo do širitve schengenskega območja prišlo postopoma, to je v dveh delih, pri čemer bi bile kopenske meje odpravljene že pred dokončno vzpostavitvijo schengenskega režima v letalskem in ladijskem prometu. Priprave na dokončen vstop Slovenije v schengensko območje poteka že nekaj časa, saj se policijske enote premeščajo z meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko na mejo s Hrvaško, poleg tega se posodablja letališče Brnik. Čeprav je premier Janša optimist, se v krogih slovenskih diplomatov še vedno bojijo, da bi Slovenijo doletela širitev schengenskega območja v prvi polovici leta 2008.
Notranjepolitične dileme Postavlja se tudi vprašanje, koliko bi utegnilo predsedovanje Evropski uniji vplivati na notranjepolitične razmere v Sloveniji, predvsem spričo dejstva, da bo leto 2008 volilno leto, kar pomeni, da bi predsedovanje lahko minilo tudi v znamenju predvolilne kampanje. Jasno pa je, da bi v primeru dobrega vodenja več iztržile vladne stranke. Odprto ostaja vprašanje, ali bi predsedovanje Evropski uniji nekako »prekrilo« notranjepolitična trenja med vlado in opozicijo ali pa bi slednje vplivalo na slovensko delovanje v Evropski uniji. Ni namreč mogoče izključiti užaljenih reakcij s strani LDS, ker bodo tokrat paradni konji povsem drugi, kot so bili leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. 03
15
Delovna skupina
V okviru priprav na predsedovanje se je sešla ožja delovna skupina, ki jo vodi predsednik vlade Janez Janša. Pregledala je poročila posameznih podskupin in stalnega predstavništva Slovenije pri sedežu Evropske unije za obdobje od aprila do konca junija. Hkrati je imenovala tri nove vodje podskupin. Tako bosta odslej Alenka Bratušek, generalna direktorica za proračun na ministrstvu za finance, in Bogdan Benko, v. d. generalnega direktorja za zadeve Evropske unije na ministrstvu za zunanje zadeve, delovala v podskupini za program, direktor urada za informiranje Gregor Kraje pa bo prevzel podskupino za komunikacijo z javnostjo
in promocijo. V sporočilu za javnost so iz kabineta predsednika vlade še sporočili, da je skupina potrdila temeljne smernice načina vodenja predsedovanja; s tem je razmejila vloge in pristojnosti pomembnejših struktur in subjektov, vključenih v pripravo in izvedbo predsedovanja. Smernice naj bi bile podlaga za pripravo natančnejših priročnikov o načinu vodenja predsedovanja. Slednje naj bi pripravila ministrstvo za zunanje zadeve in služba vlade za evropske zadeve, namen priročnikov pa je natančneje opredeliti delo in naloge ministrstev in drugih struktur za koordinacijo evropskih zadev v času pred predsedovanjem in med njim.
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
problematike na splošno, ampak tudi poznavanje razmer znotraj držav članic Evropske unije. Po Janševih besedah so pomembne predvsem tiste, ki neposredno vplivajo na oblikovanje skupnih odločitev.
Majhnost je prednost čeprav
je Slovenija ena manjših držav v Evropski uniji, je bilo na sestan-
ku rečeno, da je majhnost tudi prednost. To je pojasnil avstrijski sekretar za evropske zadeve Hans Winkler. Po njegovih besedah imajo večje države izrazitejše nacionalne interese, medtem ko manjše države laže delujejo v dobro evropske povezave. Ker bo Slovenija prva novinka na tem področju, bo deležna večjega razumevanja drugih držav. Po drugi strani pa je Slovenija, kot smo zapisali uvodoma, prva nekdanja jugoslovanska republika, ki je vstopila v Evropsko unijo in bo v njej tudi predsedovala. S tem bo lahko utrdila svoje diplomatske pozicije v odnosih
s sosednjimi državami, zlasti s Hrvaško, kjer se razmere znova zapletajo pri meji v Istri (Joras in cvetlična korita) in Piranskem zalivu (trganje ribiških mrež), zaostrujejo pa se tudi zaradi tiskanja zemljevidov Slovenije in Hrvaške - hrvaška različica Piranskega zaliva predvideva sredinsko mejno črto. Močnejši diplomatski položaj Slovenije seveda ne bo avtomatsko pripomogel k prednosti pri urejanju odnosov s sosednjimi državami. Res pa je, da si je Slovenija izbojevala precej pomembno mesto tudi zunaj meja Evropske unije, kar dokazuje obisk Janeza Janše v Rusiji in ZDA pri predsednikih obeh držav Vladimirju Putinu in Georgeu Bushu, oba državna voditelja pa je Slovenija gostila pred petimi leti na Brdu pri Kranju. Po besedah Hansa Winklerja ima Slovenija zelo dobre kadre, še zlasti diplomate. Tovrstno laskanje bi si marsikdo lahko razlagal kot posledico popuščanja slovenske zunanje politike v zvezi z dvojezičnimi napisi na avstrijskem Koroškem. Po Winklerjevem mnenju bi največ težav Sloveniji lahko povzročili izredni dogodki, ki bi zahtevali takojšnje ukrepanje.
Širitev schengenskih mej Med
prihodnjimi problemi Evropske unije prav gotovo izstopa širitev unije na vzhod in vzpostavitev t. i. schengenskega območja brez notranjih meja za novinke. Po besedah avstrijske notranje ministrice Liese Prokop širitev schengenskega območja za leto 2007 ni več mogoča, saj še ve-
Srečanje na Brdu pri Kranju
dno ni vzpostavljen schengen-ski informacijski sistem druge generacije, ki bi moral delovati od aprila 2007 (namesto tega naj bi začel delovati vsaj pol leta kasneje), zamuda pri uvajanju omenjenega sistema pa bi lahko širitev schengenskega območja prestavila v drugo polovico leta 2008, torej v čas po slovenskem predsedovanju uniji, čeprav obstaja možnost, da bi do širitve prišlo že v prvi polovici leta 2008. To bi seveda Sloveniji
Kdaj bomo sprejeli schengenski režim?
Avstrijski diplomat Hans Winkler
DISKURZ
Capljanje za osamosvojitvijo
Janez Globočnik, foto: arhiv Demokracije, M. Garbajs
V svojih osnovnih potezah novejši učbeniki odločno promovirajo slovensko samopodobo majhnega naroda, ki se je zagrizeno bojeval proti asimilacijskim poskusom sosedov, vendar nikomur ni storil nič žalega.
Na splošno nima prav veliko skupnega z »balkanskim jugom«, s katerim je bil povezan le zaradi začasnih zgodovinskih razmer. Za nekatere je to mit, za druge ne. Osebno mislim, da bi bilo to obliko promocije treba le nekoliko korigirati, večinoma pa je sprejemljiva.
Demitologizacija Kot navaja Peter Vodopivec (i), je mit o zgodnji, tragično izgubljeni slovenski svobodi danes v zgodovinopisju že zelo omajan, vendar pa je v strokovni in politični javnosti še vseeno navzoč. Ob tem se je treba vprašati, ali si Slovenci lahko privoščimo popolno demitologizacijo. V tem
16
primeru ostanemo brez Samove države, brez karantanskih korenin, brez kneza Koclja in celo brez Brižinskih spomenikov. S psihološkega vidika bi bila to popolna norost, ki bi še poslabšala naša prizadevanja za dvig nacionalne zavesti. Pa tudi s strokovnega stališča ne bi bilo upravičeno, da bi se odpovedali svoji srednjeveški zgodovini. Etnogeneza namreč kaže, da segajo korenine slovenskega ljudstva vse do 8. stoletja.
Drugače je z mitom o tisočletnem slovenskem podložništvu in Slovencih kot narodu kmetov, zaradi česar naj bi bila slovenska zgodovina predvsem »kmečka zgodovina«. Ta mit na dijake s
stališča oblikovanja državljanske zavesti in vzbujanja pripadnosti slovenski domovini ne deluje dobro. K sreči je le deloma resničen. To sta v učbeniku Zgodovina 2 (2) lepo dokazala zgodovinarja Andrej Hozjan in Dragan Potočnik, ki sta pri obravnavi humanizma in renesanse navedla mnoge znamenite slovenske intelektualce, kot so npr. ljubljanski škof in vojskovodja Krištof Ravbar, dunajski cesarski pevovodja in nadškof
Jurij Sladkonja, Tomaž Prelokar
-	vzgojitelj cesarja Maksimiljana, matematik Bernard Perger, filozof Matija Hvale, Andrej Perlah
-	leta 1549 rektor dunajske univerze, podobno kot je bil pred njim že Bernard Perger itd.
Leta 1999 je med obiskom v Ljubljani velik aplavz požel takratni ameriški predsednik Bili Clinton z zgodbo o tem, kako je opis obreda ustoličevanja koroških vojvod vplival na avtorja ameriške deklaracije o neodvisno-
Poučevanje zgodovine ne sledi osamosvojitvenim procesom Slovenije.
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
DISKURZ
sti Thomasa Jeffersona. Nekateri slovenski zgodovinarji so potem zapisali, da je to le mit. Pa tudi če je, zakaj ne bi nekaterih pozitivnih mitov ohranili in jih uporabili za krepitev narodne identitete? Kritična analiza pa vendarle pokaže, da morda sploh ne gre za mit v pravem pomenu besede, saj obred ustoličevanja vsebuje tudi zametke ideje o suverenosti ljudstva.
Rad bi se dotaknil še nekaterih posledic močno zasidrane ideološke identitete. V letih med 1990 in 1998 so nastali novi učni načrti za pouk zgodovine. Z njimi so tedanji kurikularni reformisti poskušali pouk zgodovine iztrgati iz ideološkega in političnega primeža, ki je bil značilen za prejšnje obdobje. Vendar jim je to uspelo le deloma. Kot je v novembrski številki mesečnika Ampak leta 2005 zapisal novinar in publicist Igor Kršinar, so avtorji šolskih učbenikov za zgodovino sicer sklenili temeljni kompromis o dogodkih iz naše polpretekle dobe, toda njihove interpretacije ostajajo različne. Tako je TIGR za nekatere teroristična, za druge pa narodnoobrambna organizacija. Podobno velja za komunistični režim pri nas, ki je bil po mnenju nekaterih totalitaren, drugi pa se do tega niti ne želijo opredeliti. Naj to tezo ponazorim s primerom. V učbeniku Naše stoletje (Ana Nuša Kern, dr. Dušan Nečak in dr. Božo Repe) (3) med drugim piše, da so komunisti verjeli, da večstrankarski režim ščiti predvsem kapitaliste in njihove privilegije in da so bili mnogi ljudje razočarani nad večstrankarskim sistemom v stari Jugoslaviji. Novi sistem se je zaradi zmage Ljudske fronte imenoval sistem ljudske demokracije (nikjer pa ni omenjeno, da je bila to oblika diktature komunistične partije). Glede povojnih sodnih procesov sicer piše, da so se vrstili tudi proti ljudem, ki niso zagrešili nobenega zločina, ampak so zgolj nasprotovali novi oblasti. Ker so včasih procese kar združili in mnoge neposredno predvajali po zvočnikih, so ljudje, še posebej pa tisk, zahtevali še ostrejše kazni. »Zato je danes sodiščem za nazaj težko ugotoviti, kdo je bil dejansko kriv in kdo ne.« Učenec, ki iz tega učbenika spoznava zgodovino, se
Proslava ob osamosvojitvi Slovenije junija 1991
lahko tako povsem upravičeno sprašuje, ali je bila »rdeča Slovenija« (4), kakor to obdobje imenuje Božo Repe v svoji knjigi Rdeča Slovenija, sploh totalitarna.
Podobnih primerov bi lahko navedel še veliko. Kako je to mogoče? Očitno ne gre samo za ideološko obremenjenost mnogih avtorjev učbenikov, ampak tudi za neprimerne učne načrte, založniško politiko nekaterih založb itd.
K posledicam ideološke identitete sodijo tudi zamolčani dogodki in osebe slovenske polpretekle zgodovine. Gre za mnoge pesnike in pisatelje, ki niso sprejemali revolucionarne ideologije. Najbolj drastičen primer je skoraj pol stoletja ignoriranja ali molčanja o največjem Slovencu 20. stoletja, znamenitem olimpioniku Leonu Štuklju, ki je doživel vnovični medijski vzpon pred olimpijskimi igrami v Atlanti, kamor je bil povabljen kot najstarejši še živeči olimpionik Potem je preteklo še nekaj let, da je bil omenjen v prvem učbeniku. To se je zgodilo šele leta 1999 v učbeniku za poklicne šole: Družboslovje -Zgodovina (Novak et al. 1999) (5). Ni odveč poudariti, kako močno je torej prevladovala ideološka nad narodno identiteto, saj vemo, da Štukelj sploh ni bil protirevolu-cionar, kot npr. zamolčani pesnik France Balantič, ampak samo nasprotnik komunistične ideologije. Takšnih primerov bi lahko našteli še veliko; lahko bi jih vnesli med pozitivne zglede učencem in dijakom, kar bi prav gotovo pripomoglo k dvigu narodne zavesti, boljši domovinski vzgoji itd.
Tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (6) in temeljni sistemski zakoni med drugim zla-
sti poudarjajo pomen razvijanja zavesti, vedenja o lastni kulturni tradiciji in narodno identiteto. Zato naj končam z besedami ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki je v Demokraciji, 17. november 2005, kot enega ključnih elementov za šolo v novih družbenih razmerah navedel, da želimo imeti »takšno šolo, ki bo razvijala narodno istovetnost, ljubezen do domovine in pripomogla k demokratični kulturi«. (7)
Sklepna mise! V sedaj veljavnem učnem načrtu za zgodovino, ki je bil sprejet leta 1998, piše: »Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanje in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine, in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost. Glede na dosedanjo zgodovinsko iz-
kušnjo Slovencev ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.«
Uvodni del učnega načrta v smislu graditve narodne zavesti izzveni dokaj optimistično, žal pa splošni in operativni cilji predmeta (zgodovine) ne potrjujejo tega. V smislu oblikovanja narodne identitete so bolj ali manj anemični, v nekaterih primerih pa precej ignorantski. To se potrjuje zlasti pri predstavljanju narodne zgodovine v obdobju obeh Jugoslavij. Ni dovolj jasno opredeljeno, zakaj je propadla prva Jugoslavija, narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov je prikazan dokaj nekritično, morda celo navijaško, druga Jugoslavija je kljub navedenim pomanjkljivostim prikazana preveč idealistično. V učnih načrtih ni zaslediti dejugoslavenizacije. O detitoizaciji pa pravzaprav ni niti sledu. V nekem smislu se ohranjajo skorajda mitske razsežnosti nekdanjega družbenega sistema. Demistifikacije marksistične teorije ne omenjajo ne splošni ne operativni cilji. Kje torej smo? Ali ni naloga šolskega sistema, da pojasni učencem in dijakom spreminjanje preživetega družbenega sistema in postopno prehajanje v boljšo, modernejšo postindustrijsko družbo? Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na lastno kulturno tradicijo in narodno identiteto. Trend stapljanja narodov je že zdavnaj mimo, zato bo ohranjanje lastne identitete tudi v Evropski uniji življenjsko pomembno. IB
(Avror je profesor zgodovine na Ekonomski gimnaziji Radovljica)
Viri:
(1)	Peter Vodopivec: Zgodovinski miti in šolska zgodovina, Vloga mitov pri poučevanju slovenske zgodovine, DZS, Ljubljana 2003
(2)	Andrej Hozjan, Dragan Potočnik: Zgodovina 2, učbenik za 2. letnik gimnazije, DZS, Ljubljana 2000
(3)	Ana Nuša Kern, dr. Dušan Nečak, dr. Božo Repe: Naše stoletje, Modrijan, Ljubljana 1997
(4)	Dr. Božo Repe: Rdeča Slovenija, Založba ZPS, Ljubljana 2003
(5)	Franci Novak, Janez Globočnik, Milena Globočnik: Družboslovje - Zgodovina, DZS, Ljubljana 1999
(6)	MŠZŠ: Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju, Ljubljana 1996
(7)	Dr. Milan Zver: Šola oblikuje človeka, Demokracija, 17. november 2005
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
17
Med njimi obstajajo nekatere razlike, ki izhajajo predvsem iz namena njihove ustanovitve in iz tega, katere vrste muzejskega ali arhivskega gradiva imajo. Količina slednjega je odvisna tudi od tega, kako hitro se je izvršil prehod iz komunizma v demokracijo oz. v kolikšni meri je novim demokratičnim oblastem uspelo preprečiti uničenje dokumentarno-arhivskega gradiva komunističnih tajnih služb in policije. Najbolj jim je to uspelo v (Vzhodni) Nemčiji, kjer je spomladi 1990 ljudstvo s spontanim vdorom na sedež Stasija ustavilo že začeto uničevanje arhiva te zloglasne tajne službe.
Konec leta 2005 se je tudi v Sloveniji kot zadnji izmed nekdanjih komunističnih držav v okviru Ministrstva za pravosodje RS oblikoval poseben sektor, ki se ukvarja s preučevanjem vseh oblik nasilja in kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so jih nad slovenskim narodom in nad pripadniki drugih etničnih skupnosti v Sloveniji v posameznih obdobjih povzročili vsi trije totalitarni sistemi: fašizem, nacizem in komunizem.
Institucije v Vzhodni Evropi
Glede na to, daje delo slovenskega sektorja še na začetku, je namen tega sestavka predstaviti dejavnosti podobnih institucij v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki so danes članice EU. S preučevanjem komunističnih režimov in njihovih žrtev se ukvarjajo tako organizacije oz. združenja, ki delujejo s pomočjo prostovoljnih prispev-
Razgaljanje komunizma
D. H., R. P; foto: M. G., arhiv Demokracije
V številnih nekdanjih komunističnih državah se je v 17 letih, kolikor je preteklo od padca berlinskega zidu oz. propada komunizma v Evropi, oblikovalo več ustanov, ki se ukvarjajo s preučevanjem nekdanjih totalitarnih sistemov v teh državah.
18
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
POLITIKA
Vhod v komunistično delovno taborišče (gulag) v Sibiriji	Lenin na smetišču zgodovine
kov in pokroviteljev pa tudi pod pokroviteljstvom uglednih politikov, kot tudi od države ustanovljene in financirane institucije. Nekatere od teh ustanov se ukvarjajo samo s komunističnim obdobjem, druge pa poleg tega preučujejo še nacistični teror in holokavst. Naj nekatere naštejemo.
V Estoniji delujejo The Ki-stler-Risto Estonian Foundation, ki je ustanovila Muzej okupacije Estonije, neprofitna organizacija S-KESKUS in Estonska mednarodna komisija za raziskavo zločinov proti človečnosti (Estonian International Commission for Ivestigation of Crimes Against Humanity). V Latviji so ustanovili Muzej okupacije Latvije, La-tvijsko združenje žrtev politične represije in Latvijsko zgodovinsko komisijo. Najbolj znana institucija, ki ji pripada prvenstvo med vsemi, je Zvezni oz. državni pooblaščenec za dokumentacijo Stasija nekdanje NDR (Bundes-beauftragten fiir die Unterlagen des Staatssicherheitsdienstes der ehemaligen DDR) v Berlinu oz. »Gauckov inštitut«, kot se neuradno imenuje po prvem direktorju tega urada.
Na Poljskem imajo Inštitut narodovega spomina (Instytut Pamieci Narodowej), na Češkem Urad za dokumentacijo zločinov komunizma Češke republike, na Slovaškem (tako kot v Sloveniji) v okviru ministrstva za pravosodje deluje Oddelek za ugotavljanje zločinov komunizma, imajo pa še samostojno organizirano Ustanovo narodnega spomina (Ustav pamàti naroda). Na Madžarskem deluje Muzej »Hiša terorja« (Terrror Haza mu-
Od zločinskih komunističnih tiranov do zmernih reformatorjev
seum). Področje njegovega preučevanja je obdobje 45-letnega totalitarizma na Madžarskem, t. j. od spomladi 1944, ko so z nemško okupacijo oblast prevzeli pronaci-stični Szalazarjevi »puščičarji«, pa vse do padca komunističnega režima v letu 1989.
Sledi nekoliko podrobnejši pregled teh ustanov v treh državah EU: Estoniji, Nemčiji in na Slovaškem.
Estonija - Muzej okupacije v
Estoniji je najpomembnejša ustanova za preučevanje komunistične preteklosti Muzej okupacije (Muuseum okupatsioon). Vodi ga nekdanji politični disident Heiki Ahonnen, ki je nekaj let preživel v političnem izgnanstvu na Švedskem in j e tudi predsednik Kistler-Ritso Estonian Fundation. Muzej okupacije v Estoniji je v nasprotju
z Muzejem okupacije v sosednji Latviji (kjer ga v celoti financira država) zasebna ustanova in se financira iz prispevkov posameznikov in ustanov. Zaposlene ima samo štiri stalne sodelavce, druge pritegnejo k sodelovanju prek razpisa za posamezne projekte oz. razpisane raziskovalne teme. Tako večina avtorjev njihovih publikacij prihaja iz akademskih in arhivskih vrst. Tak način dela je s finančnega vidika veliko racionalnejši in učinkovitejši. V sklopu muzeja sta dve enoti; ena je postavitev stalne razstave, druga pa je strokovna knjižnica, kjer je zbrana literatura o nemški nacistični (1941-44) in sovjetski komunistični (1940-41, 1944-1991) okupaciji Estonije. Med publikacijami, ki jih muzej izdaja, velja omeniti eno od novejših publikacij, izdanih tudi v angleščini, z naslovom Estonian 's occupations revisited accounts of an Era, ki prinaša na enem mestu odličen strnjen pregled zgodovine Estonije v obdobju izgube njene državne neodvisnosti med letoma 1940 in 1991. Publikacija je pomembna tudi zato, ker gre v
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
njej za poskus številčnega ovrednotenja estonskih žrtev nacizma in komunizma, in sicer tako civilnih kot vojaških. Osrednje mesto v muzeju zajema razstava, ki prikazuje zgodovino Estonije v letih od 1940 do 1991 in je podobna stalni razstavi v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine z naslovom »Slovenci v 20. stoletju«. Razstava je nastala iz podarjenih in zbranih predmetov ter dokumentov iz omenjenega obdobja. Razdeljena je na pet sklopov: 1. prvo obdobje sovjetske okupacije (1939/40-1941), 2. nacistična okupacija 1941-1944, 3. druga sovjetska zasedba in stalinistično obdobje 1944-1953, 4. obdobje socialistične ureditve po Stalinovi smrti (1953-1985), 5. obdobje perestrojke, glasnosti in obnovitve zahtev po vnovični neodvisnosti (1985-1990/91).
Nemčija - Gauckov inštitut
Od ustanov, katerih ustanoviteljica je država, je najpomembnejši t. i. Gauckov inštitut v Berlinu, ki je v bistvu nekdanji arhiv vzho-dnonemškega Stasija, kjer imajo nekdanji državljani NDR prek opolnomočenca nemške vlade dostop do podatkov, ki so se o njih zbirali v času komunizma. Odprt pa je seveda tudi za znanstveno raziskovanje in izdaja lastne publikacije.
Temeljni princip pri nastanku urada je bil, da so v glavnem zaposlovali državljane nekdanje NDR, ki pa so jih seveda prej »varnostno« preverili, da niso sodelovali s Stasijem. Iz nekdanje Zahodne Nemčije so jih zaposlili zelo malo. Niso namreč želeli, da bi bilo videti, kot da je Zahodna Nemčija premagala Vzhodno Nemčijo, in zaradi mnenja, da so se Vzhodni Nemci sami osvobodili izpod komunizma, zato naj tudi sami »obračunavajo« s svojo preteklostjo.
Po sedanji nemški zakonodaji si lahko vsak nekdanji vzhodno-nemški državljan ogleda svojo policijsko kartoteko oz. dosje iz časa komunizma. Nadalje ima pravico izvedeti, kdo ga je ovajal, in si ogledati kartoteko svojega ovaduha, ne more pa si ogledovati kartotek drugih ovajanih oseb. Seveda so se tudi v Vzhodni Nemčiji bali izbruha revanšizma in medsebojnih ►
19
POLITIKA
Razgaljanje komunizma
Police s knjigami iz marksističnih knjižnic	Videostudio, kjer snemajo izpovedi nekdanjih političnih disidentov
► obračunavanj med sosedi in znanci, če bi odprli tajne arhive in bi državljani zvedeli, kdo je koga ovajal. Vendar se to kljub nekaterim zelo kočljivim situacijam (ko se je izkazalo, da je npr. mož ovajal ženo in obratno) to ni zgodilo in so sedaj zadovoljni, da so te arhive odprli. Zanimivo je tudi, kako je v Nemčiji danes urejen pokojninski status nekdanjih sodelavcev Stasija. Le-ti namreč prejemajo pokojnino, ki je najprej dosegala 75 odstotkov povprečne vzhodnonemške pokojnine, pred kratkim pa je nemško ustavno sodišče razsodilo, da jim pripada polna pokojnina in poračun za nazaj. Torej se tudi v državi, kot je Nemčija, ki ima dolgo demokratično tradicijo in nima »tranzicijskega sodstva«, lahko zgodi, da prej zaščiti krvnike kot njihove žrtve.
Zanimiv je arhiv centrale Stasija v Berlinu. Tam imajo arhivske depoje in različne oddelke. Med drugim je tam prostor, kjer hranijo centralno kazensko evidenco; hranijo več kot 900.000 evidenčnih kartonov kazensko preganjanih posameznikov iz nekdanje NDR. Imajo tudi arhiv s kartotekami formalnih in neformalnih sodelavcev Stasija, kjer lahko preberemo zelo zanimive zgodbe in karakteristike tako o ovaduhih kot o ovajanih. Med zanimivostmi velja omeniti še oddelek za tajni nadzor pisemskih pošiljk. Tam hranijo tudi Stasijev izum: poseben stroj za odpiranje in vnovično zapiranje pisemskih kuvert. Ko je prišla pisemska kuverta iz »obdelave«, ni bilo na njej nobene sledi o morebitnem odpiranju in branju njene vsebine, tako da
je imel naslovnik občutek, da je nedotaknjena.
Slovaška ima dve instituciji
Kot je bilo že omenjeno, imajo na Slovaškem Oddelek za dokumentacijo zločinov komunizma, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovaške, in samostojno dokumentarno-raziskovalno institucijo Inštitut narodnega spomina (Ustav pamati naroda). Ti dve slovaški ustanovi sodita skupaj z nemškim Gauck-ovim inštitutom in podobnim inštitutom na Poljskem med najbolj uveljavljene ustanove za preučevanje komunističnega obdobja v Vzhodni Evropi.
Oddelek za dokumentacijo zločinov komunizma, ki ima sedež v stavbi slovaškega ministrstva za pravosodje v Bratislavi, je bil ustanovljen leta 1999. Sprva je vključeval širok spekter raziskovanja komunistične preteklosti, po letu 2003, ko je bil iz njega izdvojen oz. na novo ustanovljen Inštitut narodnega spomina, pa se njegova dejavnost osredinja le na preučevanje vpliva in poseganje komunističnega režima na področje pravosodja. Vodja oddelka je inž. Jan Bicko. Inštitut narodnega spomina pa pomeni nadgradnjo dela, začetega v okviru omenjenega oddelka za dokumentacijo zločinov komunizma. Zato je na inštitutu zaposlenih veliko nekdanjih uslužbencev ministrstva za pravosodje. Inštitut ima upravni svet z devetimi člani, od katerih predsednika in štiri člane imenuje
Arhivski depoji v Inštitutu
narodnega spomina
slovaški parlament, po dva člana pa imenujeta vlada in predsednik države. Mandat članov je šest let.
Inštitut ima širok spekter dejavnosti in pristojnosti, saj med drugim poseduje izključno pravico hraniti in omogočati javnosti oz. zainteresiranim posameznikom ter raziskovalcem dostop do dokumentov, ki so nastali pri delovanju slovaških republiških varnostnih, notranjih ter zunanjih obveščevalnih služb in obrambnih organov v obdobju komunizma od 1948 do 1989. To pomeni, da gradiva teh organov ne hrani državni arhiv tako kot pri nas Arhiv Republike Slovenije, ampak poseben oz. specializiran arhiv znotraj tega inštituta. Sicer pa se inštitut ukvarja z množičnim kršenjem človekovih pravic na Slovaškem v obdobju 50 let, in sicer od srede aprila leta 1939, ko je bil v takratni Tisovi Slovaški sprejet prvi zakon o preganjanju Judov, pa do žametne revolucije novembra 1989, ko je padel komunistični režim. Inštitut je razdeljen na tri sekcije: arhivsko, elektronsko-informa-cijsko in sekcijo za pravne analize ter raziskavo dokumentov.
Inštitut ima okrog 60 zaposlenih, med njimi največ zgodovinarjev in arhivarjev. Med družboslovno izobraženimi uslužbenci so v glavnem mladi (rojeni po letu 1970), medtem ko imajo starejši zaposleni večinoma tehnično-naravo-slovno izobrazbo, saj so se šolali v času komunizma in so se zato kot nasprotniki komunizma zaradi strožjega preverjanja »idejno-po-litične« primernosti pri družboslovnih poklicih, odločili raje študirati naravoslovje ali tehniko.
Skladiščni prostori arhiva inštituta so v najetih prostorih de-nacionaliziranega salezijanskega zavoda v Bratislavi. Hranijo okoli 3,2 tekočega km arhivskega gradiva (od tega 1,5 km tajnega gradiva) in bogato knjižnico z okoli 60.000 primerki knjig. Gre za knjige in časopise iz nekdanjih specializiranih marksističnih knjižnic in knjige, ki so bile v času komunizma prepovedane oz. nedostopne širši javnosti. Med njimi je celo v angleščini pisani Fodorjev turistični vodnik po nekdanji Jugoslaviji iz leta 1975.
V okviru inštituta deluje tudi oddelek za dokumentiranje ustnih izpovedi političnih zapornikov in disidentov. Imajo odlično opremljen in organiziran videostudio z videomontirnico, kjer vse izpovedi posnamejo s kamero na VHS-kaseto. Inštitut izdaja tudi svojo publikacijo z naslovom »Pamat naroda - nacizmus a komuniz-mus vo svojej epoche« (Narodov spomin - nacizem in komunizem v njuni dobi), kjer objavljajo zanimive in strokovno izredno kakovostne članke notranji in zunanji sodelavci tega inštituta.
Kar se tiče pridobivanja arhivskega gradiva, imajo na Slovaškem podoben problem, kot ga imamo v Sloveniji v zvezi s t. i. federalnimi fondi. Češki centralni arhivi v Pragi, ki hranijo gradivo nekdanjih češkoslovaških skupnih oz. zveznih organov, jim ponekod namreč onemogočajo dostop do gradiva teh organov, četudi se zadeve nanašajo na Slovaško oz. na današnje slovaške državljane. Težave poskušajo reševati s pogajanji in z dogovori. IB
20
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
knj i e a r n a
Demokracija
Ustava
državna ureditev
Republike Slovenije
združenju držav amerike
www.demokracija.si/knjigarna
Iz arhivov slovenske politične policije
Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov-JtoS^rJuvodnika: dr, Jože Pučnik.	strani.
Format:Jdp$Xfcm. Trda vezava. Cena: 5.80000 SIT/20,86 EUR
Mati Slovenija
Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. Avtor:Tone Kuntner.
Obseg: 72 strani. Format: 13,5x22,5 cm. Trda vezava.
Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
Med svobodo in rdečo zvezdo uspešnica
Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic. Obseg: 347strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 6.200,00 SIT/25,87 EUR
100 let socialdemokracije
Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja.
Avtor: Milan Zver. Obseg: 125 strani. Format: 15x21 cm. Brošura. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
USPEŠNICA
Od osvobodilnega boja do banditizma
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. Avtor: Albert Svetina. Obseg: 367strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 6.700,00 SIT/27,95 EUR
Okopi	uspešnica
Politični razvoj slovenske države od leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih! Avtor: Janez Janša. Obseg: 309 strani. Format: 16,5x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
Premiki	uspešnica
Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Prodana v več kot 61.000 izvodih! Avtor: Janez Janša. Obseg: 363 strani. Format: 15,5x23,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili
Ustava Združenih držav Amerike je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu. Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak. Obseg: 144 strani. Format: 11x16 cm. Trda vezava. Cena: 4.990,00 SIT/20,82 EUR
Državna ureditev Republike Slovenije
Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja države in ustavne ureditve Republike Slovenije. Uredniki: prof. dr. Rafael Cijan, mag. Jurij Toplak, Tadej Dubrovnik. Obseg: 376 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava.
Cena: 8.500,00 SIT/35,46 EUR
Obvestilo potrošnikom; Informativne cene v evrih so preračunane Iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT.
Nova obzorja d. o .0., Komenskega 11, Ljubljana
SLOVENIJA
Trnova pot do pokrajin
Lovro Kastelic, foto: Gregor Pohleven
Akademik prof. dr. Igor Vrišer je nekoč zapisal: »Regionalizacija Slovenije še zdaleč ni preprosta naloga ...« Ne le zaradi naravnih, temveč tudi zaradi psiholoških pregrad.
Dr. Stane Vlaj je na vprašanje, zakaj še nimamo pokrajin, zaradi katerih bi bil regionalni razvoj Slovenije uspešnejši, odgovoril: »Pokrajine bo mogoče ustanoviti, šele ko bo spremenjen 143. člen ustave, ki oblikovanje pokrajin prepušča prostovoljni odločitvi občin. Med vzroke, da do pokrajin še ni prišlo, pa lahko uvrstimo tudi potek reforme lokalne samouprave v Slove -niji - predvsem nestabilno mrežo novih in novih občin.« 20. junija se je državni zbor odločil zgraditi »avtocesto«, po kateri bomo prišli do pokrajin, in razglasil ustavni zakon o spremembi treh členov (121., 140. in 143.) ustave s področja lokalne samouprave. Tako je bil po več kot desetletju strokovnih in političnih razprav vendarle storjen korak naprej. A kljub temu je cilj - dejansko oblikovanje dru-
ge ravni lokalne samouprave - še precej oddaljen. Ustavne spremembe, ki jih je parlamentarna večina označila za zgodovinske, so namreč vsebinsko prazne. So le izhodišče za pripravo zakonodaje, ki bo omogočila dejansko ustanovitev pokrajin. Ustavni zakon sam po sebi ne prinaša konkretnih rešitev, daje pa možnost za premik z mrtve točke. Zdaj bo poslanska večina morala najti tudi politično voljo za težavno iskanje soglasja o vseh nedorečenostih. Denimo o številu pokrajin ...
Koliko pokrajin Ali bo treba potemtakem po desetletju strokov-no-političnih razprav o ustrezni ustavni podlagi za ustanovitev pokrajin, ki se je s spremembami členov končno udejanjila, na dokončno ustanovitev drugostopenjske ravni lokalne samouprave
čakati še naslednje desetletje? Stroka in politika se bosta zdaj namreč tudi dejansko soočili z »uzakonjenim« vprašanjem, koliko pokrajin naj bi imela Slovenija. Strokovna javnost je na glavnino vprašanj glede tega že odgovorila, politika pa je s kupčkanjem, preštevanjem, odštevanjem, dodajanjem itd. pravzaprav šele začela. Vsakdo bo poskušal pristaviti svoj (predvolilni) lonček. V SNS, ki je glasovala proti ustavnemu zakonu, so iz strahu pred nenehnim večanjem in spreminjanjem števila pokrajin v prihodnosti predlagali, naj se njihovo število zapiše v ustavo. Ko se bodo v sklepno razpravo vključili še predstavniki lokalnih skupnosti, bi lahko le-ti s svojimi populističnimi in egocentričnimi nagnjenji (»Vse za svojo vas«) v bistvu izključno strokovno področje določitve končnega števila
pokrajin spravili na skrajni rob sprejemljivega. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je v umirjenem tonu za zdaj razblinil temačne napovedi: »Pozdravljam dobro voljo v državnem zboru, ki je na široko odprla vrata za ustanovitev pokrajin. V naši službi imamo
Miro Petek: Za Koroško!
Minister Ivan Žagar: S spremembo ustave je politika dobila lakmusov papir, s katerim bo morala dokazati, ali je ali niza pokrajine.
2 2	Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
SLOVENIJA
sveženj zakonov že v pripravi, tako da bi bili le-ti pripravljeni za sprejemanje na prelomu leta oziroma v prvi polovici naslednjega.« Regi-onalizacija pa je tudi ena ključnih teženj Evropske unije, ki zahteva medsebojno povezovanje oziroma nastajanje in krepitev lokalne samouprave v teritorialnih enotah. Medtem je v upravnem smislu tudi Cerkev že prehitela državo in ustanovila 6 škofij.
Od spodaj navzgor več je torej
razlogov, da se v Sloveniji v zadnjem obdobju čedalje več razpravlja o regijah in regionalizaciji in da se je razprava pravzaprav razširila iz strokovnih krogov geografov, prostorskih načrtovalcev in javne uprave tudi v širšo (politično) javnost. Najpomembnejši razlog pri tem pa je javno mnenje, ki podpira uvedbo pokrajin, s katerimi bi po mnenju dr. Vrišerja ublažili preveliko centralizacijo nove države, do veljave pa naj bi prišle tudi vse preostale pokrajinske značilnosti in posebnosti posameznih delov Slovenije. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva tudi nove sofisticirane mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Dr. Stane Vlaj pravi, da je v demokratičnih državah cilj lokalnih in regionalnih oblasti in države same pospeševati uresničevanje demokracije in zagotoviti najboljši odgovor za potrebe ljudi. Država mora postati resnični servis. Da bi to dosegli, mora obstajati kooperacija med različnimi ravnmi oblasti, konflikti pa se morajo reševati »od spodaj navzgor«. Podobne predpise uveljavlja tudi EU, ki poudarja lokalno raven in s tem posameznika. EU se tudi na institucionalni ravni zavzema za regionalizem in za uvedbo regionalnega sistema na ozemlju članic. Po njem razlikujemo naslednje štiri stopnje: NUTS i, ki obsega velike države članice; v NUTS 2 so manjše države članice in večje pokrajine; NUTS 3 zajema večje upravne enote; pod NUTS 4 pa spadajo preostale manjše upravne enote. Po opredelitvi bi Slovenija kot država sodila v drugo kategorijo, upravne enote (občine) pa v četr-
to. Ob tem še vedno ostaja odprto vprašanje vmesne tretje »regionalne« stopnje, ki naj bi jo zapolnile pokrajine. Le-te naj bi zapolnile vrzel med majhnimi občinami in državo in blažile sedanjo preveliko urejevalno in dejansko moč države v odnosu do šibkih občin. Izvirne naloge pokrajin bi se nanašale na varstvo okolja, urejanje prostora, promet in zveze, kmetijstvo, predvsem pa bi bile vse naravnane v spodbujanje razvoja pokrajine. Šlo bo za naloge, ki jih bo država prenesla po načelu subsidiarno-sti in decentralizacije.
Mreženje Mreženje (network) in medsebojno (tudi čezmejno) povezovanje posameznih regij je naslednja in nadvse pomembna etapa v razvoju slovenske družbe. Dr. Marjan Ravbar ocenjuje, da bo prihodnji gospodarski razvoj Slovenije čedalje bolj odvisen od vpetosti v omrežje evropskih (svetovnih) ekonomij. To pa pomeni, da bo zato treba brez zanemarjanja »regionalne zavesti« najprej na lokalni in regionalni ravni iskati povezave proizvodnih in servisnih dejavnosti in se na ta način vključevati v naraščajočo internacionalizacijo gospodarstva. V ta namen je potrebna samoorga-niziranost na regionalni ravni, ki z oblikovanjem nove lokalne samouprave dobiva nove kvalitativne vsebine. Tudi vladna Strategija razvoja Slovenije zahteva prenovo in izboljšavo institucionalnih okvirjev, »ki zaradi majhnosti slovenskih občin, neobstoja pokrajin in neusklajene teritorialne organiziranosti državne uprave ponujajo čedalje manj učinkovito opravljanje javnih storitev na lokalni in regionalni ravni v primerjavi z EU«. Dosedanja slovenska regionalna politika zagotovo ni bila prava! Drobljenje na čedalje več manjših občin je povzročilo ravno
Bojan KontičZa Savinjsko-Šaleško!
nasproten učinek: povečano centralizacijo. Težava je že v pomanjkanju občinskih kadrov, posledica drobljenja pa je, da se postopno vse pomembnejše pristojnosti prenašajo na državo oziroma v Ljubljano. Decentralizacijo bi namreč prinesle prav močne občine, ne pa šibke, popolnoma odvisne od države. Z uvedbo pokrajin bodo morale občine prevzeti precej večjo odgovornost. Dr. Ravbar dodaja: »Prav zato je za skladen regionalni razvoj Slovenije najpomembnejše oblikovanje pokrajinske identitete, ki naj temelji na mreži policentrično zasnovanih mestnih regij mezogravitacijske ravni s funkcijsko in kooperativno povezanim podeželjem.«
Centralna naselja Tako oblikovana »razvojna žarišča« bodo tudi podeželskim, hribovitim in kraškim območjem zagotavljala sinergetske razvojne možnosti vsekakor bolj uravnoteženega razvoja, kot ga je doslej »zagotavljala« politika pospeševanja demografsko ogroženih območij. Ta razvojna središča so bila tudi temeljno vodilo pri preučitvi omrežja »centralnih naselij«, s katerim je dr. Igor Vrišer sestavil ekonomsko-geografsko regionalizacijo Slovenije, razdeljeno na 12 regij. S teorijo o »centralnih naseljih«, ki se opira na storitvene dejavnosti, je razložil družbenoprostorsko organizacijo in njeno delovanje. Za Slovenijo je ugotovil sedemsto-penjsko hierarhijo naselbinskega omrežja (hierarhijo določa raznolikost storitvenih dejavnosti). Upravni okraji sodijo na raven 4. do 7. stopnje. Njihovo število se v Sloveniji giblje med 8 in 15, v tem okviru pa bi morala politika
Dr. Dušan Plut: Za sonaravno
regionalizacijo Slovenije!
v povezavi s stroko iskati podlago za regionalizacijo Slovenije.
Glede na pomen teritorialne strukture prihodnjih pokrajin in nujnost strokovne podpore je bila pri MNZ že leta 2002 imenovana projektna skupina strokovnjakov s področja regionalizma. Naloga skupine je bila, da strokovno pomaga pri opredelitvah ministrstva in vlade glede števila in obsega prihodnjih pokrajin. V skupini je tedaj prevladal predlog za regionalizacijo Slovenije na osem pokrajin, ki se ujema s predlogom sonaravne regionalizacije Slovenije dr. Dušana Pluta. Le-ta je regionalizacijo zasnoval glede na hidrogeografsko členitev na porečja in ekonomsko-geografske kriterije (uporabil je že omenjeno Vrišerjevo metodo iz leta 1990). Za prebivalstveni kriterij je kot minimalno število upošteval 25.000 prebivalcev. Tudi dr. Marijan M. Klemenčič se v svojem članku Regija in regionalna struktura Slovenije ne nazadnje strinja, da je verjetno najverodostojnejša členitev slovenskega ozemlja tista, ki sloni na porečjih. Vmesni »bazeni« so namreč z ravninsko-dolinsko pokrajinsko strukturo omogočili razvoj lokalnega gospodarskega in urbanega sistema. Nosilci razvoja porečij pa so centralni kraji 5. do 7. stopnje: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica, Koper. Ne glede na vse dosedanje študije pa bosta škarje in platno morali imeti v rokah vsaj dve tretjini poslancev. 09
lM 102.1
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
jRadUi fa
t i V A
M^obota tel'.O2/537
Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota
Slovenija tel.: 02(537 1919 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46
http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
23
SLOVENIJA
Kako izboljšati cestno varnost?
Peter Avsenik, foto: arhiv Demokracije
Današnja varnost na slovenskih cestah je kljub postopnemu nižanju števila prometnih nesreč in njihovih žrtev še vedno skrb zbujajoča. Strateški dokument Skupaj za večjo varnost naj bi v naslednjih letih stanje izboljšal.
Evropi voziti po cestah Malte, Nizozemske in Švedske.
Vizija nič Cestni promet je od vseh prometnih sistemov najbolj odprt, nenadzorovan in zapleten, zato k prometnim nesrečam pripomore vrsta okoliščin. Varen cestni promet je tudi odgovornost države, ki ima s svojimi ustanovami pregled nad prometnim dogajanjem. V iskanju rešitev so skandinavski strokovnjaki (skandinavske države so znane po razmeroma varnem prometu) leta 1997 potrdili pobudo za sprejetje vizije zagotavljanja cestne varnosti z naslovom Vizija nič, njene ideje pa je štiri leta kasneje podprla tudi slovenska vlada.
Bistvo Vizije nič je pozitiven in odgovoren odnos tako ustvarjalcev cestnoprometnega sistema kot udeležencev v prometu, ki so s svojim ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč. Zahteva torej spremembo razmišljanja udeležencev v prometu in jih zavezuje k odgovornemu ravnanju, obvezuje pa državne organe in organizacije ter organe lokalnih skupnosti in posameznike. V prizadevanju za izboljšanje cestnoprometne varnosti je bil nato leta 2002 sprejet prvi nacionalni program za obdobje 2002-2005, a se je izkazal za neprimernega, saj se je varnost poslabšala.
Visoke številke Nesreče se največkrat zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, nepravilne smeri vožnje, neupoštevanja pravil o prednosti, nepravilnega prehitevanja, kot sekundarni vzrok pa jim v mnogo primerih botruje tudi alkoholiziranost. V veliki večini primerov je škoda le gmotna, vse prevečkrat pa so tudi človeške žrtve. Po podatkih policije iz leta 2005 na slovenskih cestah umre
V poletnih mesecih bodimo strpni.
Med udeleženci nesreč je veliko motoristov.
V prvem polletju leta 2006 se je v Sloveniji zgodilo dobrih 15 tisoč prometnih nesreč, kar je okoli sedemsto več kot lani. V njih je v prvih šestih mesecih leta 2005 umrlo 95 ljudi, letos pa deset več. Letos še posebej izstopa veliko število primerov, ko so udeleženci nesreč motoristi. Ti so seveda na cestah še manj zavarovani pred morebitnimi posledicami prometnih nezgod kot avtomobilisti.
največ voznikov osebnih avtomobilov, sopotnikov, motoristov in pešcev. Letno se pri nas zgodi okoli 40 tisoč prometnih nezgod, največ s smrtnim izidom pa se jih zgodi na regionalnih in na glavnih cestah ter v naseljih.
Število žrtev na slovenskih cestah v zadnjih desetih letih upada, razen v letu 2004, ko je umrlo 274 ljudi, poškodovalo pa se jih je približno 13 tisoč. S širšim druž-
benim prizadevanjem je Sloveniji uspelo od leta 1995 do danes število smrtnih žrtev zmanjšati za 45 odstotkov. Kljub temu pa smo glede na število prometnih nesreč v Evropski uniji še vedno na repu razpredelnice, saj je število nesreč s smrtnim izidom na milijon prebivalcev kar za 44 odstotkov višje od povprečja držav članic, kar nas uvršča na 20. mesto med 25 članicami EU. Najvarneje se je v
24
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
SLOVENIJA
Povprečno število nesreč vEUje manjše kot pri nas.
— i*rrfi — — dij
Število prometnih nesreč postopno upada.
Motoristi, pozor!
Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
Motoristično čelado si pravilno zapnite. Čist naličnik vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugI prometni udeleženci hitro lahko prezrejo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah, ko začne padati dež. Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih oznakah.
Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6-0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni.
Vir: Policija, Nasveti motoristom
V letu 2004 je tako na slovenskih cestah umrlo 274 ljudi.
Za večjo varnost Vlada je zato
na predzadnji seji pred letošnjim poletnim oddihom, izhajajoč iz Vizije nič, določila novo besedilo resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 z naslovom Za večjo varnost. Vizija programa je jasna: nič smrtnih žrtev na cestah v Sloveniji. Program, ki so ga pripravili na ministrstvu za promet, temelji na treh načelih: načelu zaupanja (ki zavezuje upravljavce cest k upoštevanju normativne ureditve, udeležence prometa pa k upoštevanju prometnih pravil), načelu defenzivnega ravnanja (ki obvezuje udeležence prometa k pravilnemu, zakonitemu in premišljenemu ravnanju) ter načelu zavarovanja varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa.
Program si prizadeva zmanjšati število najhujših posledic prometnih nesreč. "Z oblikovanim nacionalnim programom varnosti cestnega prometa želimo slovenski družbi in posameznikom ustvariti pogoje, da se vključijo v proces zmanjšanja tveganja nastanka nesreč in tveganja nastanka poškodb, saj bomo le skupaj, z združenimi močmi dosegli višjo raven varnosti in obenem zmanjšali negativne posledice prometnih nesreč za vse udeležence v cestnem prometu," je zapisano v omenjenem dokumentu.
Izvajanje dejavnosti, predlaganih v dokumentu Skupaj za večjo varnost, se pravzaprav nanaša na celotno Evropsko skupnost. Skupni cilj EU je, da se do leta 2010 v cestnem prometu ohrani čim več življenj - da se število žrtev z današnjih 50 tisoč prepolovi na 25 tisoč. Temu cilju sledi tudi slovenski nacionalni program, ki predvide-
va, naj število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo višje od 124. Tako bi Slovenci glede na gibanje zadnjih let do leta 2011 ohranili okoli 600 življenj.
Vožnja poleti Dodajmo še nekaj nasvetov za čim varnejša potovanja v poletnih mesecih. V tem času se poleg vročine in precej gostejšega prometa na cestah v večjem številu pojavljajo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij ter imajo različne vozniške izkušnje in znanje. Za poletno vožnjo je torej pomembno, da kljub vročini in gostemu prometu na cesti ostanemo strpni in upoštevamo cestnoprometne predpise. Poleti je pogosta tudi utrujenost, zato je priporočljivo, da se na daljšo pot podamo spočiti in se na njej večkrat ustavimo. Morebitne utrujenosti ali znakov slabega počutja ne smemo podcenjevati, saj je treba biti za cestno vožnjo zelo zbran. Dobro je tudi, da se še pred odhodom na pot prepričamo o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa.
Ko statistika odpove Statistika
je koristna za oblikovanje primer-
ne prometne politike, ki bi število žrtev slovenskih cest kar se da zmanjšala, če že ne izkoreninila. Vendar pa bo pot trnova, saj odgovorna udeležba v prometu ni le stvar poznavanja prometnih predpisov in kakovosti cestnih povezav, ampak je odvisna tudi od posameznikove odgovornosti in kulture vožnje. Ta pa je v Sloveniji, če sklepamo po številu nesreč, še na dokaj nizki ravni. Ko pride do nesreč s smrtnim izidom, suhoparne številke ne morejo pokazati skoraj ničesar več, še najmanj pa žalosti svojcev umrlih. EB
Strategija Skupaj za večjo varnost predvideva, da se bo število žrtev slovenskih cest do leta 2011 prepolovilo.
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
SLOVENIJA
Boj z rdečim petelinom
Gregor Drnovšek, foto: Bor Slana
Na zahtevnem kraškem terenu, po pobočjih Šumke in Trstelja ter blizu vasi Lipa in Škrbina, je pred štirinajstimi dnevi divjal eden največjih požarov v zadnjih letih v Sloveniji,
Požar je po nekaterih ocenah zajel več kot tisoč hektarjev pretežno borovega gozda in nizke kraške podrasti. V petih dneh, kolikor je trajala njegova največja intenziteta, je
na tem obsežnem območju požar krotilo kar okoli 1.500 predvsem prostovoljnih gasilcev z vseh koncev Slovenije. Ko sva se s fotografom bližala najbolj ogroženim območjem in zasilno ureje-
nemu gasilskemu štabu v Škrbini, kjer so sprejemali vse odločitve o tem, kako se bodo lotili požara, je dim že od daleč opozarjal, da gre za res hude razmere. Območje so ves čas preletavali vojaški helikopterji in goreči teren gasili iz zraka. Ko so naju legitimirali policisti in sva dobila dovoljenje za nadaljevanje vožnje v Škrbino (cesta je bila za promet zaprta), so naju posebej opozorili na to, naj voziva previdno in se, če srečava gasilska vozila, takoj umakneva skrajni rob ozkega cestišča. Ob poti proti Škrbini se nama je
v avtu pridružil gasilec, ki je ocenjeval stanje na pogorišču in o tem hitel poročati v glavni štab.
Kot v vojni Ko smo vendarle prišli do Škrbine, je dogajanje v sicer mirni vasici spominjalo na vojno stanje. Vseskozi so nam nad glavami brneli helikopterji, ki so pomagali gasiti požar, v vasi je bilo ogromno gasilskih avtomobilov, njihove registrske tablice pa so kazale, da so prišli na pomoč iz vse Slovenije. Kot že rečeno, je v akciji sodelovalo okrog 1.500 gasilcev, od katerih jih je bilo kar
Ogenj je za seboj pustil velike površine požganega gozda.
26
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
tri četrtine prostovoljcev. Njim gre še posebna zahvala, saj so morali v službi vzeti dopust, da so lahko pomagali svojim poklicnim tovarišem. Ob tem moramo zapisati, da je tokratni požar opozoril na neurejeno stanje prostovoljnega gasilstva pri nas. Delodajalci imajo namreč čedalje manj posluha za to, da v nujnih primerih omogočijo prost dan gasilcem, ki jih zaposlujejo. Če požar ni ravno na dvorišču delodajalca, je zanj pomembnejši lasten delovni proces in ustvarjanje dobička kot pa pomoč drugim.
V Škrbini je bilo v ponedeljek nekaj časa še prav posebej napeto, saj je ogenj preskočil s Šumka čez cesto na Trstelj, čeprav so imeli na cesti med obema hriboma množične gasilske straže, ki so poskušale preprečiti preskok ognja. Vendar gasilcem ni uspelo, saj je burja, ki se je vrtinčila po pobočju hriba, raznašala iskre tudi 300 metrov daleč, zaradi izjemno suhega terena pa se je ta takoj
V \ \	\ 1 \ \ \ \ \ ■
Poveljnik gasilcev Božo Marinac
vžgal. Zato so kasneje spremenili taktiko gašenja in vse sile usmerili v to, da zavarujejo oddajnik, ki je postavljen na Trstelju, in da t poskušajo ognju preprečiti napredovanje po južnih pobočjih hriba, kjer bi lahko ogrozil tudi nekatere , vasi. Zaradi izjemno zahrbtnega požara, ki se lahko razširi tudi precej nevidno, skozi podrast, je vsako noč pogorišče nadzorovalo od 100 do 200 gasilcev.
Let nad pogoriščem Ker s tal
vseeno nismo imeli najboljše predstave o tem, kako obsežen je požar, smo se nekateri snemalci, fotografi in novinarji v vojaškem
SLOVENIJA
Pri gašenju so pomagali helikopterji SV.
helikopterju popeljali nad območjem požara. Velika območja popolnoma požganega gozda, gost dim, ki se je valil visoko v zrak, in gasilski avtomobili, ki so čakali na ogenj tudi na najbolj nedostopnih krajih - vse to se je iz zraka videlo veliko bolje. V resnici je šlo za velik požar.
Ko smo pristali, smo se v glavnem štabu pogovarjali s predsednikom kraške gasilske zveze Božom Marincem, ki je skrbel tudi za informiranje javnosti o stanju na požarišču. Kot nam je dejal, je bil ta požar eden največjih v Sloveniji, na širšem kraškem območju pa je bil večji le še pred dvema letoma. Marinac je vseskozi poudarjal, da ni neposredne nevarnosti za najbližje vasi, kot so se trudili predstaviti nekateri mediji. S tem je verjetno želel pomiriti javnost, da vendarle ne gre za požar, ki bi ogrožal življenja prebivalcev, ampak je povzročil samo veliko gmotno škodo. Pohvalil je prizadevnost gasilcev z vseh koncev Slovenije, saj so v soboto in nedeljo, torej ob prostih dnevih, prišli na pomoč v res velikem številu in tako pokazali velik občutek za solidarnost.
Upajmo, da bo intervencij, v katerih bo sodelovalo tako veliko število gasilcev in vojaških helikopterjev v prihodnosti čim manj. Tokratni požar je tudi pokazal, da v primeru velikih naravnih nesreč lahko računamo na pomoč požrtvovalnih gasilcev in vojakov. tU
RADIO ZELEIMI VAL
93.1 s 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELEIMI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Škoda, ki jo je povzročil požar, je velika.
Območje, kjer je divjal požar, iz zraka.
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
27
SLOVENIJA
En danzJorasom
Gregor Drnovšek, foto: Bor Slana
Jošku Jorasu 27. julija ni uspelo umakniti cvetličnih loncev, ki so mu jih na njegovo »evropsko« pot postavili Hrvati. Njegove namere mu niso preprečili hrvaški policisti, temveč slovenski prometni inšpektor.
dokumentaciji in vozila ne spusti naprej. Takšnega inšpektorja na tem mejnem prehodu namreč ne pomnijo ne domačini ne nekateri avtoprevozniki kot tudi ne nekateri primorski novinarski kolegi. Po več kot polurnem pregovarjanju je inšpektor ugotovil, da tovornjak nima pravilno izpolnjenega prometnega naloga, saj je imel nalog do Portoroža in ne do Sečovelj. To je zares absurdno iskanje dlake v jajcu. Seveda pa si velja postaviti vprašanje, s katere inštance je prišel ukaz, da se Jorasu prepreči nekaj, do česar je upravičen po izrecni sodni odločbi piranskega sodišča. Cvetličnih korit Jošku Jorasu vsaj v četrtek, 27. julija, tako ni uspelo odstraniti.
Je Slovenija pravna država?
Čeprav mediji Jorasa velikokrat predstavljajo kot nekakšnega cir-kusanta, ki išče medijsko pozornost, se v tem primeru zdi, da ugled izgublja predvsem Slovenija kot država. Če namreč država ni zmožna izvajati odločb svojih sodnih ustanov, potem se zdi, da je sodni sistem v Sloveniji nepotreben. Prav to se je namreč zgodilo v tem primeru. Uradni slovenski organi niso pustili slovenskemu državljanu Jošku Jorasu izvršiti tistega, kar od njega zahteva sodna odločba piranskega sodišča. Zato se zgodba o cvetličnih koritih nadaljuje. In napetosti v Piranskem zalivu tudi...
Že tisti vroči četrtek so nekateri njegovi somišljeniki omenjali možnost, da bi na slovenski strani mejnega prehoda Sečovlje in na sosednjem mejnem prehodu Ka-štel protestno zaprli promet, dokler Hrvati ne odstranijo korit ... Joras pa je modroval, da bo SLS, če mu država ne bo omogočila izvršitve odločbe sodišča, začela zbirati podpise za referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. (B
Ioras se je znova znašel v središču medijske pozornosti. Ker je napovedal, da bo na lastno t umaknil cvetlične lonce, ki ovirajo dostop do njegove hiše, se je na slovenski strani mejnega območja zbrala velika množica novinarjev in snemalcev. Eden od novinarskih kolegov se je celo pošalil, da takšne medijske pozornosti, kot so je sedaj deležni cvetlični lonci, ni bilo deležno niti odprtje tega mejnega prehoda.
Pogled čez Dragonjo Na spornem hrvaškem mejnem prehodu Plovanija se je iz minute v minuto zbiralo več hrvaških policistov, pred cvetlične lonce so parkirali celo policijski avtomobil z namenom, da bi čim bolj otežili delo Jorasa in njegovih somišljenikov, zbranih v Civilni iniciativi za mejo v Istri. Hrvaških policistov je bilo vsekakor več kot slovenskih, govorilo se je celo, da je v bližini
28
mejnega prehoda pripravljenih 25 hrvaških specialcev, ki bi posredovali, če bi prišlo do incidenta. Po besedah slovenskega policista naj bi bilo v pripravljenosti tudi nekaj slovenskih pripadnikov posebnih enot.
Napačen prometni nalog Ko
smo predstavniki medijev ob mostu čez Dragonjo že nestrpno pričakovali Jorasov prihod, so nas obvestili, da so avtomobilsko dvigalo, s katerim je Joras s slovenske strani želel umakniti korita, zadržali na mejnem prehodu Sečovlje. Tam je res stal tovornjak z dvigalom, njegov voznik pa se je skupaj z Jorasom in kasneje tudi z njegovim odvetnikom trudil prepričati slovenske mejne organe, naj tovornjak vendarle spustijo
Prometni inšpektor tovornjaku z dvigalom ni dovolil nadaljevati poti.
čez mejo. Kar je pri postopku na mejnem prehodu najbolj zbodlo v oči, pa je bila navzočnost prometnega inšpektorja, ki je več kot očitno prišel na sečoveljski mejni prehod z namenom, da poišče napako na tovornjaku ali njegovi
Demokracija • 32/xi • io. avgust 2006
Jošku Jorasu ta dan ni uspelo umakniti cvetličnih korit.
2A NAROČNIKE VEČERA OR NAKUPU ZRIRKE:
DVE RISANKI RREZPIAČNO
Naročniki Večera boste ob nakupu zbirke 13 risank Transformerji prejeli dve risanki brezplačno (plačate 11, dobite 13). Naročite jih lahko po telefonu (02) 23 53 326, (02) 23 53 322 ali (02) 23 53 500, e-pošti knjiga@vecer.com ali po pošti na naslov ČZP Večer, 2504 Maribor. DVD-je vam bo raznašalec prinesel na dom. Cena zbirke je 10.890 SIT. Zaloge so omejene. Plačilo zbirke bo v treh mesečnih obrokih po položnicah za Večer.
VEČER
www.vecer.com/trgovina
TUJINA
Med tradicionalnim in modernim
Ana Mullner, foto: arhiv Demokracije
Indijsko gospodarstvo se naglo razvija v enega najmočnejših v Aziji in po napredku ga prehiteva le še Kitajska. A podcelini je gospodarska razvitost prinesla tudi težave, povezane z brezposelnostjo in revnejšim prebivalstvom.
Z eno največjih stopenj gospodarske rasti na svetu, z cvetočim gospodarstvom, s naglo razvijajočim se sektorjem za visoko tehnologijo in številnimi podjetji, ki prodirajo na tuje trge, si Indija pridobiva čedalje več moči na gospodarskem zemljevidu sveta. Skupaj s Kitajsko pa predstavljata čedalje večjo konkurenco zahodnemu svetu, ki naj bi ga na gospodarskem področju prehiteli najkasneje čez trideset let. Tradicionalnim panogam, kot sta na primer tekstilna in jeklarska industri-
ja, se pridružujejo nove tehnološke panoge, ki predvsem s pomočjo številnih tujih investitorjev v Indiji doživljajo čedalje večji razcvet.
(Ne)uspehi podceline indija že
več kot desetletje, od leta 1994, dosega 7-odstotno letno stopnjo gospodarske rasti ali celo večjo, in kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. A gospodarski razcvet zadnjega desetletja niti ni presenetljiv, če pogledamo ukrepe, ki jih je indijska vlada začela izvajati že na začetku šestdesetih let in katerih namen je
bil modernizirati državo in jo dokončno spraviti s seznama držav v razvoju. Reformiranje države pa se še zdaleč ni končalo; največjo polemiko že dalj časa predstavlja privatizacija nevladnih podjetij. Slednja se je začela lani, vendar so jo zaradi nasprotovanja javnosti morali ustaviti. Zaradi čedalje večjega števila diplomantov s področja znanosti se je Indije v zadnjem času prijel tudi vzdevek »laboratorij sveta«. Vsako leto namreč na indijskih univerzah diplomira 450 tisoč študentov na
področjih, kjer je njihovo znanje še posebej zaželeno, kot sta npr. inženirstvo in tehnologija.
Enega glavnih problemov pri razvoju države pa še vedno predstavlja število prebivalcev, ki presega milijardo in ki nenehoma raste. Čeprav se je stopnja brezposelnosti v zadnjih petnajstih letih zmanjšala za več kot deset odstotkov, je še vedno 9-odstotna, prav tako pa četrtina prebivalstva živi v revščini. Še vedno so tudi ogromne razlike med urbanimi in ruralnimi deli države. Sachin
- • - ...... l|
Indija je skupaj s Kitajsko največja konkurenca gospodarstvu Zahoda.
30	Demokracija - 32/xi-10. avgust 2006
TUJINA
Indijski premier Manmohan Singh V Indiji, kije polna zgodovinskih in kulturnih razlik, letno s področja znanosti diplomira skoraj pol milijona študentov.
Indijo po gospodarski rasti in razvoju prehiteva le Kitajska.
Pilot, najmlajši indijski poslanec v parlamentu, poudarja, da »morajo jedro rasti in razvoja predstavljati vasi, ki jih je v Indiji 630 tisoč. Največje upanje za prihodnost države pa je na ramenih 54 odstotkov prebivalcev, mlajših od 25 let, ki so motivirani in pripravljeni trdo delati, treba jim je le ponuditi priložnost«.
Zapuščina koionializma v indiji so na čas, ko je bila država pod britansko krono, dolgo časa gledali kot na temačno obdobje zgodovine, v zadnjem času pa se ta slika v očeh Indijcev izboljšuje. To je ob prejemu častnega doktorata na Univerzi Oxford priznal tudi indijski premier Manmohan Singh in poudaril, daje prav čas britanskega koionializma Indiji prinesel svobodo tiska, sistem visokega šolstva, prve raziskovalne laboratorije, temelje za pravno državo in sodoben upravni sistem. Nekaterim se je Singhov govor zdel žalitev glavnih akterjev indijske osamosvojitve, drugi pa so v njem videli znak nove indijske samozavesti, ki je se je sposobna soočiti tudi s svojo kolonialno preteklostjo. Sicer pa Veliko Britanijo in Indijo od njene osamosvojitve vežejo močne vezi tako na kulturnem kot na gospodarskem področju. Velika Britanija je za Indijo ena najpomembnejših gospodarskih zaveznic, v katero je vsako leto namenjenega 5 odstotkov indijskega izvoza, med vlagatelji v indijska podjetja pa so že dalj časa na prvem mestu britanska podjetja.
Težavna raznolikost Za državo, ki predvsem po kulturni plati velja za eno najbolj raznolikih na svetu, to večkrat pomeni slabost kot prednost. Indija, v kateri živijo pripadniki skoraj vseh svetovnih
veroizpovedi in kjer je kar šestnajst uradnih jezikov, se zaradi svoje povezanosti s tradicionalno kulturo na eni strani in globalizacijo na drugi sooča s številnimi težavami. Primer za to je indijski sistem kast, ki je prebivalstvo dolga stoletja razvrščal v med seboj popolnoma ločene skupine. Uradna indijska politika je to vprašanje zakonsko uredila že leta 1990, a kaste še naprej ostajajo tabu v indijski družbi, saj so vanjo pregloboko zakoreni-
njene. Kljub pozivom redkih posameznikov večina prebivalstva ni pripravljena spreminjati tradicije. Podobno se dogaja tudi s položajem žensk v indijski družbi.
Mnogi kot najbolj nazoren primer raznolikosti indijske družbe kažejo vasico Ayodhya na severu države, kjer se nenehoma spopadajo hindujci in muslimani, ki si delijo življenjski prostor. Nasilni izgredi, ki so v desetletjih zahtevali na stotine žrtev, so sprožili politič-
na in ustavna posredovanja, ta pa so sčasoma povzročila tudi padec indijske vlade. Bitka znotraj majhne vasice se je prenesla na lokalno in tudi državno raven, povzročila nesoglasja glede razlaganja dogodkov v šolskih učbenikih, polemike pa so se nadaljevale v filmih, na festivalih in v indijskih literarnih delih. Tako je ena izmed številnih indijskih vasi lahko primer nepredstavljivih zgodovinskih in kulturnih razlik, kar je bil vedno eden glavnih problemov indijske podceline. Vprašanje pa je, kako bo lahko država v prihodnje uravnavala številne razlike v državi skupaj s svojo skoraj čudežno gospodarsko rastjo in razvojem. E
Napetosti med sosedoma pojenjujejo
Raznolika podcelina se na naslovnicah svetovnih medijev bolj kot zaradi svojega gospodarstva pojavlja zaradi sporne zunanje politike in konfliktov, ki že desetletje tlijo predvsem s Pakistanom in Kitajsko. Jabolko spora med Pakistanom in Indijo je že od leta 1947 pokrajina Kašmir, kije razdeljena na obe državi in si jo tudi obe lastita. Čeprav je bilo podpisanih že več mirovnih sporazumov in večino časa potekajo dvostranski pogovori (predvsem zaradi pritiskov mednarodne skupnosti), pa kaže, da spor še nekaj časa ne bo razrešen. Še najbolj sta bili državi primorani sodelovati ob potresu, ki je lani prizadel že tako vsega hudega vajene prebivalce Kašmirja, a tudi naravna katastrofa takšne razsežnosti ni pripomogla k hitrejšemu reševanju spora. Pritisk se stopnjuje z javnim merjenjem moči, ko vsake toliko časa tako Indija kot Pakistan začneta preizkušati svoje orožje, ponavadi gre za rakete srednjega dometa, in tako svetu kažeta alternativni scenarij, če mirovni pogovori ne bi uspeli.
Do napetosti zaradi nerešenih mejnih vprašanj pa prihaja tudi med Indijo in Kitajsko. Indija trdi, da je Kitajska okupirala 38.000 kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja v pokrajini Kašmir, medtem ko Peking trdi, da 90.000 kvadratnih kilometrov velika indijska zvezna država Arunačal Pradeš pripada Kitajski. Kitajski premier Wen Jiabao in Singh sta se
Indija in Kitajska odprli tretji mejni prehod na Himalaji.
aprila letos v New Delhiju že dogovorila za načrt rešitve spora brez uporabe sile. Meja med državama nikoli ni bila natančno določena, vendar po podpisu sporazumov leta 1993 in 1996 ni prihajalo do napetosti. Odnosi med Indijo in Kitajsko se v zadnjih letih izboljšujejo, predvsem na gospodarskem področju. Trgovinska menjava je lani dosegla 13,6 milijarde dolarjev, do leta 2010 pa naj bi znašala že 30 milijard. Najnovejša potrditev, da se odnosi med državama vendarle izboljšujejo, je bilo nedavno odprtje mejnega prehoda Nathu La na Himalaji, ki sta ga državi zaradi sporov zaprli pred 44 leti. To je že tretji mejni prehod, ki sta ga državi odprli v zadnjih letih, koristil pa bo predvsem revnim skupnostim, ki živijo vzdolž meje na Himalaji.
Demokracija • 32/XI • 10. avgust 2006
31
GLOBUS
Obrnjeni v vesolje
Kitajska seje v iskanju načinov, kako pridobiti čim več brane za skoraj milijardo in pol prebivalcev, odložila poiskati pomoč v vesolju. V začetku septembra bodo tako na dvotedensko misijo izstrelili satelit shijian-8, ki bo v vesolje ponesel 2.000 semen in jih tam izpostavil kozmičnemu sevanju in mikrogravitaciji, z njihovo pomočjo pa bodo kitajski znanstveniki nato poskušali razviti visoko donosne in nadpovprečno kakovostne rastline. Pričakujejo, da bodo nekatera semena zaradi izpostavljenosti posebnemu okolju, kot sta kozmično sevanje in mikrogravitacija, mutirala do takšne mere, da bodo morda omogočila veliko večji donos in boljšo kakovost.
Koncert in razstave s koncertom na nekdanji angleški nadzorni točki Charlie, enem najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina, so zaznamovali 45. obletnico graditve berlinskega zidu. Muzej (Mauermuseum) stoji ob nekdanji kontrolni hišici na nadzorni točki Charlie. Koncert so začeli z izvedbo dela Epilogue, ki ga je norveški sklada-
telj Edvard Hagerup Buli napisal leta 1961 v času študija v Berlinu kot odziv na graditev zidu. Ob tem so na Umetniški univerzi v Berlinu odprli tudi razstavo plakatov na temo razdeljene Nemčije. Gre za dela, ki so v preteklih letih nastala v okviru natečaja, ki ga razpisuje Sklad za obravnavo obdobja vladanja Enotne socialistične partije Nemčije.
Boj proti terorizmu Najnovejši
prispevek Japonske k vojni proti terorizmu so majcene ribe, s katerimi bodo po novem odkrivali morebitno namerno zastrupljanje zalog pitne vode. Kakšne štiri centimetre dolge ribe svetlo oranžne barve, imenovane rižev-ke, so na Japonskem sicer pogo-
sti domači ljubljenčki, po novem pa bodo oblastem pomagale pri odkrivanju strupov v vodi. Strokovnjaki so namreč razvili poseben sistem, ki bo opozarjal na nenavadno vedenje rib, kot je na primer plavanje z nosovi nad gladino vode zaradi težav z dihanjem. Ta živi sistem nadzora kakovosti vode je koristen, saj običajni vodni filtri onesnaženje zaznajo šele po približno 15 urah, medtem ko bodo riževke za to potrebovale le tri ure.
Ponarejene kartice v Maleziji
so aretirali 32-letnega Kanadčana, pri katerem so odkrili več kot 2.200 ponarejenih kreditnih kartic. 32-letnik je kartice prodajal po vsem svetu, med drugim v ZDA, Kanado, na Poljsko, v Turčijo, Španijo, Litvo in Brazilijo. Policisti so na domu aretiranega zasegli tudi štiri računalnike, ki jih
TUJI TISK
The Wall Street Journall
Naloga stoletja
©nu •■>■ mniMHU
Nagrada v višini sedem milijonov dolarjev že šest let čaka v Matematičnem inštitutu v Massachu-setsu - namenjena je tistemu, ki bi prvi rešil eno od sedmih nagradnih nalog tisočletja. Najstarejša naloga čaka na svojega
rešitelja že od leta 1859. Kazalo je, da bo denar ostal shranjen za vedno. Toda matematični svet je vznemirjen, saj obstaja velika verjetnost, da je ruski matematik rešil nalogo tisočletja oziroma našel dokaz za Puankarejevo hipotezo. Štiri leta so dokaz preverjali tudi drugi matematiki in je vzdržal vse preizkuse. Početje ruskega matematika Grigorija Perelma-na pa je precej neobičajno, saj se po objavi rešitve sploh ne odziva na elektronska pisma in ne kaže nobenega zanimanja za nagrado v višini milijon dolarjev. Hipoteza, ki jo je postavil Arni Puankare leta 1904, je najbolj znana naloga iz tipologije, področja matematike, ki raziskuje oblike teles v prostoru.
La Stampa
Skarabejiz vesolja
--LA STAMPA
WÊr^ Íbk1
Leta 1922 ga je arheolog Howard Karter našel v Tutankamonovi grobnici, ga v katalogu označil s številko 267N in mu ni pripisal večjega pomena. Na obrazec, ki ga hranijo v Oxfordu, je zapisal: »Velik naprsni okras. Krilati skarabej
Heper. Oko Horusa. Kvaliteta zlata - nizka.« Skoraj sto let se za skarabej a ni nihče zmenil. Leta 1996 se je italijanski geolog Vincencio de Michele začel zanimati za lastnosti kamna rumeno-zelene barve, iz katerega je bil pravzaprav narejen skarabej. Pokazalo se je, da je narejen iz materiala, zelo podobnega steklu - toda Egipčani takrat niso znali delati stekla. Še več - material je veliko starejši kot prve dinastije faraonov. Izvor te snovi naj bi bil po mnenju de Micheleja povezan z vesoljem. Med raziskavami v Sahari so namreč odkrili številne bloke snovi, iz katere je bil očitno narejen skarabej. Njihov nastanek povezujejo s trčenjem meteorita, podobnega tistemu, do katerega je prišlo leta 1908 v Sibiriji
32
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
GLOBUS
Švedski izdelovalec avtomobilov Volvo, hčerinska družba ameriškega Forda, bo jeseni zaprl približno tisoč delovnih mest. Večina od načrtovanih odpuščanj naj bi bila med vodilnimi delavci. Volvo je že pred letom dni odpravil 1.500 delovnih mest in jih sedaj na Švedskem zaposluje okoli 19.000. V vodstvu pravijo, da je konkurenca neverjetno močna, cen ne morejo povečati, zato morajo znižati stroške. Delavci bodo podjetje zapustili prostovoljno na podlagi posebnih pokojninskih svežnjev za starejše od 55 let. Družba namerava v naslednjih letih povečati proračun za trženje za milijardo švedskih kron (107,9 milijona evrov), usmeriti pa se želijo na Kitajsko, v Rusijo, Avstralijo, Južno Korejo in na Tajvan.
TUJI TISK
možnostih zaposlitve v tujini širil tudi avtobus, ki bo 22. septembra odrinil iz Pariza in 17. oktobra sklenil potovanje v Bruslju. V Sloveniji bodo prireditve v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Kranju. Obiskovalcem bodo na
voljo informacije ne le o zaposlitvenih možnostih v drugih članicah EU, temveč tudi podatki o vsem potrebnem za selitev. Prav tako bodo lahko prisluhnili napotkom in izkušnjam ljudi, ki so si že poiskali delo drugod po EU.
Manj dela
spremembami. Vzhodni del Sahare, ki pokriva več kot dva milijona kvadratnih kilometrov ozemlja, je sedaj skoraj nenaseljen, vendar je hkrati tudi enkratno okno v preteklost. Znanstveniki že 30 let raziskujejo skoraj sto-tisočletno zgodovino migracij praljudi, in sicer na podlagi več kot sto različnih arheoloških najdišč. Odkrili so, da je bilo podnebje pred 14 oziroma 13 tisoč leti zelo suho, toda pred 10 tisoč leti so v Sahari bile padavine. Nomadi so prišli z juga, najprej so bili lovci in nabiralci, potem pa so začeli obdelovati zemljo. Pred 7 tisoč leti se je podnebje spet poslabšalo in ljudje so se odselili večinoma v dolino Nila in druge dele Afrike.
33
je uporabljal za izdelavo ponarejenega plastičnega denarja in na katerih so bili podatki o več tisoč imetnikih kreditnih kartic. Zaradi goljufije mu v Maleziji grozi do deset let zapora in celo bičanje.
Drugačen pogon čedalje več
Američanov si na svojih domovih postavlja minirafinerije, s katerimi 1 pridobivajo biodizelsko gorivo, izdelano iz odpadnega jedilnega olja, ki je čistejše in predvsem cenejše • od bencina na bencinskih črpalkah. Vrtoglave cene surove nafte vzbujajo strah pri večini ljudi in vzpodbujajo iskanje najrazličnejših alternativ običajni »hrani« je-
klenih konjičkov. Med privrženci biodizla so hollywoodske zvezde, kot sta Juha Roberts in Morgan Freeman, o njem celo prepeva country zvezdnik Willie Nelson, poleg tega pa ustreza politični korektnosti ameriške desnice, ki je iz kampanje proti uvozu nafte naredila že kar svojo mantro.
Mladič tjuinja Na plažo južno od
Lizbone se je zatekel mladič tjuinja, ki je v iskanju hrane preplaval
Zanimiva zgodovina zadnja
izkopavanja na španskem arheološkem najdišču Atapuerca pri mestu Burgosu so pokazala, da so v Španiji pred 800.000 leti živeli ljudožerci. Arheologi so namreč našli okostja desetih praljudi, imenovanih Homo antecessor, katerih preučevanje je pokazalo, da so bili žrtve ljudožercev. Deli okostja so bili namreč poškodovani tako kot kosti živali, ki so bile zaužite.
Vseevropski sejem Konec septembra bo v več kot 250 evropskih mestih potekal prvi vseevropski zaposlitveni sejem, kar naj bi bil še en velik korak k uresničevanju načela prostega pretoka delovne sile v EU. Sejemske dejavnosti bodo potekale 29. in 30. septembra v vseh 25 državah članicah EU pa tudi na Islandiji, Norveškem, v Romuniji, Bolgariji in Švici. Poleg stojnic bo v devetih državah EU sporočilo o
Vir: STA
da bodo lahko prihodnje stranke odslej opravile polurni sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje (ISS). In koliko bo to stalo? »Samo« 15 milijonov dolarjev, ki jih bodo morali doplačati k 20 milijonom, kolikor stane polet v vesolje. Za ljudi, ki so za desetdnevno potovanje pripravljeni plačati 20 milijonov dolarjev, dodatnih 15 milijonov najbrž ne bo nič posebnega. Idejo je potrdila tudi Zvezna vesoljska agencija RF, ki omogoča pripravo bodočih vesoljcev na polet in jih z raketo so-juz tudi vozi na ISS. Vodja pilotskih programov Roskozmosa Aleksej Krasnov je dejal, da bodo vesoljski turisti lahko šli na vesoljski sprehod, potem ko bodo opravili enomesečni trening in ko bodo fizično in psihično pripravljeni.
Science
Sahara
K"	*"-" S
Prazgodovinski ljudje so se potikali po največji puščavi na svetu v teku pet tisoč let. V prazgodovini so bile okoljske razmere gibalo razvoja Afrike. Obstaja tesna povezava med migracijami prazgodovinskih ljudi in podnebnimi
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
Podjetje, ki je poslalo v orbito prve vesoljske turiste, je pripravljeno svojim gostom ponuditi dodatno zapeljivo uslugo: sprehod v odprto vesolje. Podjetje Space Adventures Ltd. iz Virginije, ki je v orbito že poslalo tri zelo bogate ljudi, pravi,
več tisoč kilometrov. Dvomesečni tjulenjček je verjetno skočil v morje nekje v Kanadi ali na Grenlandiji, da bi poiskal hrano, nato pa se je izgubil. Mladička so ujeli in zanj poskrbeli v vodnem parku Zoomarine na jugu Portugalske.
The New York Times
Vesoljski turizem
INTERVJU
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v službi kmetov
Vida Kocjan, foto: Daniel Novakovič/STA
^odil se je v Kopru. Po končani splošni gimnaziji je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva. Od decembra 2004 do konca novembra 2005je bil zaposlen kot vodja kabineta kmetijske ministrice, od 7. decembra 2005 pa je v. d. direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Sklad vodite že več kot pol leta, zato me zanimajo vaši vtisi o tem, kaj vse ste prevzeli in ali vam je prejšnja direktorica izročila vse posle?
Primopredaja je bila izvedena, zapisnik je pisala voditeljica za pravne zadeve. Imel sem pripravljen pisni seznam, kaj želim prejeti. Direktorica je bila pripravljena na to in mi je izročila svoj spisek. Nato smo pregledali vsak dokument posebej, tudi statut, interne pravilnike, stanje na skladu, kadrovsko stanje in podobno. Primopredaja je trajala kratek čas, vse smo pregledali v približno treh urah. Nekdanji direktorici sem dal tudi spisek nekaterih vprašanj o stvareh, za katere sem vedel, da niso ravno urejene; šlo je predvsem za vpise zemljiškoknjižne lastnine. Direktorica mi na to ni dala odgovorov, zato sem predlagal, da se v zapisnik vnese besedilo, da bom odgovore na neodgovor-jena vprašanja prejel v roku 14 dni. Do tega nato ni prišlo, kar sem tudi pričakoval. Pri primopredaji pač ne obstajajo zakonske obveznosti, kaj poleg konkretnih poslov je še treba predati. Po tistem se z gospo Marjo Majer Cuk nisva več srečala.
Ali je nekdanja direktorica še zaposlena na skladu?
Ne. Po pogodbi, ki jo je sklenila s predsednikom sveta sklada in privolitvijo ministra, je imela pravico do treh mesečnih plač, ko ji je tekla tudi delovna doba, vendar je v prostore sklada ni bilo več. Po preteku tega roka smo njeno delovno knjižico zaključili in ji jo vročili.
Kateri so največji problemi sklada? So to zemljiškoknjižni vpisi? S čim ste se v šestih mesecih največ ukvarjali?
Glede na to, da sem prišel za vršilca dolžnosti, je vedno dilema kako naprej. Najprej sem moral pač oceniti, ali je to delo tisto, ki ga bom zmogel kvalitetno opraviti, seveda s sodelavci. Gre namreč za delo, kije strokovno povezano in mora biti tudi ekipno podprto, sicer direktor ne more doseči rezultatov. Gre za prepletanje med sektorji, kot so gozdarstvo, kmetijstvo, pravni sektor, upraviteljstva sklada in delo z lokalnimi izpostavami. Moje vodilo je bilo, da opravljamo t. i. tekoča dela. Med drugim smo reševali stvari za nazaj, saj je delo precej zastalo. Šest mesecev lanskih zapletov je bila dolga doba, podpisanih je bilo zelo malo pogodb. Zato sem vso svojo energijo usmeril v to, da smo prišli na tekoče in nimamo več zaostankov na tem področju. Sem pa v tem času opravljal zelo veliko administrativnega dela, kot je podpisovanje, sestavljal sem ekipo, imenoval namestnika, ker sem potreboval strokovno pomoč, postavil sem pravila igre in nadzora pred mojim podpisom na zakupnih pogodbah. Delati so začele spet posebne komisije za nakup zemljišč in podobno. To so bile povsem tehnične stvari, vmes pa so bili še nadzorni sveti. Ko sem prišel, so bili v prostorih sklada tudi revizorji računskega sodišča, čeprav se sam v to osebno nisem vtikal, saj jim nisem mogel pomagati za nazaj, ker me takrat ni bilo tukaj. V tem času sem tudi spoznal, da bi delo sklada lahko vodil v rednem mandatu, da bi si upal prevzeti to odgovornost in bi bil temu strokovno v določenem času tudi dorasel, zato sem se prijavil na razpis za direktorja. Potrdila me je vlada in nato še parlament, kar pomeni, da imam zdaj poln mandat za opravljanje tega dela.
Kaj je bilo narobe v preteklih letih?
Glede na to, da je računsko sodišče že podalo vse nepravilnosti, je v bistvu to zame
Demokracija ■ mxi ■ 10. avgust 2006
dobro, saj sem sprejel ustrezne usmeritve in navodila za vodenje. Če jim bom sledil, mora biti vse v redu. Pri tem moram biti zelo realen. Vsekakor pričakujem največje težave pri prvem projektu, ki bo še težji od strategije in vizije, to pa je urediti in uskladiti sistematizacijo delovnih mest in kadrovske zadeve. Prevzel sem 22 ljudi, ki so zaposleni za določen čas, in to že dlje časa, obstajajo že spori in tožbe zaradi nepravilnosti, imamo tudi nezasedena delovna mesta, ki bi morala biti zasedena skladno s sistematizacijo. Pri tem mi je ministrstvo za javno upravo zvezalo roke z vladnim sklepom o zmanjšanju zaposlenih za 1 odstotek. Tako na tem področju pričakujem velike težave.
Kako pa je s kadri in z ureditvijo na lokalnih izpostavah?
Tu je ostalo tako kot doslej. Na področju kmetijstva imamo štiri upraviteljstva, 35 lokalnih izpostav po načelu teritorialnosti, to je od Kopra do Lendave, kjer lokalno izpostavo odpiramo na novo. Na področju gozdarstva so stvari precej drugačne, ker gre za sodelovanje z zavodom za gozdove in je pet upraviteljstev, pri čemer storitve za nas opravlja zavod s svojimi kadri. To pomeni, da gre za poslovne povezave. Ker je vsaka stvar živa, se bo verjetno moralo tudi na teh področjih kaj spremeniti. Nekatere stvari so dobro zastavljene, nekatere pa so pokazale, da jih je treba spremeniti.
V zadnjem letu seje o skladu v medijih veliko pisalo, vi pa zdaj najbrž že veste, ali so bile stvari v medijih prenapihnjene ali realno prikazane?
Najprej moram reči, da niti ne tožim niti ne sodim. Nekatere stvari zagotovo niso bile urejene, navsezadnje so to ugotovili revizorji računskega sodišča. Poročilo je objavljeno na spletni strani in vsak lahko pogleda, kaj je bilo narobe. Objavljena so celo imena in ►
35
INTERVJU
Sklad je upravitelj državnega premoženja, marsikdo pa to narobe razume. Zato moramo vzpostaviti pravilno evidenco tega premoženja in izdelati natančen popis.
► priimki. Na parlamentarni komisiji za nadzor porabe proračunskega denarja in drugih javnih financ je bila sprožena tudi ta razprava. Na komisiji smo bili navzoči predstavniki sklada in računskega sodišča, postavilo pa se je vprašanje o fazi podaje ovadbe. Tam se bo pokazalo, kaj se je zares dogajalo. Kot novo imenovani direktor pričakujem, da se bodo dileme razčistile. Dejstvo pa je, da so občila, novinarji imate informacije in obvladujete stvari, ugotovila, da nekatere nepravilnosti obstajajo, saj drugače ne bi bilo toliko pom-pa. Ali je bilo dima preveč ali premalo, ne morem komentirati, saj imam, čeprav sem tu že nekaj časa in imam vpogled v marsikaj, še vedno premalo informacij.
Iz poročila računskega sodišča je razvidno, da so bile stvari narobe tudi v lokalnih izpostavah. Ali nameravate ukrepati zoper zaposlene?
Vsekakor. Moje načelo je, da z ljudmi delam s pozitivnim pristopom. Na lokalnih
izpostavah so imeli navodila, opravljali so svoje delo, vse stvari pa so merljive. To je nesporno. Od opravljenih del do tega, koliko je bilo pritožb, kdo se je pritožil, kaj je bilo dobro in kaj ne. Vse te stvari bo treba zagotovo prevetriti in nato povleči nekatere poteze. Kar počez ne bom vlekel nobenih potez. Prišlo pa bo do nekaterih organizacijskih sprememb, kakšnih, pa za zdaj še ne morem povedati, saj stvari terjajo tehten preudarek. Mislim pa, da so ti ljudje izredno izpostavljeni pritiskom, lokalnim znanstvom, živijo v določenem okolju, ukvarjajo se z denacionalizacijami, vračili, odnosi z lokalno skupnostjo in podobnim. Razmišljam celo, da bi bilo znotraj upraviteljstev mogoče dobro, da bi te ljudje med seboj nekoliko premešali. V njihovo dobro bi bilo, če bi jih premestil. To je moja vizija, kaj naj bi se zgodilo na tem področju. Pri tem moram poudariti, da ne bom premešal kadrov po vsej Sloveniji, saj bi se s tem delo sklada ustavilo. Gre za nekatere kritične točke, ki jih je treba oceniti
in stvari popraviti. Če se bo kje pokazalo, da je bilo narejenih veliko napak, bom zaposlenim še vedno dal možnost, da napake popravijo, če niso takšne, da bi zanje morali odgovarjati disciplinsko. Če pa bi se napake ponavljale, smo seveda zamenljivi vsi. Tudi jaz. Pri vsem se bom odločal na temelju tehtnega premisleka, ne kar počez.
Po izdanem poročilu računskega sodišča sem se pogovarjala z nekaterimi zaposlenimi na skladu, tudi s tistimi iz izpostav. Dejali so, da niso sodelovali pri posameznih zadevah, ampak so se župani direktno dogovarjali z direktorico sklada, zdaj pa so revizorji nekatere stvari označili za napačne. Zanima me, ali tudi vas obiskujejo ljudje in ali so to pravila delovanja sklada?
Kakšna so bila pravila pred menoj, nisem niti raziskoval. V tem času sem si jih postavil po nekem vzorcu, ki se mi je zdel najprimernejši. To pomeni, da po poprejšnji najavi sprejmem vsakega poslanca, ki se želi pogovarjati z menoj, in to zagotovo v 48 urah. Tudi župani imajo mandat ljudi in jih na njihovo željo obvezno sprejmem. Poleg tega vsak teden sprejmem vsaj dva kmeta ali zakupnika skladovih zemljišč, saj želim imeti vedno tudi povratno informacijo. Moram reči, da doslej nisem bil
36
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
INTERVJU
deležen političnih pritiskov, ampak smo vedno urejali konkretne stvari. Pri vsem tem vključujem tudi potrebne strokovne delavce sklada, ki stvari zelo dobro poznajo. Ob tem sem se veliko naučil, sledim temu, kako se zapleti rešujejo naprej. Nesporno je, da so v občinah veliki pozitivni pritiski za reševanje eksistenčnih stvari. Gre za obrtne cone, kmetijska območja, infrastrukturo čez zemljišča in podobno. Menim, da mora sklad na to odgovarjati. Res pa je, da obstaja veliko nerešenih stvari predvsem pri prenosih zemljišč. Sklad je upravitelj državnega premoženja, marsikdo pa to narobe razume. Zato moramo vzpostaviti pravilno evidenco tega premoženja, izdelati natančen popis, pri tem pa določiti, kaj so občinska zemljišča in za katera mora skrbeti sklad.
Nimate teh evidenc?
Ne. Evidenc, sploh na vodnem področju, še ni. Je pa res, da sem na predlog kolegov svetu sklada predlagal, da organiziramo informacijsko službo, in svet je to sprejel. Služba dela zelo kvalitetno in prepričan sem, da bomo prišli do preglednosti podatkov in bo vsak državljan lahko v vsakem trenutku ugotovil, kaj se z določenimi zemljišči v državni lasti dogaja. Kaj je v zakupu, kaj je predlog nakupa in prodaje ter podobno. Seveda moramo nekatera zemljišča zavarovati, saj ne moremo razprodati slovenske zemlje.
Ali sploh veste, s koliko zemljišči upravljate?
Seveda. Ker pa gre za živo stvar, so se nekatere stvari z leti spreminjale tudi skladno z vladnimi sklepi. Teh je preveč, da bi jih lahko naštel, nekatera razmerja iz tovrstnih poslov še vedno niso končana. Z nekaterimi občinami smo v sporu in tečejo sodni postopki, kar ni v redu.
Katere so glavne prioritete vašega vodenja?
Vizija sklada temelji na viziji in strategiji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prav je tako ne glede na to, da je sklad avtonomna ustanova. Brez tesnega sodelovanja med ministrstvom in skladom ta ne more učinkovito delovati. Moja strategija je navezana na strategijo ministrstva; politika sklada se vodi po državnih načrtih. V čigavi službi smo? V službi slovenskega kmeta. Če bo želel ta biti konkurenčen evropskemu, bo moral zemljišča zaokroževati, po nekaterih podatkih na 15 hektarjev, govorim o primerljivih površinah, saj 15 hektarjev pašnika kmetu ne prinese toliko kot 15 hektarjev dobro obdelane zemlje na primer. Zaokroževati in kmetu za zakupnino ponuditi servis, da bo lahko konkurenčen. Gre torej za zaokroževanje, izboljševanje proizvodnih možnosti, kar so agromelioracije, razni posegi in podobno, urejanje solastništev. V prometu z zemljišči je treba določiti zelo jasne parametre. Tre-
ba je določiti, kaj bomo naredili ob državni meji, kjer gre za zavarovanje slovenskega premoženja v mejnem pasu. Zelo tesno mora biti sodelovanje tudi z izobraževalnimi ustanovami. Pri gozdarstvu je treba določiti varovalne gozdove, zaokroževanje celot in nakup, nakup, nakup. V tem smo najšibkejši, gozdov v državni lasti je zelo malo.
Kako pa boste razrešili stvari pri zemljiščih, ki sodijo v kmetijska in je sklad njihov upravitelj, vendar naj bi srednjeročno postala zazidljiva, posamezniki, ki za to vedo, pa jih želijo kupiti še kot kmetijska, in topo zelo nizki ceni?
To je težava, vendar bomo jo uredili sistematično in tako, da do malverzacij ne bo moglo več prihajati. To je naš cilj. IH
Glede na to, daje računsko sodišče že ugotovilo nepravilnosti, je v bistvu to zame dobro, saj sem sprejel ustrezne usmeritve in navodila za vodenje.
Demokracija • 32/xi • 10.
Vitki lok (Delicate Arch) v ameriški zvezni državi Utah je nastal s hkratnim delovanjem vetra, zmrzali in sončne pripeke. (Fotografija: Jurij Kunaver)
Kaj spreminja svet
V. M.
V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Kaj spreminja svet. Razstava, ki naj bi postala del stalne razstave, ko bo Prirodoslovni muzej dobil nove prostore, bo na ogled do konca septembra 2007.
Rdeča nit je spoznanje, da tako kot v vesolju tudi na našem planetu nič ni stalno. Pred več kot desetimi milijardami let je ob veliki eksploziji nastalo vesolje. Vse od takrat se širi z veliko hitrostjo. Kosi kamnin, ki so bili po velikih eksplozijah razpršeni po vesolju, so se združevali in nastajati so začeli planeti, med njimi Zemlja. Ob tem se je sprostilo ogromno energije in zametek našega planeta se je raztalil. Gostejša talina je potonila v jedro, manj gosta se je zbrala pri površini. Ob ohlajanju se je izoblikovala lupinasta zgradba z jedrom, ovojem jedra, plaščem in skorjo. Pri raz-
padu radioaktivnih prvin v jedru se še vedno sprošča veliko toplote. Segreti deli globoko iz notranjosti Zemlje se dvigujejo proti skorji, kar povzroča nenehno kroženje snovi v njenem plašču in premikanje skorje. V vročih točkah, kjer dvigovanje snovi iz Zemljinega plašča pritiska na njeno skorjo, se le-ta guba in lomi. To povzroča dvigovanje gorovij, potrese in vulkanske izbruhe. Na Zemlji je danes več kot 50.000 delujočih vulkanov, vsak dan pa tla zatrese povprečno 35 potresov.
Oblikovanje površja Notranjim
ali endogenim silam Zemlje že
od nastanka prve trdne Zemljine skorje nasprotujejo zunanje ali eksogene sile, ki površino nenehno preoblikujejo v procesih pre-perevanja, erozije in denudacije. Moč jim dajeta Sonce in Zemljina gravitacija z učinkovanjem zraka, vode in ledu. Posledica neprestanega boja endogenih in eksogenih sil je oblikovanost površja ali reli-
ef, kakor ga vidimo. Ko se bo nekoč Zemljin toplotni stroj ustavil, bodo eksogene sile dokončno zmagale. Gorovja bodo izginila in ves planet bo sčasoma preplavilo plitvo morje. Monotono pokrajino bodo občasno razgibali le še udarci meteoritov.
Življenje na Zemlji Vremenske
ujme in orkanski vetrovi, suša in pozeba pa ne preoblikujejo le narave, ampak krojijo tudi usodo mnogih ljudi. Tudi življenje na Zemlji se nenehno spreminja. V zadnjih treh in pol milijardah let je v nešteto poskusih narave nastalo mnogo novih vrst, mnogo jih je izumrlo. Razvile so se številne oblike življenja, od drobnih mikroorganizmov do raznolikih rastlin in živali. Različne prilagoditve so živim bitjem omogočile, da so zasedla malone vsak košček
Čeprav so ozonsko luknjo odkrili nad južnim tečajem, večino freonov izpustimo v ozračje na severni polobli: v Evropi, Severni Ameriki, Rusiji in na Japonskem. Učinek je precej daljnosežen. V zadnjih dvajsetih letih se je ozonska plast tanjšala za 7 0 odstotkov letno pozimi in 5 odstotkov letno poleti tudi v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Ozonska plast se tanjša celo na severnem tečaju. (Vir: NASA)
O ion» (3;
38
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
Več kot dvometrsko kamnito skulptu-ro v naravnem parku Yehliu na Tajva-nu so oblikovale naravne sile: erozija, preperevanje, delovanje morja ... (Fotografija: Renato Vidrih)
Živali so se na raznolika življenjska okolja prilagodile na mnoge načine. Netopirji se v temi znajdejo s pomočjo ehoiokacije - z oddajanjem visokofrekvenčnih klicev in zaznavanjem njihovega odboja. (Fotografija: Tomi Trilar)
Demokracija • 121x1 ■ 10. avgust 2006	3 9
našega planeta. Izoblikovala so se kot posledica mutacij, naključnih sprememb v genskem zapisu in naravnega izbora - nenehnega boja za preživetje, v katerem obstanejo le osebki z najugodnejšimi lastnostmi. Med živim in neživim svetom se je vzpostavilo naravno ravnotežje, ki ga vzdržujejo številni zapleteni procesi. Vanje pa je v zadnjem času korenito posegla ena izmed vrst - misleči človek.
Trajnostni razvoj Po industrijski revoluciji v 18. stoletju je število prebivalcev začelo strmo naraščati. V 20. stoletje smo vstopili z 1,6 milijarde Zemljanov in ga končali z dobrimi šestimi milijar-
dami. Tehnološki razvoj nam je omogočil učinkovito izkoriščanje naravnih virov in povzročil onesnaženje, ki že dosega globalne razsežnosti. Klub črnogledim napovedim o prihodnosti človeštva v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja pa se poraja upanje, da bomo v prihodnosti našli ravnovesje z okoljem. Rast človeške populacije se počasi umirja, dozorelo pa je tudi spoznanje, da potrebujemo oboje: gospodarski razvoj in zdravo okolje. Mednarodna skupnost si je zadala jasen cilj: človeštvo mora najti takšne poti razvoja, ki bodo zadovoljile njegove zdajšnje potrebe, a ne bodo ogrožale potreb prihodnjih generacij. Imenovali so ga trajnostni razvoj. Skrb za trajnostno rabo naravnih virov tako postaja bistvena odgovornost celotne svetovne družbe.
Ob prodoru na površje se plini, ki jih vsebuje gosta, počasi tekoča lava, hipoma razširijo in povzročajo eksplozivno delovanje vulkana. Manj goste, hitro tekoče lave pa se ob delovanju vulkana le razlijejo po okolici. (Fotografija: Matej Koršič)
Zanimanje za okolje Razstava
poskuša v obiskovalcih zbuditi zanimanje za svet, ki nas obdaja, spoznanje, da ljudje naravo hitro spreminjamo, a smo kljub temu od nje še življenjsko odvisni, in optimizem, da v prihodnosti lahko poiščemo rešitve, ki bodo omogočile trajnostni razvoj človeške družbe.
Razstava je obogatena z računalniško animacijo nastanka Zemlje, različnimi filmskimi zapisi in slikovnim gradivom. Obiskovalci lahko tudi občutijo, kako se zatresejo tla ob rušilnih potresih, si ogledajo tridimenzionalne posnetke
1 umetnim izborom človek vzreja nove živalske pasme in nove rastlinske sorte. (Fotografija: Ciril Mlinar - Cic)
Tajanje velikih ledenikov je bilo za znanstvenike eden prvih znakov, da se z našim okoljem nekaj dogaja. (Fotografija: Davorin Tome)
NARAVA	Kaj spreminja svet
Vulkani so ljudem blagi in grozni sosedje. Lahko jim prinesejo rodovitno zemljo, blaginjo in srečo ali razdejanje in smrt. (Fotografija: Matej Koršič)
Zemlja se po ocenah strokovnjakov zatrese 400-krat na uro ali 6-krat na minuto. Povprečno letno le en potres doseže ali preseže magnitudo 8,0. Število potresov se v zadnjem času ni povečalo, le zaznavamo jih bolje. (Fotografija: Renato Vidrih)
Razvite družbe danes že iščejo rešitve za sonaravno gospodarjenje in traj-nostni razvoj, ki bo omogočil dolgo in kakovostno življenje še mnogim generacijam naših potomcev. (Fotografija: Davorin Tome)
► kraških jam, prisluhnejo eholokacij-skim klicem netopirjev, si ogledajo žive primerke samonikle in tujerodne sladkovodne želve, preizkusijo, kako deluje kisli dež ...
Delavnice Ob razstavi potekajo tudi predavanja in sobotne delavnice za otroke. Prva je nosila na-
slov Človek spreminja svet. Otroci zvedo, kako človek s svojim delovanjem spreminja svet, kakšne so posledice in kaj lahko naredi vsakdo med nami, da ohranimo modri planet še za mnoge generacije svojih potomcev. V otrocih skušajo zbuditi ravno pravšnjo mero skrbi za prihodnost človeštva, a jim hkrati vliti optimizem za njihovo aktivno vlogo pri varovanju okolja. Iz odpadnih materialov izdelujejo različne praktične izdelke. Delavnico vodi višja ku-stodinja dr. Staša Tome. 01
Orkanski vetrovi, nevihte, toča, strele, suša... spreminjajo naravo in krojijo usodo ljudi. (Fotografija: Jože Hlacer)
40
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
UMETNOST
Bartolomeo Veneto, Flora, ok. 1507
Zgodovina lepote
V. M.
ki bodo listali po tej knjigi, bodo tako poskušali ugotoviti, ali je skozi svoje številne pojavne oblike ideja lepote ohranila tudi kaj trajnih značilnosti, vsekakor pa bodo doživeli razburljivo intelektualno in čustveno pustolovščino.
Eco skozi sedemnajst poglavij predstavi spremenljivo idejo lepote v kulturah zahoda.
Kaj je lepo? In kaj je za Eca lepo? Kot splošno značilnost lepega navede, da je lepo tisto, kar bi nas razveselilo, če bi bilo naše, vendar ostane lepo, tudi če pripada komu drugemu.
Knjiga, ki ima 438 strani, je v Italiji izšla leta 2004 in je že prevedena v več svetovnih jezikov, med drugim v angleščino, nemščino in španščino. Pomembno težo slovenskemu prevodu daje vrhunska prevajalska ekipa: vezno besedilo je prevedla pisateljica Maja Novak, pesniške in nekatere prozne odlomke, ki jih doslej ni bilo v slovenščini, pa so pripravili pesniki in prevajalci Boris A. Novak, Marjan Strojan in Marko Marinčič. d)
Založba Modrijan je izdala razkošno opremljeno knjigo Zgodovina lepote, ki jo je napisal sloveči italijanski pisec Umberto Eco.
Knjiga znamenitega italijanskega literarnega kritika, romanopisca in semiotika Umberta Eca Zgodovina lepote je pregled idej o lepoti v naši kulturi od starega veka do danes. Na podlagi več kot 300 reprodukcij umetniških del razkriva bralcu, kako se je ta ideja spreminjala skozi različna zgodovinska obdobja. Knjiga je poleg tega poučen »sprehod« skozi umetnostne galerije in muzeje z vsega sveta, »običajne« knjige o umetnosti pa presega tudi s svojim antolo-škim značajem: v njej so številni odlomki iz pesniških in proznih literarnih del od antike do sodobnosti (filozofskih, znanstvenih, mističnih, teoloških in drugih), ki so sooblikovali razumevanje lepega v svojem času. Mnogi izmed njih so slovenskemu bralcu predstavljeni prvič. Slikarskim, kiparskim in arhitekturnim delom se v dvajsetem stoletju pridružuje še svet filma in fotografije.
Že na začetku najdemo strnjen pregled pojmovanja človeške lepote skozi čas, saj so liki moških in žensk, ki so veljali za lepe, zaradi nazornosti razporejeni v slikovne tabele. S tem pa se razburljiva duhovna in čustvena pustolovščina šele zares začne.
Različni koncepti lepote če
prav je v Zgodovini lepote več sto reprodukcij vrhunskih umetnin iz vseh zgodovinskih obdobij, to ni knjiga o umetnostni zgodovini. Tako podobe kot obsežna antologija besedil od Pitagore do današnjih dni nam pomagajo oživiti razne ideje lepote, kakor so se izoblikovale in se je o njih govorilo od časov starih Grkov do naših. Delo nazorno opisuje različne načine nastanka predstav o lepoti narave, cvetja, živali, človeškega telesa, zvezd, matematičnih razmerij, svetlobe, dragih kamnov, oblačil, Boga in Satana. S pomočjo filozofskih, znanstvenih, mističnih,
teoloških in drugih besedil ter pričevanj likovnih umetnikov pa je mogoče rekonstruirati tudi način, kako so lepoto občutili ponižani in zaničevani ljudje ulice v vseh obdobjih. Hkrati se lahko prepričamo, da so se koncepti lepote zoperstavljali drug drugemu ne le v različnih obdobjih, temveč tudi znotraj iste kulture. Bralci,
Leonardo da Vinci, Portret Cecilie Gallerani, 1485
Leonardo da Vinci, La belle Ferroniere, 1490
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
41
rnkoczr
Sečovlje so raztegnjeno naselje z urejenim sredi ščem in ležijo nedaleč od izliva mejne reke Drago nje. Znane so po najseverneje ležečih solinah v Sredozemlju. Zaradi arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti ter izjemne rastlinske in živalske raznolikosti, saj se tu pojavlja kar 270 vrst ptic, je 650 ha veliko območje Sečoveljskih solin danes zavarovano kot krajinski park in kulturni spomenik.
Obilje v času benediktinske uprave Naselje
Sečovlje razpolavlja cesta, ki vodi iz Portoroža na hrvaško stran proti Pulju. Ob cesti proti hribu je središče vasi z župnijsko cerkvijo sv. Martina, zgrajeno leta 1822. Hiše stojijo ob poti, ki vodi do vrha bližnjega Kroga (i32in), od koder se nam ponuja lep razgled na soline.
Položaj Kroga, imenovanega tudi Višina, na vrhu grebena med Drnico in Dragonjo, ki nadzira ledenodobno ravnico pod seboj, daje slutiti pisano verigo poselitev, katere predzgodovino kronist Luigi Perentin umešča vsaj dva do tri tisoč let v preteklost. Bilo je ilirsko gradišče, rimska utrdba, grajsko poslopje, kaštelir, pozneje samostan. Zemljevid Solin iz leta 1139 že prikazuje življenje Kroga. Zapisi ga omenjajo kot villo franco, prosto vas, ki ni plačevala dajatev fevdalnemu gospodu. Cerkev je posvečena sv. Onofriju, čigar čaščenje so v te kraje prinesli Bizantinci in križarji. Benediktinci so v ne povsem jasni vsebini oporoke poslopja in 775 ha zemljišč prejeli od grofa France-sca Grisonija po smrti njegovega edinca. Grof Gri-soni (umrl je leta 1841) je bil hkrati lastnik solin in je plodna zemljišča prepisal benediktincem iz samostana v Praglii blizu Padove, verjetno zaradi slovesa dobrih gospodarjev, ki se meniškega reda drži že od časov ustanovitelja sv. Benedikta (480-547), zavetnika Evrope. Njegovo vodilo »Moli in delaj!« so menihi prenesli tudi na Krog.
Ljudje so k menihom prihajali nagi, bosi in lačni, delavne družine so se lahko naselile kot koloni, ki so delež pridelka po fevdalnem sistemu odvajali samostanu. Za časa benediktinske uprave se je na tem območju dobro gospodarilo, a so patre leta 1947 pregnali. Vanj so se naselili stanovalci, ki kljub slabemu stanju samostanske stavbe še vedno živijo v njej. Tudi cerkvica ob njej žalostno propada.
Kruh prednikov Najbrž ni Slovenca, ki ne bi poznal znamenitega Levstikovega silaka Martina Krpana, ki je s svojo kobilico v vrečah tihotapil sol iz piranskih solin na Dunaj. Prve podatke o piranskih solinah, ki so bile najpomembnejše med istrskimi, so odkrili okoli leta 1250 do leta 1300. Solinarji so
iHMiMHMMMilltllllBlllllllllllM^M*.	J—
takrat uporabljali sol le v prehrani, kasneje pa so jo začeli tudi prodajati. Po poročilih, ki jih imamo, je bila piranska sol rjava od gline, zato so v Piran poklicali nekaj solinarjev s Paga, ki so s seboj prinesli novo tehnologijo. Od takrat je bila piranska sol čista in bela, brez primesi ter cenjena kot pomembno tržno blago.
In res je mesto Piran dobesedno zraslo na soli. Od tod je bila večina lastnikov in najemnikov solnih fondov v piranskih solinah, ki so bile v Strunjanu, Luciji in Sečovljah. In tamkajšnjim ljudem ni primanjkovalo denarja, saj so sedeli na dveh stolih. Če je bilo vreme ugodno, torej sončno in vetrovno, so solna polja bogato obrodila in so pridelali veliko soli, če pa so bila poletja deževna, je to dobro vplivalo na rast poljščin na deželi. Želi so tu in tam; v solinah sol, na poljih žito.
Le redko pa so bili lastniki solnih fondov tudi pridelovalci soli. Bilo je v navadi, da je lastniku, ki je imel več solnih fondov, polje obdeloval solinar, capo-cultor. Odgovoren je bil za delo, bil pa je tudi nosilec stanovanjske pravice v solinarski hiši. Zaslužek sta si delila na pol. Soline so bile dolga leta vir dohodka Beneški republiki, kasneje tudi Avstro-Ogrski, vse do 1. svetovne vojne, ko so se pojavili zamrzovalniki in s solinarstvom ni bilo mogoče več zaslužiti.
Sol, darilo morja in sonca Kakovost pridelane soli v poletnih mesecih je bila odvisna od stopnje ohranjenosti in vzdrževanja posameznih fondov, količina pridelave soli pa od poznavanja postopka pridobivanja soli, vremenskih razmer,

9a
Soline ob sončnem zahodu
Vir: www.slovenia-tourism.si (Slovenska turistična organizacija), www.portoroz.si
Sečovlje
Navadni osočnik, edina rastlina, ki ljubi slana tla
Soline so izvrsten prostor za opazovanje ptic.
m/m
I lil " 1 . I IIRS ¡¡I gjlg|IlS | ™ ' . m h . . a	- S
Demokracija • 321x1 • 10. avgust 2006
Velika vetrna črpalka ali macchina
sti je vlada Republike Slovenije leta 2001 razglasila območje Sečoveljskih solin za krajinski park, območje Muzeja solinar-stva pa za kulturni spomenik državnega pomena. Sečoveljske soline so tudi prvo slovensko mokrišče, uvrščeno na seznam mednarodno pomembnih močvirij pod okriljem Ramsarske konvencije (1993).
Soline so pomembne predvsem kot izjemen preplet ekosistemov, ki združuje oblike prehodov med morskimi, brakičnimi, sladkovodnimi in kopenskimi ekosistemi. Tu velja omeniti navadni osočnik (Sali-cornia patula), ki je v Sečoveljskih solinah najbolj razširjena slanuša ali halofit, kot imenujemo slanoljubne rastline, ki prenesejo ali potrebujejo velike koncentracije soli. Te rastline v steblu skladiščijo vodo, listi so zakrneli do majhnih luskic, zakrneli so tudi cvetovi in opazimo lahko le njihove posamezne dele. Steblo osočnika je mehko in sočno, zato so ga solinarji uporabljali tudi v prehrani. 03
Muzej solinarstva v Fontaniggah
vetrov, bibavice ..., kajti v solinah je treba delati z vremenom.
Najmanjši bazeni solnega fonda so kristalizacijski bazeni, cavedini, ki so najbolj občutljivi in potrebni največje nege. V njih so vsako leto pridelali in želi sol, zato je bilo od priprave podlage, petole, odvisno, kako čisto sol bodo poleti pridelali. Petolo, 10 do 20 mm debelo umetno skorjo, so vzgojili po postopku paških solinarjev. Po končani solni žetvi in odstranitvi soli so dno v kristalizacijskih bazenih zravnali in ga znižali ali zvišali. Pogosto so jih »pognojili« z blatom in nato dno preliti s svežo morsko vodo ter jo pustili stati 20 dni, da seje zgostila in je iz mikroorganizmov (modrozelene alge) začela nastajati nova petola. Postopoma se je iz morske vode izločil še mavec in podlaga je postala čvrsta ter odporna proti pritiskom, saj je preprečevalo, da bi se sol mešala z morskim blatom iz dna kristalizacijskega bazena.
Med bazeni so nasipi, mesarole, ki so jih solinarji skrbno vzdrževali in popravljali, kajti le po čvrstih in gladkih nasipih je so-linar varno hodil in je samokolnica gladko tekla. Solinarji pa so morali vzdrževati tudi kanale ob solnih fondih, po katerih je pritekla morska voda.
Iz cavedinov so z lesenim strgali, gaveri, pograbili sol na nasipe; od tod so jo v nečkah znosili v hišno skladišče. Za prevažanje soli v skladišče so uporabili samokolnice na valj, cariole. Za zajemalke so imeli lesene palmone, za hojo po cavedinih so bile obvezne cokle, ta-perini. Nosili so jih na bosih nogah, z njihovo uporabo so preprečevali poškodbo dna.
Sol skladiščijo s samokolnicami na valj ali carlolami.
Za hojo po bazenih se še danes uporabljajo taperini.
Po končani solni letini se je oktobra začelo skladiščenje soli v državna skladišča. Merska enota za uskladiščeno sol so bile nečke, ki so držale od 26 do 29 kg soli.
Soline so danes samostojna organizacija, imenovana Soline, d. o. o., s katero posluje podjetje Mobitel. Rešitev solinarstva vidijo v prodajanju solnice in solnega blata. Da vzdržujejo soline, si pomagajo tudi s turizmom.
Krajinski park Sečoveljske soline vsa slovenska obalna mokrišča so delo človeških rok, vendar v sozvočju z naravo. Sečoveljske soline so danes največje obalno mokrišče, hkrati pa tudi najpomembnejša slovenska lokalite-ta z ornitofavnističnega vidika. Raznolikost ptičjih vrst je na tem območju, v smislu pre-zimovanja in gnezdenja, znatno večja kot na drugih lokalitetah te vrste. Do danes je bilo ugotovljeno 272 pti-	, ,
čjih vrst, od katerih R^P*" ' ^ jih tu gnezdi okoli 90.	(
Na podlagi teh dano-
Sol se pobira z gaveri.
Solinarske hiše
RECENZIJE
Goriški letnik
Goriški muzej
V zborniku Goriški letnik (štev. 30-31) je v prvem delu objavljenih devet prispevkov. Mitja Guštin piše o Keltih v Furlaniji, Verena Vidrih Perko in Beatriče Žbona Trkman o trgovini in gospodarstvu v Vipavski dolini in Goriških brdih v rimski dobi, Ljudmila Plesničar Geč o Emoni in rimski kuhinji, Marta Verginella o mitu o slovenskem Trstu, Petra Svoljšak prikaže nekatere vidike italijanske zasedbe slovenskih ozemelj med prvo svetovno vojno, Boris Mlakar o protirevoluciji na Primorskem, Tone Wraber o rastlinstvu goriške okolice in njegovih raziskovalcih, Igor Drakskobler o floristični in vegetacijski oznaki Sabotina. Marijan Bre-celj objavlja bibliografijo prof. Sergia Tavana, Rajko Bratož piše o začetkih slovenske etnoge-neze, Miha Mlinar o novih arheoloških najdbah v Kobaridu, Peter Štih o začetkih Gorice in goriških grofih, Ferdinand Šerbelj o portretih goriških Attemsov v Narodni galeriji, Ales-sandro Quinzi o Giuliu Quagliu na Goriškem, Ana Sirk Fakuč o restavriranju slike sv. Matije iz Slapa pri Vipavi, Lojzka Bratuž o jezikovnih značilnostih v spisih Valentina Staniča.
Novljanovo stoletje
Založba Modrijan
Knjiga Novljanovo stoletje ima nenavadnega avtorja. Čeprav v njej (lahko) ves čas beremo prvoosebno pripoved Lada Ambrožiča-Novlja-na, je kljub temu kot edini avtor naveden njegov sin (televizijski novinar) Lado Ambrožič ml., vendar je v resnici njegova le krajša spremna beseda na koncu knjige. Vsebina spominov je ves čas takšna, da je »nemogoče«, da bi jo v očetovem imenu pisal sin. Kot je bombastičen naslov, je bombastična tudi vsebina te nenavadne, čeprav slikovno dobro opremljene knjige. Spomini so napisani tako, kot da se je ves medvojni (partizanski) in povojni svet vrtel okoli Lada Ambrožiča-Novljana. Bil naj bi »legendarni« partizanski komandant, ki naj bi mu bili po letu 1944 številni delali krivico in mu onemogočali kariero. Do njih je zelo neprizanesljiv: hvali samo tiste, ki so mu pomagali, tiste, ki mu niso, pa ves čas grdo kritizira. Po vojni naj bi bil velika žrtev režima, čeprav to niti približno ni res. O Ajdovcu, Dobu in Žužemberku molči, do skrajnosti pa kleveta stran, ki se je postavila po robu partizanskemu nasilju. Uboga knjiga!
Gertrude Stein
2.
Založba Litera, Maribor
Gertrude Stein je bolj znana po svoji mentorski in zavetniški vlogi (»mati izgubljene generacije«) kot po literarnih delih. Pa vendar je s
44
GORIŠKI LETNIK
ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA
2003-2004 30/31
svojimi deli in teoretskimi predavanji že pred Joyceom in V. Woolf radikalno prenovila angleško prozo in pripomogla k razvoju modernega romana. Slovensko prezrtje Gertrude Stein je skoraj popolno. Zdaj je Andrej E. Skubic pripravil lepo predstavitev te avtorice: sto strani je prevedel iz njene avtobiografije, 125 strani je osrednjega besedila, 70 strani pa je spremnega eseja.
Filozofski vestnik
Založba ZRC
V reviji Filozofski vestnik (štev. 3, 2005) so objavljeni naslednji prispevki: Filozofija, teologija, etika: nekaj odprtih vprašanj (Slavoj Žižek), Drugost v politiki, drugost v psihoanalizi: isto v drugosti (Jelica Šumič-Riha), Osiandro-va epistemologija astronomije (Matjaž Vesel), Afekt in revolucija (Alenka Zupančič), Pravljične razsežnosti liberalizma (Peter Klepec), Ali znanost misli: znanost in etika (Rado Riha), O repolitizaciji umetnosti skozi kontaminacijo (Marina Gržinič Mauhler), Filozofija metafizičnega egoizma (Miran Božovič), Do Rta dobrega upanja in nazaj: tri vprašanja o afriški filozofiji (Lenart Škof), Empirikalizem: modema filozofska misel (Kwasi Wiredu), Ekskluzivnost in afriška znanost (Dirk J. Louw).
3.
Okupacija v 133 slikah
Muzej novejše zgodovine Celje
Razstavo Okupacija v 133 slikah, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli aprila in zaprli nedavno, so namenili 65. obletnici nemške okupacije Štajerske. Ob tej priložnosti so izdali tudi razkošen katalog, v katerem je objavljenih 133 dokumentarnih fotografij, razdeljenih v tri sklope. V prvem (zasedba) so prikazani celjski Nemci pred vojno, okupacija in uprava. V drugem nemška mladina, vermanšaft, domača fronta, šolstvo in vzgoja, politizacija gospodarstva, kmetijstvo, praznovanja ter delovna in vojaška obveznost. Tretji se s posnetki dotika aretacij, zaplemb in izse-
DeMOKRACUA • 32/XI • 10. avgust 2006
ljevanja, streljanja talcev, nasilja nad uporniškimi družinami, sramotilnega sprevoda po celjskih ulicah, upora in zadnjih dni okupacije. Knjigo je zasnoval in uredil Tone Kregar, pri pisanju besedila in izboru fotografij pa mu je pomagal Aleksander Žižek.
Ditka Haberl
Založba kaset in plošč RTVS
Pod naslovom Vse je igra je Založba kaset in plošč izdala zgoščenko s pesmimi pred leti priljubljene pevke Ditke Haberl. Sedemnajst znanih pesmi je iz obdobja od leta 1975 do 1987: Vse je igra, Nikoli ne vem, Ljubimec brez imena, Ljubezen vf-molu, Nad mestom se dani, Nenadoma, Za nas je dovoljena ljubav, Ali je v tebi srce, Veruj mi, Zaljubljena, Kot nekdo, ki imel me bo rad, Ko sem zaljubljena, Gledam kako spavaš, Ptica brez kril, Samo nasmeh je bolj grenak, V meni živ je smeh in Dan ljubezni.
4.
Pot pod noge 2
Založba Mladinska knjiga
Izšla je druga v seriji knjižic Pot pod noge, s katero nas Janez Mihovec popelje na več kot petdeset izletov po vsej Sloveniji in nam odkriva osupljive bisere. Posamičen izlet je predstavljen na dveh straneh, spremlja ga zemljevid z označenimi točkami, opisana pa sta tudi dostop in težavnostna stopnja. Tokratni izleti so razdeljeni na naslednje razdelke: Potepanja, Starodavne cerkve (pravoslavna cerkev sv. Jurija, cerkev Sv. Duha na Javorci, cerkev sv. Andreja v Gostečah, cerkev sv. Helene v Gradišču pri Divači, Sv. Primož nad Kamnikom), Slapovi, Podzemni svet (Valska jama na Ko-menskem krasu, jama Dimnice v Matarskem podolju, jama pod Predjamskim gradom, Škocjanske jame), Kamnite mojstrovine narave in Prezrti kulturni spomeniki (Ajdna nad Potoki, Mitrej pri Rožancu, škofjeloški stari grad Wildenlack, Babčarjev tabor nad dolino Gradaščice, Debela griža na Komenskem krasu, Rimska utrdba na Hrušici).
knj igarna
Demokracija
KNJIGA MESECA AVGUSTA
USPEŠNICA
Akcijska ponudba velja do 31. avgusta 2006 oz. do razprodaje zalog. Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT.
Naročam knjigo Od osvobodilnega boja do banditizma
Število izvodov:
Ime in priimek (¡me podjetja):
Datum naročila:
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 23 00 661.
Naročila sprejemamo tudi po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 23 00 666.
Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV.
www.demokracija.si/knjigarna
Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana
KULTURA
Poslikave je bilo treba najprej očistiti...
Po tristo letih spet lepa
Lucija Horvat, foto: ZVKDS, L. H.
Septembra bo ladja ljubljanske stolnice sv. Nikolaja spet zasijala v živih barvah, saj bodo dokončno odstranili vse delovne odre. Restavracija poslikav Giulia Quaglia, eden najzahtevnejših projektov, ki je trajala štiri leta, je končana.
Restavriranje Quaglijevih poslikav na ladijskem oboku in zahodni steni ljubljanske stolnice sv. Nikolaja je interdisciplinarni projekt, saj so pri njem sodelovale različne stroke pa tudi sodelavci iz tujine. Z ZVKDS, Restavratorskim centrom so sodelovali italijanski restavratorji Nevyjel & Ragaz-zoni, akademski slikar restavra-tor Dare Tratar, SER.CO.TEC iz Trsta, Zavod za gradbeništvo, Institut Jožef Štefan, Fakulteta za arhitekturo, Akademija za likovno umetnost, Narodna galerija, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, ZRC - SAZU in Geodetski inštitut Slovenije.
V devetih mesecih Stolnica sv. Nikolaja je bila zgrajena po idejnem načrtu tedaj najslavnejšega rimskega arhitekta, slikarja in teoretika Andrea Pozza v letih 1701 do 1707, poslikana pa je bila med letoma 1703 in 1706. Ladijski strop je lombardijski baročni slikar Giulio Quaglio, ki si je svoj ugled utrdil s poslikavami palač in cerkva po Furlaniji, poslikal v okoli devetih mesecih, od maja do oktobra 1705 in od aprila do julija 1706; zahodna stena je bila
46
nedostopna, ker je skrita za srednjo orgelsko omaro.
Poškodbe SO bile hude Priprave
na restavriranje stolnice sv. Nikolaja so se začele že leta 1997, ko so začeli z raziskavami, načrtovanj em programa. Poslikave so bile močno poškodovane predvsem zaradi vlage, ki je povzročila odstopanje in mehurjenje barve. Zaradi krčenja in raztezanja materialov so nastale na njih tudi široke razpoke. Restavratorska dela so se začela, potem ko so leta 2002 postavili velik oder, ki je omogočil restavratorsko delo in hkrati nemoteno opravljanje obredov v stolnici. S sondiranji in preizkušanji so najprej določili metode restavriranja, potem pa se je začelo mehansko in kemično čiščenje poslikav, utrjevanje barvnih plasti, polnjenje razpok, sanacija poškodb in retuša poslikav. Vse raziskave, ki so bile narejene v okviru del, so pomembno pripomogle k večjemu poznavanju in vrednotenju Quaglijevih poslikav ter njegovega slikarskega opusa nasploh. Obnova poslikav v ljubljanski stolnici pomeni tudi uvod v praznovanje tristote obletnice njene posvetitve, ki bo 8. maja 2007.19
poslikana avgusta 1706. Delo je Quaglio izvršil ob pomoči svojega učenca Carla Carloneja in drugih pomočnikov. Obočna poslikava ladje ljubljanske stolnice je pomembna za razvoj iluzio-nističnega stenskega slikarstva v Sloveniji in hkrati sodi med najboljša in najzrelejša Quaglijeva umetniška dela. V središču poslikave je podoba Boga v nebeški gloriji, okoli nje pa je apoteoza sv. Nikolaja, zavetnika stolnice, ki preganjanim kristjanom v času Dioklecijana in Maksimilijana v uteho kaže na Zmagoslavje sv.
Križa. Poslikavo dopolnjujejo angeli, puti in apostoli, občudujemo pa lahko tudi prispodobe krščanskih kreposti in različne baročne dekorativne motive. Na zahodni strani sta upodobljena tudi dva prizora iz čudežev sv. Nikolaja: Sv. Nikolaj se prikaže roparjem in Vandal tepe sliko sv. Nikolaja, ter prizor Izvolitev 5v. Nikolaja za škofa v Miri. Na slednjega je vkompo-niran tudi portret stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja (1662-1714), ki je bil glavni pobudnik za graditev in poslikavo nove baročne stolnice. Ta poslikava je danes
Poslikave sijejo v živih barvah.
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
pa tudi zapolniti široke razpoke.
KULTURA
Pomurski poletni festival
V evropski vasi štorkelj, Veliki Polani pri Lendavi, se je v nedeljo, 30. julija, začel tradicionalni Pomurski poletni festival v organizaciji Štrka, Društva za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije. Na največjem tovrstnem festivalu v severovzhodni Sloveniji so pripravili vrsto koncertov glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, gledaliških predstav ter športnih in izobraževalnih dogodkov za obiskovalce vseh starosti. Prireditve so potekale na šestih prizoriščih. Na glasbenih koncertih so od 30. julija do 6. avgusta nastopili Mišo Kovač,
Life, GT Oblivious, Štirje kovači, Murska banda, Kweefpossum, ŠKM banda, Mambo Kings, Prijavo kazalište, Gnila jajca, Dismissed, Vesele Štajerke, Dežurni krivci, Stekli psi, Riblja čorba, Posodi mi jurja, DJ Temnovid, Toni Cetinski, Boardwalk Casino, L'Bisquit, Neisha in Maja Šuput. Na gledališkem področju so letos tretjič pripravili Štrkov improturnir, na katerem so se tekmovalci pomerili v gledališki improvizaciji in se potegovali za naslov Štrkovega improprvaka. Med festivalom je Velika Polana gostila tudi približno 40 mladih umetnikov pouličnega gledališča iz Italije, Španije, Turčije, Francije in z Malte ter seveda iz Slovenije, ki so se predstavljali posamično in v skupnih pouličnih predstavah, na delavnicah pa tudi z nacionalnimi plesi, glasbo in kulinariko. Pripravili so tudi okroglo mizo Položaj statusa umetnika v EU, Center Evropa pa je postregel s podatki o uvedbi evra v Sloveniji. L. H.
Zapuščina Hansa Fallade
Nemški pisatelj Hans Fallada (1893-1947) bo moral biti v prihodnje bolj predmet raziskovanja literarnih teoretikov kot pa biografov. Končali so se 16. dnevi Fallade v pisatelju posvečenem muzeju v Carwitzu (Mecklenburg-Strelitz) 1. Dogodkov v pisateljevem nekdanjem domovanju se je v štirih dneh udeležilo 700 gostov. Zapuščina pisatelja Hansa Fallade, ki seje rodil 21. julija 1893, sodi v kulturno dediščino Nemčije. Fallada, s pravim imenom Rudolf Ditzen, je med letoma 1933 in 1945 živel v Carwitzu pri Fe-ldbergu, kjer je napisal večino od svojih 22 romanov, med njimi Volk med volkovi (Wolf unter Wölfen, 1937) in Železni Gustav (Der Eiserne Gustav, 1938), kakor tudi več knjig za otroke. Zaslovel je s knjigo Mali človek, kaj zdaj (Kleiner Mann, was nun, 1932). Direktor Muzeja Fallada, 30-letni literarni teoretik Stefan Knüppel, že poldrugo leto želi zbrati tudi dolga leta sprte raz-
Hans Fallada (Rudolf Ditzen)
iskovalce opusa tega pisatelja z vzhoda Nemčije. V Falladov muzej mu uspe na leto pritegniti skoraj 13.000 obiskovalcev iz Nemčije in tujine. Fallade se med drugim spominjajo v njegovem rojstnem kraju Greifswald, v Carwitzu, v Neuenhagnu pri Berlinu ter v Neumunstru, kjer podeljujejo po njem imenovano nagrado. L. H.
Amfiteater na Goriškem
Z nastopom ansambla za renesančno glasbo in ples Cortesia je Goriški muzej v parku ob gradu Kromberk pred kratkim odprl amfiteater z lapidarijem. Urejali so ga od leta 2001, namenjen pa bo predvsem poletnim kulturnim dogodkom na prostem, ki se jih bo lahko udeležilo 250 obiskovalcev. Amfiteater je pomembna pridobitev za goriške kulturne ustvarjalce. Postavitev amfiteatra, v katerem je urejen tudi lapidarij oz. razstava starih kamnitih izdelkov, je stala 82 milijonov tolarjev, ki sta jih skupaj zagotovila muzej in novogoriška občina. Za njegovo uporabo se že zanimajo nekatera lokalna društva in ansambli, o sodelovanju se dogovarjajo tudi s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, sicer pa naj bi se kot prostor za kulturne prireditve resnično uveljavil prihodnje leto. Amfiteater je zaživel že ob odprtju, ko je nastopil ansambel Cortesia, v
okviru katerega glasbeniki in plesalci enovito poustvarjajo glasbo in plese iz renesančnega obdobja. Njihov program vključuje plesno glasbo francoske, italijanske in angleške renesanse ter zgodnjega baroka, posebno pozornost pa namenjajo skladateljem, katerih delovanje je bilo povezano z ozemljem današnje Slovenije. S tem želijo obuditi del evropske kulture in v njej prepoznati ter vzpostaviti odnos do lastne glasbeno-plesne dediščine. L. H.

Andrej Malnič, Goriški Muzej
Kdo bo dobil veroniko?
Znani so nominiranci za Vero-nikino nagrado. Žirija je izbrala pet pesniških knjig: Nikoli več Petra Kolška (LUD Literatura, 2005), Ogrlica iz rad Ervina Fritza (Mladinska knjiga, 2005), Confessiones Andreja Medveda (Hyperion, 2005), Darovi Toneta Pavčka (Mladinska knjiga, 2005) in Štafeta hvaležnosti Katje Plut (Litera, 2005). Žirija bo nagrado podelila na literarnem večeru 29. avgusta na Starem gradu v Celju. Strokovno-umetniška žirija v sestavi Matjaž Kmecl, predsednik, Vida Curk in Ivo Stropnik je za letošnjo jubilejno Veronikino nagrado »presejala« okrog 350 pesniških zbirk, ki so od lanskega do letošnjega junija izšle v slovenščini pri slovenski ali zamejski založbi ali v samozaložbi, bodisi objavljene v tiskanem ali elektronskem viru, ter med njimi upoštevala zbirke izvirne poezije in pesniške izbore. Na literarnem večeru 29. avgusta bo
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
sodeloval madžarski pesnik Otto Tolnai, organizator Fit media pa bo podelil zlatnik poezije 2006. Prvega poezije je lani prejel Ciril Zlobec. Vrednost letošnje Vero-nikine nagrade, ki jo že deseto leto podeljuje mestna občina Celje, znaša 800.000 tolarjev, lavreat pa prejme tudi posebno listino mestne občine Celje. Prireditve ob jubilejni Veronikini nagradi bodo letos trajale dva dneva, in sicer 28. in 29. avgusta. Med drugim se bodo prvi dan pri celjskem županu sešli vsi dosedanji Veronikini nagrajenci, v Celju bodo odprli Ulico poezije in prvič organizirali Festival poezije za otroke in mladino. Na okrogli mizi bodo govorili o sodobni poeziji za otroke med ustvarjalnostjo in trgom, na Starem gradu pa bodo otroci sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah. Desetletnico Veronikine nagrade bodo počastili še s posebno razstavo v celjski osrednji knjižnici. L. H.
47
FILM
Garfieldova invazija
Monika Maljevič
Nepoboljšljivi mačji lenuh in nikoli siti uničevalec lazanje Garfield se odpravi v Veliko Britanijo, kjer po zamenjavi s podobnim mačkonom postane lastnik velikega dvorca.
Edino težavo povzroča nečak pokojne lastnice, ki si želi dvorec prilastiti, toda čeprav je Garfield videti lahek plen, se z njim ne gre šaliti. Garfield, najbolj priljubljeni mačkon na svetu, je začel čisto svojo britansko invazijo. Kažin povzroča po vsej Veliki Britaniji. S pasjim prisklednikom Odiejem je pripotoval čez lužo, da bi presenetil svojega gospodarja Jona Arbucklea (Breckin Meyer), ki je šel v London zasnubit svoje dekle, veterinarko Liz Wilson (Jennifer Love Hewitt).
Garfield je prišel, videl, zmagal: Big Ben, Buckinghamska palača, Scodand Yard in njegova nova najljubša jed: mesna pašteta. Kot se spodobi za pustolovščino takšnega mačjega fenomena, Garfield zamenja Princa, kraljevskega mačka, ki je ravno podedoval grad. Zdaj je grad Garfieldov - in le kdo bi si ga bolj zaslužil kot on?! Na velikanskem posestvu, ki je zdaj njegov dom, ga po kraljevsko crkljajo, ima buderja mednarodni trop štirino-žnih služabnikov in privržencev. To je življenje, kakršnega živijo kralji, čeprav je Garfield samo princ. Ampak glava, ki nosi krono, je težka. Lord Dargis (Billy Connolly), ki je naslednji v vrsti za dedovanje posestva, se želi odkri-žati princa Garfielda. Tako se Garfieldov večji, boljši svet v tej povesti o dveh muckih postavi na glavo.
Filmska zvezda Leta 2004 je
Garfield, najbolj priljubljeni stri-povski lik na svetu, postal velikanska filmska zvezda. Njegov filmski prvenec, ki so ga priredili po stripu, ki ga je v 2600 časopisih bralo 260 milijonov bralcev po vsem svetu, je postal uspešnica v kinu in na DVD. Garfield je končno dobil epsko zgodbo, tako veliko kot njegov ego, täko, da jo je veliko platno komaj zdržalo. Producent John
Daviš, med čigar uspešnicami sta Dr. Dolittle in Očkov vrtec, pravi: »Skrajni čas je bil, da Garfield postane velika filmska zvezda. Je len, zabaven, rad se čoha po najbolj neprimernih mestih in se važi. Ni pomembno, ali imaš pet ali petdeset let, vsak v njem vidi sebe.« Daviš je pravi Garfieldov občudovalec. »V otroštvu mi je bil strip zelo všeč in res sem počaščen, da mi je njegov avtor Jim Daviš dal priložnost, da franšizo spremenim v film. Mislim, da je Jim ustvaril ikono, ki je osvojila svet.« Jim Da-
viš je bil seveda vesel, ker je njegova stvaritev postala mednarodna filmska senzacija. »Mislim, da je Garfield priljubljen pri ljudeh vseh starosti iz več razlogov,« pravi Daviš, »otrokom je všeč, kako ga lomi v svoji nerodnosti. Najstniki ga razumejo, ker prezira oblasti in ker je sam svoj mačkon. Odrasli pa se najdejo v njegovem na-žiranju, v tem, da preveč spi, ne telovadi in ne najde motivacije. Ima pogum reči mnogo stvari, ki jih mi ne. Zato govori v imenu vseh nas.« IE
Garfield: A Tail of Two Kitties	m
Režija:Tim Hill
Scenarij: Joel Cohen in Alec Sokolow Produkcija: John Davis
Igrajo: Bill Murray, Breckin Meyer, Jennifer Love Hewitt, Billy Connolly, lan Abercrombie, Roger Rees, Lucy Davis Slovenski glasovi: Garfield - Jurij Zmec, Jon - Jernej Kuntner, Liz
-	Sabina Kogovšek, Dargis - Iztok Valič, Princ - Uroš Maček, Smithee
-	Tone Kuntner, Winston - Lojze Svete, Preston - Branko Završan, Mr. Hobbs - Miha Žorž, Nigel - Jernej Kuntner, Christophe - Violeta Tomič, Claudius - Peter Poles, Eenie - Tanja Ribič, Meenie - Gorazd Žilavec, Rommel - Marko Potre, McBunny- Sebastijan Cavazza Distribucija: Continental Film
Premiera: 10.8.2006
•f»-t«»>
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
FILM
V		1	
/			Na kratko
ff" •■'..,„..		l m	Uni \m m/irlr Ix i -rt m-»rl n i \/ MCI /11 D C fS M r n m» in ličil
Nedokončano življenje
Zgodba, postavljena v sodobno ruralno ameriško okolje, govori o človeku, ki je, strt zaradi smrti sina, svoje življenje zapisal osamljenosti.
Njegov edini družabnik je njegov pomočnik, ki pa je zaradi nesreče z medvedom prikovan na posteljo. Zdi se, da se nič ne more spremeniti, dokler se v mesto ne vrne oseba, ki jo Einar krivi za sinovo smrt: sinova žena, ki s sabo pripelje deklico, ki naj bi bila Einarjeva vnukinja.
Nedokončano življenje je film o odpuščanju sebi in drugim. V središču zgodbe je preplet življenj štirih ljudi: Einerja Gilkysona, igra ga Robert Redford, ter njegovega pomočnika in najboljšega prijatelja Mitcha Bradleya (Morgan Freeman), ki na Einerjevem ranču v severozahodnem Wyomingu skupaj delata in živita že štirideset let, ter Jean Gilkyson (Jennifer Lopez), Einerjeve snahe, ter njene enajstletne hčerke Griff (Becca Gardner), ki sta pobegnili pred nasilnostjo Jeaninega sedanjega fanta Garyja (Damian Lewis).
Ko je scenarist in romanopisec Mark Spragg končal pisanje nagrajenih spominov z naslovom
An Unfinished Life
Kjer reke spreminjajo smer, sta z ženo dobila idejo za film o odpuščanju. O njem sta razpravljala na vožnjah od doma v divjini poleg nacionalnega parka Yellowstone. »Oba naju zanimajo starejši ljudje, njihova modrost in bremena, ki so se nabrala na njihovih plečih. Začela sva s tem,« se spominja Mark. Nekdanja terapevtka Virginia dodaja: »Opravila sva veliko raziskovalnega dela, da sva razumela motive zlorabljenih žensk. Ugotovila sva, da ženska šele v šestem poskusu zares zapusti moškega, ki jo zlorablja. V šestih mesecih, ki sledijo, obstaja velika verjetnost, da jo bo ta ubil.« Statistični podatki so bili šokantni. Par je raziskoval tudi napade grizlijev v svojem okolju in se pogovarjal s številnimi posamezniki, ki so doživeli medvedov ugriz. »Grizliji so se vrnili sem,« pravi Mark. »Dogodki v scenariju temeljijo na resničnih stvareh, ki sva jih videla tod okoli.« M. M.
¡Tijmj
f^jriB
Režija: Lasse Hallstrom
Scenarij: Mark Spragg, Virginia Spragg
Produkcija: Joe Roth, Harvey Weinstein, Matthew A. Rhodes
Igrajo: Jennifer Lopez, Robert Redford, Morgan Freeman, Becca
Gardner, Damian Lewis, Josh Lucas, Camryn Mannheim
Premiera: 10.8.2006
Distribucija: Blitz Film & Video Distribution
je nad skrivnostnimi knjigami ameriške pisateljice Libbe Bray, ki piše predvsem za najstnike. S svojo produkcijsko hišo Icon Prods si je filmar zato zagotovil avtorske pravice za ekra-nizacijo njene knjižne trilogije. Prvi roman A Great and Terrible Beauty bo za film predvidoma priredil in ga režiral Charles Sturridge (Lassie). Romani obravnavajo štiri uporniške najstnike v viktorijanski Angliji, ki s pomočjo višjih sil razvijejo posebno moč. Rebel Angels je naslov drugega romana v tem nizu, tretja knjiga pa bo izšla šele prihodnje leto.
Ameriški filmski STUDIO DISNEY bo v okviru programa prestrukturiranja odpravil 650 delovnih mest, zaradi česar bo posnel in distribuiral manj filmov. Letno bo Disney posnel približno 10 dolgometražnih in animiranih filmov ter dva ali tri prek svoje podružnice Touchstone Pictures. Disney, katerega film Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja je ta mesec podrl vse rekorde, saj je samo v enem tednu predvajanja zbral 258 milijonov dolarjev, bo odpuščal po vsem svetu, a v sporočilu za javnost ni navedel točnih lokacij. Do zdaj je Disney letno posnel približno 18 filmov, med katerimi velja izpostaviti Pirate z Johnnyjem Deppom v glavni vlogi in animirano uspešnico z naslovom Avtomobili, s katerim je po svetu zaslužil 300 milijonov dolarjev. Disney pa ni edini ameriški filmski studio, kije napovedal odpuščanje delavcev. Že novembra lani je njegov tekmec Warner Bros. sporočil, da bo odpustil od 250 do 300 zaposlenih, kar je približno pet odstotkov vseh zaposlenih v družbi. Kot razlog za odpuščanje je navedel slabše poslovanje.
Britanski igralec, ki je kot novi JAMES B0ND nastopil v filmu Casino Royale, bo detektiva upodobil tudi v novem bondovskem filmu, ki naj bi v kinematografe prišel maja leta 2008. Producenta niza filmov o Jamesu Bondu Michael G. Wilson in Barbara Broccoli sta v sporočilu za javnost izrazila zadovoljstvo nad Craigovo interpretacijo Bonda, saj je v vlogo slavnega detektiva vnesel čustveno kompleksnost in temne, ostrejše tone ter tako sledil liku, kot si ga je zamisli pisatelj lan Fleming. Doslej so posneli 21 filmov o agentu 007, ki so ga med drugimi upodobili Sean Connery, Roger Moore, Timothy Dalton in Pierce Brosnan.
, tel.: 03/897 50 05
wfvw.radiovelenje.^m RADIO VELENJE
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
49
AVTOMOBILIZEM
Ameriški okus
Sašo Jenko, foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute
Honda civic1,8i ES
Vavtomobilistični industriji že dolgo ni več romantike. Romantike brez kalkulatorja. Če se projekt izplača, bo izdelovalec vozilo izdelal, drugače pač ne. Če tovarna po naključju naredi prodajno uspešnico, kmalu poskrbi, da na trg pridrvijo še mnoge različice takšnega modela. Z enim takšnih, hondo civic, smo se pobliže spoznavali v testu in se spraševali, ali ne bi bilo morda bolje, da je sploh ne bi prodajali.
Za Američane Štirivratna hon-da civic je eden tistih avtomobilov, ki se obeša na močno žarečo zvezdo dobro prodajanega in zelo zaželenega petvratnega brata. In
slednji sije res močno. Pa naj gre zavoljo futuristične zunanjosti, izvrstnih zmogljivosti kot tudi cene. Z limuzino je zgodba drugačna. Narejena je za Američane. In po sili prej opisanih razmer z ladjo poslana še na evropska tla. Kot komplementarna opcija kombi-limuzini. Na povsem drugačni podlagi. Z drugačno medosno razdaljo, drugače zasnovanim podvozjem, popolnoma drugačno obliko. No, vidite, dva različna avtomobila. Zdaj pa se bomo spustili v njeno nedrje.
Velike spremembe Pod motornim pokrovom je 1,8-litrski
TEHNIČNI PODATKI	HONDA CIVIC 1,81 4V	
vrsta motorja	štirivaljni, vrstni, bencinski,	
	4 ventili na valj	
prostornina v ccm	1798	
moč v kW (KM) pri vrt./min	103(140) pri 6300	
največji navor v Nm pri vrt./min	174 pri 4300	
menjalnik	ročni, šeststopenjski	
pogon	na sprednji kolesi	
mere (dolžina x širina x višina) v mm	4545x 1750x 1435	
medosna razdalja v mm	2700	
		
prtljažnik v litrih	389	
masa praznega vozila (nosilnost) v kg	1190 (430)	
največja hitrost v km/h	200	
pospešek 0-100 km/h v s	9,3	
poraba (po normah EU) v 1/100 km	8,7/5,5/6,6	
poraba na testu v 1/100 km	9,2	
cena vozila v SIT	4,790.000	
štirivaljnik z eno odmično gredjo v glavi in 140 KM iz petkrat ule-žajene ročične gredi. In kot tak je lahko precej požrešen, če so voznikove zahteve velike, po drugi strani pa tudi zelo varčen zaradi naprednega sistema krmiljenja ventilov. Honda je leta in leta prisegala na štiritočkovno vpetje koles pri civicih. Spredaj in zadaj. Pa veste, kaj čaka kupce tokrat? Zadnja prema s pežojevimi karakteristikami. Prostorsko premo in prečnim stabilizatorjem. Saj ne pravimo, da slednje ni dobro, Francozom je tudi v tem aranžmaju uspelo na svet spraviti nekaj najbolje vozečih se avtomobilov s prisekanim zadkom. No, takšna honda je mehkejša, sprednja ko-
50
Demokracija • 32/XI • 10. avgust 2006
AVTOMOBILIZEM
lesa še vedno natančno odmerjeno zajemajo ovinke, le na kakšnih srednje zategnjenih ovinkih je zadek bolj nemiren, kot smo vajeni. Večja škoda je storjena zunaj. Le poglejte to skulpturo, to oblikovanje - pusto in pretenciozno hkrati. Na žalost honda, ki je že zdaj videti zastarela. Za Evropejce. V Ameriki je prodajna uspešnica. A tam nihče ne potrebuje štiri-točkovnega vpetja koles. Tam so ceste ravne, omejitev pa 110 km/ h. V Evropi, kjer obstajajo tudi ovinkaste ceste, bo voznika takoj zmotila težka odvisnost volana, da se vrača v središčno lego. S takšno lastnostjo volana nas je nekoč že prepričevala mazda xedos. In ni ji uspelo. Pa še nekaj manjka tej hondi. Ena prestava. Sedma. Če je ne boste pogrešali prej, bo to zagotovo na avtocesti, ko na kratko izračunano razmerje menjalnika in glasen motor motita sicer prijetno ozračje v kabini.
Najboljši del Kabina se na eni strani spogleduje s klasično japonsko sedežno ergonomijo, teksturo blaga in estetiko. Brez idej torej. Na drugi strani je armaturna plošča.
Pojem zase. Svetleča, vpadljiva, zelo zanimiva. Jasno - digitalna. Kogar slednja navdušuje, ga vse prej omenjeno sploh ne bo motilo. Seveda, saj se tu človek počuti kot v svojem zabaviščnem parku. In ker se slednji lahko pohvali še z razkošnim prtljažnim prostorom, je deljenje populacije civicovih kupcev na dva pola jasno. Eni so za dolgega, drugi za kratkega. No, ti že vedo, da gre za dva popolnoma različna avtomobila. Zame bi bil dovolj eden. Drugi. [9
ptfMKSi
Novice
KIA ED Iz korporaclje Kia Motors so pred dnevi poslali v javnost uradni fotografiji novega kompaktnega modela, ki nosi za zdaj le kodno oznako ED (European Design). Novo vozilo C-segmen-ta bodo izdelovali v tovarni na Slovaškem, kjer so v letošnjem maju že začeli s poskusno proizvodnjo. Po navedbi izdelovalca bo novi korejski evropejec po zaslugi medosne razdalje 2,65 metra ponudil potnikom veliko prostora v notranjosti potniške kabine. Za premikanje vozila z dolžino 4,2 metra bodo po izbiri kupca zadolženi trije bencinski (1,4,1,6 in 2,0 litra) ter 1,6-litrski turbodizelski agregat. Predstavitev v živo bo potekala jeseni v Parizu. 5-vratno izvedbo bodo začeli prodajati predvidoma decembra. Proti koncu prihodnjega leta bodo predstavili tudi 3-vratno izvedbo in karavan.
VOLKSWAGEN TIGUAN Volkswagen je končno obvestil javnost, da bo novi serijski terenec na golfovi podlagi nosil modelno oznako tiguan. Premiera novega terenskega golfa bo potekala pod reflektorji letošnjega
avtomobilskega salona v Parizu. V nasprotju z nekaterimi japonskimi tekmeci bo naprodaj tudi v izvedbi, ki bo opremljena le s sprednjim pogonom. Stalni štirikolesni pogon bo na voljo v povezavi s skoraj vsemi pogonskimi agregati, ki so predvideni za pogon vozila (trije bencinski in dva dizelska motorja). Vozilo z dolžino 4,43 metra, širino 1,80 metra in višino 1,67 metra ter medosno razdaljo 2,60 metra bo na voljo le v petvratni izvedbi.
FIAT PANDA TERRAMARE 4 Na obali v bližini britanskega mesta Folkestone (grofija Kent) se je v vodo spustila unikatna amfibij-ska panda z oznako terramare 4 z jasno izraženim namenom prečkanja Rokavskega preliva, ki jo je v svoji delavnici razvil in izdelal italijanski inženir Maurizio Zanisi. Za podlago pri predelavi je uporabil serijski primerek štirikolesno gnane pande, ki ima dodatno zatesnjeno karoserijo in okoli nje nameščen nepotopljiv obroč iz podobnega materiala kot pri čolnih iz gume. Za premikanje v vodi je zadolžena črpalka 'jet drive', ki jo prek zadnje osi poganja pandin pogonski agregat. Po približno šestih urah plovbe seje ob splošnem presenečenju za lokalne turiste in domačine prikazala na francoski plaži v bližini rta Griz Nez (Normandija) in izplula na kopno ter se kasneje odpravila na kopensko pot v Italijo. Po besedah konstruktorja bi se prodajna cena amfibijske pande vrtela okrog 80.000 evrov.
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
51
ZNANOST IN TEHNIKA
Joe Sutter ali zgodba o uspehu
Aleš Kocjan, foto: Univerza v Novi Gorici, arhiv Demokracije
Na več kot enotedenskem obisku v Sloveniji se je konec prejšnjega meseca mudil idejni oče jumbo jeta in upokojeni podpredsednik Boeinga Joseph F, Sutter. Njegova življenjska zgodba je zgodba o uspehu.
Sutter (levo) med ogledom prostorov na Univerzi v Novi Gorici
Sutter se je rodil leta 1921 v ZDA slovenskim staršem, ki so v času zlate mrzlice s trebuhom za kruhom odšli v to obljubljeno deželo. Že kot otrok se je velikokrat ustavljal ob poljih v bližini njihovega doma, kjer so vzletala in pristajala letala, in sanjal, da bo nekoč letalski konstruktor. V začetku ni nič kazalo na to, da se mu bo želja izpolnila. Denarja je bilo namreč le toliko, da je petčlanska družina, v kateri sta bila poleg njega in staršev še dva brata, komajda preživela. Na njegovo srečo so se starši vendarle zavedali, kako pomembna je izobrazba, zato so skupaj »spraskali« še zadnji denar in fanta poslali na srednjo šolo v Cleveland. Slednjo je uspešno končal in se leta 1939 vpisal na Univerzo v Washingto-nu, kjer je začel študirati aeronav-tiko. Sošolci se ga spominjajo kot zelo inteligentnega in zagnanega študenta. Tako je danes upokojeni
administrator NASA Dale Myers nekoč dejal: »Bil je zelo inteligenten fant, ki je bil precej očitno glavni v razredu. Vedno je dobival najboljše ocene, razen enkrat pri aeronavtiki, ko sem jaz dobil boljšo. Takrat so me on in še nekaj sošolcev prijeli in me vrgli v mla-kužo zraven fakultete.« V dobrem spominu ga imajo tudi profesorji. Fred Eastman ga je nekoč opisal takole: »Bil je zelo impresiven študent, ki je veliko študiral sam in je imel vedno odgovor na vsak problem.« Robert Hage pa je dejal: »Ko sem prišel učit na washing-tonsko univerzo, sem bil še mlad profesor, ki je komajda prišel z univerze, in moral sem se zelo potruditi, če sem hotel biti v znanju vsaj malo pred njim.«
Konstruktor boeinga 747 Po
končani diplomi se je Sutter zaposlil pri Boeingu kot inženir začetnik za aerodinamiko. Čeprav
so ga njegovi starejši kolegi, ki so končali ugledne inženirske šole, kot so bile šola v Caltechu ali Mi-chinganu, zbadali, da ima samo diplomo vvashingtonske univerze (v Boeingu so namreč vsi, ki niso doštudirali na kateri od elitnih
Joseph F. Sutter (desno)
inženirskih letalskih šol, veljali za drugorazredne delavce), se Sutter ni pustil motiti in je še naprej zvesto sledil svojim ciljem. Prva priložnost se mu je ponudila kmalu po prihodu v Boeing, ko je bilo treba odpraviti napake na enem od letal, na katerem niso delovale naprave za nadzor letenja, v motorjih pa se je pojavljajo čudno ropotanje, ki je onemogočalo njihovo hlajenje. Sutter je napake uspešno odpravil, za nagrado pa je napredoval v ekipo, ki je v naslednjih letih konstruirala letala, ki so Boeing dvignila med vodilne letalske izdelovalce komercialnih letal na svetu - boeing 707, 727, 737. Čeprav je sodeloval praktično pri vseh najpomembnejših Boeingovih letalih, se je kot eden vodilnih konstruktorjev letal na svetu uveljavil, šele ko je skonstruiral boeing 747 ali t. i. jumbo jet. Letalo, ki ga je nekoč predstojnik oddelka za aeronavtiko in astronavtiko na washingtonski univerzi Adam Bruckner opisal z besedami, da gre za fascinantno vozilo, ki bi ga lahko podobno kot piramide v Egiptu, Eifflov stolp in Sueški prekop uvrstili med največja čudesa sveta, je bilo do ne-
Obiskal Slovenijo
Na svojem nekaj več kot enotedenskem obisku v Sloveniji si je Sutter ogledal številne slovenske kraje in se sešel s številnimi bolj In manj pomembnimi ljudmi. Tako si je med drugim ogledal Ljubljano, Novo Gorico, Dobrovo in Idrijo, sešel pa se je z Lojzetom Peterletom, s predsednikom SAZU Boštjanom Žekšem in podjetnikom Ivom Boscarolom, ki mu je med drugim razkazal svoje podjetje Pipistrel.
52
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
ZNANOST IN TEHNIKA
Sutterjeva največja mojstrovina - boeing 747
Oznako največjega je boeingu 747 vzel šele airbus A 380.
davnega največje in najbolj razširjeno potniško letalo na svetu (primat mu je vzel airbus A 380); njegova največja posebnost je, da je pilotova kabina zaradi boljše preglednosti dvignjena nekoliko nad trup letala. Tako so do danes v Boeingovih delavnicah izdelali že skoraj 1.500 tovrstnih letal, čeprav so ob vzletu prvega primerka mnogi zmajevali z glavo in se spraševali, ali bo letalo zaradi velikosti sploh vzletelo.
(Eden izmed sodelavcev naj bi bil Sutterja tik pred vzletom vprašal, ali njegova žena ve, kaj dela.)
Številne nagrade Uspeh bo-
einga 747 in sodelovanje pri konstruiranju vseh drugih Boeingovih letal (B-727, B-737, B-747, B-757 in B-767) sta Sutterju prinesla mesto podpredsednika Boeinga (tega je zasedal vse do upokojitve leta 1986) ter številne domače in mednarodne nagra-
de. Za svoje dosežke na področju načrtovanja letal je tako leta 1971 prejel nagrado Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (American Institute of Aeronautics and Astronautics). Leta 1984 je bil potrjen za člana ameriške Državne akademije za inženiring (National Academy of Engineering), kar je največje priznanje, ki ga v ZDA podelijo inženirju, leta 1985 pa mu je predsednik Ronald Reagan v Beli
hiši za zasluge, ki jih je imel pri razvoju treh generacij letal, podelil še državno odlikovanje za tehnologijo. Sutter je tudi član številnih znanstvenih družb v ZDA, Angliji in Franciji, od nedavnega pa tudi ene iz Slovenije. Ob njegovem obisku v Sloveniji mu je namreč Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat v upanju, da mu bo, ko se bo vrnil domov, pomenil lep spomin na domovino njegovih staršev. (B
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
53
v i. ;' ;
mtmKSmi
ŠPORT
Višja matematika
Lovro Kastelic, foto: DMFA Slovenije
Obstajajo tudi takšni, ki jim »višja matematika« ne predstavlja nič težkega ali nerazumljivega. Prav nasprotno: miselno igro, užitek in ljubezen, na vsakoletni matematični olimpijadi pa tudi šport.
cidnejši izbranci, ki zaznavajo tisto, o čemer se drugim še sanja ne. Prvi pogoj za takšno lucidnost je razvita leva možganska hemisfera!
Leva hemisfera v zadnjih dvajsetih letih je prišlo do velikega napredka v razumevanju možganskih hemisfer. Še posebno kako se leva in desna hemisfera odzivata na stresne situacije. V desnem delu možga-
Da matematika postane naša ljubica, ki nam ne soli pameti in mrači razuma, moramo nujno zadostiti tudi nekaterim genetsko-biološkim zakonitostim. Šele tedaj lahko ob morju ali na domači terasi namesto neumnih križank in ultralahkega branja brez težav rešujemo tudi matematične probleme. Medtem ko križanko rešimo v pol ure, lahko polo nalog z zadnje Mednarodne matematične olimpijade (MMO), ki so jo v Ljubljani priredili že 47., rešujemo vse poletje ali pa še dlje.
Zmagovalna trojka: Rus, Kitajec, Moldavec
Matematika in šport gresta torej z roko v roki. Največji šampioni namreč poznajo tisto ključno (matematično) formulo, zaradi katere se zdi, da so bili njihovi vrhunski dosežki in svetovni rekordi doseženi pravzaprav z levo roko. Vendar še zdaleč ni tako: to so namreč najlu-
Najuniverzalnejši jezik Matematično dojemanje in razmišljanje je za večino - tudi zaradi skrajno nepedagoškega pristopa učiteljic in učiteljev matematike - povsem nerazumljivo. Kljub temu je matematični jezik zagotovo najbolj univerzalen in skupen. Še tako abstraktno stvar oz. situacijo lahko z njim uspešno dokažemo in definiramo. V matematičnem jeziku zato postane kmalu vse popolnoma jasno. Svet, ki nas obdaja, se v matematičnem (neskončnem) vesolju utabori na dlani vsakogar, ki ne verjame v ograjenost obzorij. Grška beseda mathematikos pomeni ljubezen do učenja. Zatorej vsem tistim, ki jim že v srednješolskih letih uspe ljubimkati z matematiko, vsako leto priredijo MMO.
Že stari Grki so se preizkušali v reševanju geometrijskih problemov. Eotvoseva matematična tekmovanja, ki so jih organizirali od leta 1894 na Madžarskem, pa so bila še najbolj podobna današnjim. Na 5. MMO leta 1963 v Wroclawu je prvič sodelovala tudi Jugoslavija, in to zelo uspešno, saj je Franc Dacar prejel prvo nagrado, Peter Petek pa drugo.
nov se v celoto denimo povezujejo prostorske funkcije, vzporedno potekajoče informacije in uporabljanje predstavljanja. Leva hemisfera pa je analitični center, kjer informacije potekajo zaporedno. Tu sta locirana tudi centrala za govor in MATEMATIKO. Znano je, da se tudi v športu uporablja leva hemisfera. Leva polovica je namreč specializirana za razvijanje spretnosti, desna pa za nadzor že naučenih gibanj. Ko je aktivna leva hemisfera, je pozornost usmerjena notranje, združujoč pretekle predstave z načrtovanjem prihodnjih. Ko ima kontrolo desna polovica, je pozornost usmerjena na trenutno izvedbo nekega elementa. Z drugimi besedami: pri učenju novih elementov je aktivnejša leva polovica (analizator), na tekmovanju pa desna (povezovalec).	ZadnJe minute pred začetkom 47. MMO
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
ŠPORT
Leta 1993, ko je na 34. MMO v Istanbulu sodelovalo že 73 držav, je Slovenija prvič nastopila samostojno. Od tedaj je slovenska matematična inteligenca ves čas navzoča. Letos celo z organizacijo tega največjega matematičnega festivala, ki je v Ljubljano pritegnil kar 498 dijakov iz 90 držav. Na MMO smejo tekmovati izključno srednješolci. Najboljše mlade matematike je v uvodnem nagovoru pozdravil tudi predsednik Drnovšek. Olimpijade namreč niso prav pogost pojav v naših krajih. To seveda ni bila klasična olimpijada, kjer so kri, znoj in slava pomembnejši od druženja, izmenjave idej, prijateljstva in znanja. V Ljubljani se je zbral cvet prihodnje svetovne inteligence, ki bo že v kratkem tako ali drugače zavladal. Od njihovih domislic bo odvisno tudi naše življenje.
Prihodnji vizionaiji tega sveta so se nastanili v Dijaškem domu Ivana Cankarja in nemudoma pozabili na kri, znoj, slavo... pa tudi na plonka-nje. Naloge naj bi bile tako zahtevne, da jih pogostokrat niti njihovi mentorji ne znajo rešiti. Do začetka prireditve so si ogledali tudi nekaj Slovenije, tik pred tekmovanjem pa je mladi Kolumbijec Fabian Prada izjavil, da bodo Kitajci »spet« najboljši. V zadnjih dvajsetih letih so bili kar 12-krat najuspešnejša država in tudi ta podatek govori o neverjetni sili, ki bo prej ali slej prevladala v svetu. Številčnost, selekcija, motivacija, disciplina...
Skrbno izbrane naloge tekmovalci rešujejo vsak v svojem jeziku, za reševanje pa imajo vsak dan po 4 ure in pol. Vsak tekmovalec rešuje po 3 naloge v dveh zaporednih dneh; naloge so vredne po 7 točk
Naloga 1. Naj bo I središče včr-tane krožnice trikotnika ABC. Za točko P v notranjosti velja: L PBA + L PCA = L PBC + L PCB. Doka-ži, da je |AP| > |A/| in da enakost velja natanko takrat, ko je P = I.
Naloga 2. Za diagonalo pravilnega 20o6-kotnika P rečemo, da je dobra, če njeni krajišči razdelita rob P na dva dela tako, da je v vsakem izmed njiju liho mnogo stranic večkotnika P. Za vse stranice večkotnika P rečemo, da so dobre.
Denimo, da P razdelimo z 2003 diagonalami na trikotnike tako, da
se nobeni dve diagonali ne sekata v notranjosti P. Določi največje mogoče število enakokrakih trikotnikov z dvema dobrima stranicama, ki jih lahko dobimo pri takih razdelitvah večkotnika P.
Naloga 3. Določi najmanjše realno število M, za katerega velja neenakost \ab(a2 - b2) + bc(b2 - c2) + ca(c2 - a2) | < M(a2 + b2 + c2)2 za vsa realna števila a, b in c.
MMO je tekmovanje posameznikov, ne ekip. Medalje prejme kvečjemu polovica vseh nastopajočih srednješolcev. Števila podeljenih zlatih, srebrnih in bronastih medalj so približno v razmerju 1 : 2 : 3, zlato medaljo dobi največ dvanajstina vseh tekmovalcev, zlato ali srebrno medaljo pa največ četrtina. Da bi motivirali čim več tekmovalcev in jih vzpodbudili k popolnemu reševanju posameznih nalog, dobi posebno pohvalo vsak dijak, ki je v celoti rešil vsaj eno nalogo, a ni prejel medalje.
Naloga 4. Določi vse pare celih števil (x, y), za katere velja 1 + 2X
+ 22x+ 1 = y\
Naloga 5. Naj bo P(x) polinom stopnje n, n > 1, s celoštevilskimi koeficienti in naj bo k pozitivno celo število. Oglejmo si polinom Q(x) = P(P(...P(P(x))...)), kjer se P pojavi V krat. Dokaži, da obstaja največ n takšnih celih števil t, za katere velja Q(t) = t.
Naloga 6. Vsaki stranici b konveksnega večkotnika P priredimo največjo izmed ploščin trikotnikov, ki so vsebovani v P in katerih ena od stranic se ujema z b. Dokaži, da je vsota ploščin, ki so prirejene stranicam večkotnika P, vsaj dvakratnik večkotnika P.
Vsako tekmovanje ima seveda tudi zmagovalce. Matematika je eksaktna veda, zato tokrat ni bilo nikakršnih zapletov. Brez vsakršnih napak (42/42 možnih točk) so naloge rešili Kitajec Zhiyu Liu, Moldavec Iurie Boreico in Rus Aleksander Magazinov. Evropski komisar Janez Potočnik jim je posebej čestital. Čestital pa je tudi našemu Matjažu Berčiču, ki je osvojil srebrno odličje (20/42). 13
Kaj ostane majhnim
Esad Babačič
Barcelona je bila v letošnji ligi prvakov z naskokom najmočnejša in seje domala sprehodila do naslova.
Najzvestejši navijači so ji sicer zamerili, ker se je iz sinonima za odprto igro prelevila v previdnejšo inačico, toda po tistem, kar se jim je pripetilo leto prej, tega preprosto ni bilo mogoče preprečiti. Po aferi v Italiji se zdi, da bo tudi nova sezona v znamenju katalonskega velikana, ki je v že tako homogeno in razigrano moštvo pripeljal Thurama in Zambrotto in tako še dodatno zaprl dostope do svojih vrat. Dobra novica za navijače Barcelone, slaba za oboževalce tega kluba po vsem svetu, ki so navajeni brezkompromisnega in napadalnega nogometa z veliko zadetki. Zdaj ko so Katalonci kupili dva izjemna obrambna igralca, lahko še mirneje čakajo na poteze nasprotnikov in po potrebi uporabljajo čarovnije svoje zvezne vrste na čelu z Ronaldinhom, ki bo prišel nazaj spočit in željan igre. Brazilec, ki se ta čas tolaži v objemu vroče francoske manekenke, ki mu je gotovo ni podtaknila FIFA, bo že jeseni spet blestel. Kmalu bodo tudi najbolj čemerni brazilski navijači pozabili na nesrečne dogodke iz Nemčije in se veselili skupaj s svojim čudežnim dečkom. Če so bile skrivalnice s svetovnega prvenstva napoved nekoliko manj igrive in tehtnejše igre enega največjih vseh časov, potem se bo vse skupaj poznalo tudi na igri Barce. Če k temu prištejemo še lažjo »paralizo« Deca, potem bo na Camp nou v novi sezoni manj umetniških vložkov in več garanja. Verjetno bo od napadanja v valovih ostalo bolj malo, kar je seveda slabo za evropski nogomet, ki se je po svetovnem prvenstvu znova vrnil za okope starih navad. Po grškem čudežu na evropskem prvenstvu so se z obrambo še enkrat proslavili Italijani, tako da bo odprta igra spet tabu. Čeprav sta se z evropskega prizorišča vsaj za nekaj časa umaknila unikatna primerka »nogometa iz zasede«, to še ne pomeni, da bo dolgčas manjši. Milan in Juventus bosta zamenjala španska velikana Barcelona in Real, ki sta si razdelila ostanke »stare dame« in zdaj le z nasmeškom opazujeta svojega edinega resnega tekmeca Chelseaja. Kaj torej ostane majhnim? Preskakovanje nepremostljivih ovir na poti do svojega koščka slave ali čakanje na afere, podobni tisti v Italiji, ki bi oslabile vladavino bogataških klubov? Sicer pa je navijačem nižjeligašev že dolgo jasno, da je na nižjih ravneh precej več lepega nogometa. Če hočete uživati v nogometu pojdite na kakšno njivo z montažno tribuno in uživajte v igri, kakršno smo jo nekoč gledali na najmočnejših turnirjih.
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
55
		
KRONIKA		
Školjke in cigarete
Bogdan Sajovic
Razbili so tihotapsko združbo, ki je na debelo tihotapila školjke in cigarete iz Hrvaške. Med njimi je bil tudi policist, ki je tihotapce obveščal, kdaj je pot prosta.
Pripeljali tono školjk Policisti
ocenjujejo, da je združba v samo dveh mesecih prepeljala okoli tono školjk. Samo s tem naj bi zaslužila okoli šest milijonov tolarjev in pol. V istem času naj bi bili prepeljali tudi okoli dvesto zabojev cigaret.
Poleg tihotapcev so možje postave inšpekciji prijavili tudi peterico gostincev, ki so kupovali na črno pripelj ane školjke. Zasegli so j im več sto kilogramov školjk, poleg tega pa so jim izdali naloge za plačilo globe. Ta ni majhna, saj znaša za pravne osebe tudi milijon tolarjev.
Sreča je bila v tem, da se nikomur ni nič zgodilo. Tihotapci so namreč školjke prevažali mimo vseh sanitarnih predpisov. Tako je obstajala velika nevarnost, da bi se pokvarile. Gostje so imeli torej veliko srečo; poravnali so sicer zasoljene račune za morske dobrote, uspelo pa se jim je izo-Pri tihotapljenju školjk je sodeloval tudi policist. gnjti prebavnim težavam. f&
V zadnjem času skoraj ni minil teden, da ne bi primorski policisti poročali, da so ujeli kakšnega tihotapca, ki je s hrvaške strani meje skušal pretihotapiti v našo državo školjke. Praviloma je šlo za manjše količine, tihotapci pa so navadno delali »na drobno« in predvsem na lastno pest. Zdaj pa so policisti končno odkrili veliko združbo, ki se je s tihotapljenjem ukvarjala na debelo. Tihotapljenje školjk je kaznivo dejanje, in to celo trikratno. Najprej je tako že samo tihotapljenje ne glede na to, kakšno blago se na ta način protipravno prevaža čez mejo. Poleg tega je Slovenija članica Evropske unije in školjke spadajo med blago, za katerega uvoz na območje članic unije veljajo strogi zakonski predpisi. Končno pa so školjke zaščitene.
Prosto nabiranje nekaterih vrst školjk je na Hrvaškem kaznivo dejanje. Oblasti navadno kršilcu zaplenijo ne le ulov, ampak tudi morebitno potapljaško opremo in celo plovilo.
Najprej cigarete Omenjeno kaznivo dejanje se je v bistvu začelo s cigaretami. Že lani je italijanska policija odkrila, da se je v njihovi državi precej povečala črna prodaja cigaret, ki so očitno prišle v državo čez slovensko mejo. Pri tem so aretirali 5 3-letnega moškega, za katerega pa se je pokazalo, da je le »končni odjemalec« tihotapskega blaga. Policije so se povezale med seboj in odkrile, da so tihotapci kupovali cigarete na Hrvaškem in jih potem prek Slovenije vozili v Italijo. Italijani so svoj del tihotapske naveze hitro pozaprli, slovenska policija pa jih je še malce pu-
stila delati. Preiskava je pokazala, da je glavni organizator 36-letnik iz Primorske. Kot pravi podjetnik je sklenil razširiti svoj posel tudi na nezakonito trgovino s školjkami, predvsem z morskimi datlji. Školjke so iz Hrvaške tihotapili v Slovenijo, kjer so našli odjemalce med gostinci na Primorskem in na Krasu. Končno so možje postave sklenili, da bodo akcijo končali.
Nato še školjke V večernem času je policijski gliser pri Ankaranu presenetil dva gliserja s tihotapci. V slovenskem sta sedela 27-letnik in 28-letnik, oba domačina. Slovenca sta bila očitno prejemnika školjk, ki so jih z drugim gliserjem prepeljali iz Hrvaške. V trenutku, ko se je približalo policijsko plovilo, je bil pretovor že opravljen. Gliser s Slovencema je policistoma uspelo zadržati,
medtem ko je hrvaški odbrzel v mednarodne vode. Seveda so slovenski policisti opozorili hrvaške kolege, ti pa so nato začeli zapirati »svoj« del tihotapske združbe.
Pomorska policija je tako poleg obeh tihotapcev zasegla tudi približno petdeset kilogramov školjk. Akcija se je nato nadaljevala. Kmalu so prijeli organizatorja in še tri člane združbe. Končno so policisti nadeli lisice tudi svojemu poklicnemu kolegu. Pripadnik pomorske enote policije je namreč poskušal v povezavi s kriminalci zaslužiti še nekaj žepnine k plači. Njegova naloga je bila, da je kriminalne kolege obveščal o dejavnosti svojih poklicnih kolegov. Po domače povedano, povedal je kriminalcem, kdaj bo pot čista, in tako so lahko brez strahu in težav prečkali morsko mejo z gliserji ter nemoteno prenašali cigarete in školjke.
56
Demokracija • 32/H ■ 10. avgust 2006
Najpogostejša tarča tatov, ki kovine potem prodajajo na odpadu
Kovine gredo za med
Bogdan Sajovic
Posel z odpadnimi kovinami cveti, kajti cene na svetovnem trgu rastejo. Tatovi si ne pomišljajo krasti niti svojim sodelavcem oziroma kolegom. Zgodi pa se celo, da tatovi kradejo ukradeno blago
Nekdaj je veljalo, da je zbiranje odpadnih kovin delo, ki je za odraslega človeka nečastno. Z njim so se ukvarjali otroci, da so si zaslužili kak kovanec za sladoled ali za v kino, in pa Romi, ki so se na tak način preživljali. A po novem zbiranje odpadnih kovin postaja donosen posel in že prava industrija. Cene surovin na svetovnih trgih so močno narasle in predvsem po barvnih kovinah je veliko povpraševanje.
Odpadnega bakra, aluminija, svinca, cinka in drugih barvnih kovin pa je precej manj, kot je povpraševanja po njih. Seveda zato prihaja do čedalje pogostejših kraj. Največkrat so na udaru razni opuščeni objekti. Pogosto so to skladišča, karavle in podobni objekti, ki jih je nekoč uporabljala jugoslovanska vojska in so že desetletje zapuščeni. Pred meseci si je tako polomil nogo mladenič, ki je kradel žlebove na nekdanjem
vojaškem skladišču Bukovžlak in pri tatvini padel s strehe. Seveda pa se tatovi lotevajo tudi drugih objektov, največkrat še nedokončanih hiš. Kradejo tudi žlebove s počitniških hišic, pred časom je tat poskušal sneti žlebove z ene celjskih šol. Pri tem pa ni imel sreče, kajti padel je z lestve in se pošteno polomil. Kradejo tudi
kovine z zasebnih odlagališč, iz skladišč in delavnic. Ujeli so celo skupino varnostnikov, ki je iz skladišča kradla, namesto da bi ga varovala. Nekateri tatovi gredo celo tako daleč, da se lotevajo kapelic in kradejo bakreno pločevino z njih. Potem ko kovino ukradejo, jo navadno zbijejo skupaj v plošče in kape. Zaradi tega je seveda kasneje težko dokazati, kje je bila kovina ukradena. Največji del te kovine pa tako ali tako ne ostane v Sloveniji. Prepeljejo jo v Italijo in tam prodajo odpadom. V Avstriji morajo prodajalci odpadne kovine pokazati dokument in dati davčno številko, medtem ko poteka poslovanje v Italiji bolj preprosto. Denar na roko in nasvidenje.
Poskušali ukrasti ukradeno
Da ni pred tatovi kovin nihče več varen, potrjuje dogodek iz Domžal, ki se je zgodil prejšnji mesec. Trije vlomilci, stari od devetnajst to trideset let, možem
postave dobro znani, so se lotili vlamljanja v skladišče. Pri tem so bili rahlo nespretni, saj so sprožili alarm. V skladišču so jih tako presenetili varnostniki in dva tudi zadržali. Potem ko so si policisti ogledali skladišče, so bili nemalo presenečeni, ker se je izkazalo, da je bil velik kup kovinskih izdelkov ukraden, saj je lastnik skladišča, 42-letni podjetnik iz Domžal, kupoval ukradeno blago. Zasegli so mu torej ukradene predmete v vrednosti več kot šest milijonov tolarjev. Del le-teh, gre za aluminijaste polizdelke, so že vrnili pravemu lastniku, podjetju iz Ljubljane, kamor je bilo vlomljeno nekaj dni pred tem. Lastništvo drugih predmetov, največ je bakrenega okovja, še vedno ugotavljajo, iščejo pa tudi njihove tatove. Vlomilce torej čaka sodnik, obravnava pa čaka tudi domžalskega podjetnika zaradi prikrivanja ukradenih predmetov. fE
Tudi verski objekti so tarča tatov.
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
57
RUMENO
Je Oprah Winfrey res lezbijka?
Ugibanja o istospolni usmerjenosti znanih niso pojavila prvič. Voditeljica, in slavnih so rumenemu tisku nadvse lju- ki že več kot 20 let živi s svo-ba. Tokrat se je v središču pozornosti znašla jim partnerjem Stedmanom slavna voditeljica pogovorne oddaje Oprah Grahamon, je v preteklosti že Winfrey, ki je s tovrstnimi namigovanji morala zanikati omenjene ob-(znova) pretresla zvezdniški svet. Oprah sodbe. Zgodilo se je leta 1997, pripisujejo ljubezensko zvezo z njeno po- ko se je pojavila v šovu Ellen slovno partnerico Gayle King, s katero sta DeGeneres, ki je javno prizna-prijateljici že 30 let. Prijateljici te obsodbe la, daje lezbijka. odločno zanikata, vendar priznavata, daje njuno prijateljstvo nekaj posebnega. »Zdi se mi, kot da je bilo najino prijateljsko razmerje ustvarjeno po volji nekakšne višje sile,«	Jj
je dejala slavna voditeljica.	J
Obe dami sta še dejali, da	«. ■
če bi res imeli razmerje, tega nikakor ne bi skrivali pred javnostjo. »Če bi bilo i to res, bi priznali, saj z is-	i
tospolnim razmerjem ni	»j®
nič narobe,« zatrjujeta. 52-letna voditeljica je tudi dejala, da ljudi, ki so sprožili govorice, ne obsoja: »Popolnoma razu-	J
mem, zakaj so ljudje dobili	"
vtis, da sva lezbijki. V naši kulturi pač ni definicije	>
za takšno povezanost,	Jp
kot je med nama.« Oprah meni, da se ljudje preprosto sprašujejo, kako da sta si lahko tako blizu, ne da bi bili intimni. Vse skupaj moti dejstvo, da se namigovanja o spolni usmerjenosti Oprah Winfrey
Znova so se pojavila namigovanja o njeni istospolni usmerjenosti.
Poletje za okrevanje
Hrvaška pevka Severina to poletje ne more preveč skakati naokoli. Pri rolkanju po Znjanu je namrečnesrečno padla in si poškodovala gleženj desne noge in nato pristala
na operacijski mizi. ..................................
Severino Vučkovič so dan po padcu operirali v kliniki Salus ST, operacija pa je trajala uro in 15 minut. Po besedah kirurga Darka Mikuša je šlo za zaprt zlom, vse pa je potekalo v najlepšem redu. "Nikakršnih posebnih problemov ni ___________________
bilo. Severina bo na Djevojka sa sela je padla pri rolkanju.
naši kliniki ostala še
dva ali tri dni, nato pa bo zdravljenje nadaljevala doma. Pacientka se odlično počuti," je dejal zdravnik konec julija, ko se je pripetila nesreča. Vseeno pa ni vse tako čudovito; vročo pevko bosta na neljubi dogodek spominjala železna ploščica in vijak, ki bosta v njenem popolnem telesu ždela kar devet mesecev. Jasno je, da Sevi bolj pristojijo »štikle« kot pa rolke.
Jani in Hana
To poletje je posebej toplo (pri srcu) pevcu skupine Atomik Harmonik Janiju Pavcu. Jani, ki naj bi bil pri dekletih zelo zaželen (in obratno), se je v javnosti pojavil v objemu simpatične plavolase Hane. Šušlja se, naj bi bila par že nekaj časa. Za pozornost pa skrbi tudi njihova pevka Špela Grošelj. V nekem tabloidu so objavili njene slike zgoraj brez. Po njihovem zatrjevanju so jo na plaži „ujeli" naključno. Po mnenju poznavalcev pa tu naključja ni bilo, ampak je šlo za dogovorjeno poziranje.
Pevec atomikov je vendarle srečal pravo.
Mirnina muca
Mladi, slave željni glasbeniki se na našem glasbenem prizorišču pojavljajo v čedalje večjem številu. Mirna Reynolds je sicer že stara znanka glasbenih odrov (spomnimo se je iz skupine Foxy Teens), v zadnjem času pa občinstvo osvaja sama. Potem ko je v svojem prvem singlu pela o zdravniku, je na Melodijah morja in sonca žvrgolela s svojo Muco. Tako je namreč naslov njene nove (nagajive) uspešnice. Nekdanji članici »lisičk« so tovrstna dvoumna in spogledljiva besedila posebej ljuba. Tako Zdravnika kot Muco je napisal Steffanio, glasbo pa je pripravil simpatični Mariborčan Domen Ku-mer. In o kateri muci poje Mirna, ko pravi: »Po plaži jo sprehajam, fante z njo osvajam«? Tako kot je Domen svoj refren »Daj, vsedi se na banano« na festivalu MMS opravičil z velikim čolnom v obliki banane, je Mirna v polfinalnem veče- Rada ima žgečkljiva besedila. ru na oder povabila svojo
muco Lauro in s tem prav tako vsem razložila, koga sprehaja po plaži. In zakaj Laura ni nastopila v finalu? Mirna nam je razkrila, da zato, ker jo je po nastopu v petek polulala in je zato za kazen v finalnem večeru morala ostati doma. Nas pa še zanima, kam bo Mirna svojo muco v resnici peljala na dopust. Svetlolaska obožuje Turčijo. Obišče jo vsako leto in tako bo tudi letos, potem ko bo predstavila Muco.
58
Demokracija • 32/xi • 10. avgust 2006
CHAMPIONS
LEAGUE
V pričakovanju nogometne vročice

TV-KULOAR
Jelinčič kot kriterij
Magična gledalka
V četrtek ob 20. uri je bil na sporedu zadnji Tednik pred vročim avgustom. Ujela sem ga po naključju in bila prijetno presenečena.
Teme, ki jih je tokrat napovedala Barbra Jerman, so bile aktualne in skoraj brezhibno pripravljene. Kamera ustrezna, novinarski glasovi nemoteči, sporočila jasna. Najprej so o Slovenkah in Slovencih nekaj povedali tujci. Gre za vedno zeleno temo, pri kateri je ključno le to, da najdeš čim bolj eksotične sogovorce. Iračan in Američanka, ki jima je bilo namenjenega največ časa, sta to nedvomno bila. Američanka ni skrivala nekaj dobrodošlih in pikrih pripomb na račun našega tržnega gospodarstva; recimo, da se pri nas težko odpre novo podjetje, kar že desetletje čivkajo vrabci na strehi, da je še veliko klientelizma in nepotizma. A tudi to, da je kakovost življenja v Sloveniji v primerjavi z ZDA zelo visoka. Vse skupaj je dobro sedlo na naše slovanske duše, še najbolj pa jih je pobožal Rus Aleksander s svojo slovenščino.
Drugi prispevek o starševskih pravicah dvojčkov pa je imel pomanjkljivost. Prikazani in izprašani so bili starši, ki jim ministrstvo za delo in družino ne priznava dodatnih 30 dni dopusta, izprašani so bili možje v uradu varuha človekovih pravic, le z ministrstva se nihče ni pojavil. Novinarka se je zadovoljila kar z navajanjem pisnega mnenja. Ker gre za očitno slabo napisan zakon ali uredbo ministrstva, bi slednje moralo biti izpostavljeno; ali bi dodatno argumentirali stališče, da 2 + 1 ni enako 1+2 (kar bi bilo po moje težko) ali pa nemudoma obljubili, da bodo zakon popravili. Nič od tega se ni zgodilo.
Tretji prispevek je bil, kar zadeva obrtno znanje, narejen najbolj popolno. Predstavljen je bil poklic sprehajalca psov, v tej pasji vročini pa so
Oven
21.3.-20.4.
HOROSKOP
Dovolj dobri ste pri pogovoru, da veste, kaj morate narediti, če želite kaj izvedeti. Postavljati morate vprašanja in še enkrat vprašanja. Čeprav četrtek ni najboljši dan za pogovore, boste izvedeli veliko. V nedeljo počnite nekaj sproščujočega.
nas, gledalce, spomnili, naj nikar ne zavržemo svojih živali ali pozabimo nanje. Zanimiv so-govorec je bil lastnik pasjega hotela, ki je izrekel misel oddaje. Dejal je: »Trdim, da s psi ni nič narobe, narobe je samo z ljudmi.« Podatka, ki sta me dobesedno pretresla, sta: v Milanu dnevno zavržejo 700 psov, kar 85 odstotkov zavrženih psov pa umre 20 dni zatem, ko so jih lastniki zavrgli.
Četrti prispevek je bil bolj lokalno obarvan in še najmanj privlačen, saj je govoril o Art centru na Goričkem, v občini Moravske Toplice. Poanta zgodbe je bila vredna Butal. Ne ve se, kdo je zastopnik tega centra, ali v. d. direktorice, za katero ena skupina ustanoviteljev trdi, da je bila imenovana brez njihovega soglasja, ali samooklica-ni programski vodja, za katerega se tudi ne ve, kako je prišel do tega statusa. Milijončki iz evropskih skladov pa so se pretakali, pretakali...
No, zadnji prispevek o tem, kako se oblačijo naši poslovneži in politiki, pa je bil predvsem v izboru nastopajočih skromen. Od gospodarstvenikov je novinarju uspelo pridobiti le Janeza Skrabca, ki je bil sicer odličen, od politikov pa je neumestne pripombe stresal Zmago Jelinčič. Politik, ki velja po mnenju modnih kritikov za slabše oblečenega, se je lotil Boruta Pahorja, ki velja za najbolje oblečenega politika. Verjamem, da je pri politikih do teh podrobnosti teže priplezati, ampak da se Tednik napoveduje kot oddaja, v kateri boste izvedeli, zakaj ima Borut Pahor tako modre oči, potem pa je edini odgovor, poda ga Jelinčič, da se Pahor, preden gre v studio, po vekah namaže z oranžnim tenom, je pa malo preveč nizkotno, rumeno, ceneno. E
Dvojčka 22.5-21.6
Če gre za umetnost ali kaj podobnega, ste vedno poleg. Pri tem boste spoznali veliko novih znancev, ki vam bodo v veliko spodbudo s svojim delom in vedenjem. Razmišljali boste o dvodnevnih počitnicah nekje daleč od vseh.
Kupido bo imel v naslednjih dneh z vami veliko dela, ker se mu boste izogibali zaradi preteklih neprijetnih izkušenj. Doletelo vas bo proti koncu tedna, ko se ne boste mogli več upirati čedalje bolj zahtevnim in zapletenim čustvom.
Nekaj se dogaja in ni preveč lepo pa tudi grdo ne, kvečjemu nekoliko nadležno. Domača situacija prav tako ne bo posebno zavidljiva, zato se morate za uspešnost pri delu dobro potruditi. Ko-22.6.-21.7 nec tedna morate misliti samo nase.
Konec tedna bo razburljiv, v ponedeljek pa boste našli zelo dober ritem zase. Dogovorili se boste za zmenek, ki ga že dolgo čakate. Zelo dobre volje se boste odpravili v mesto, nazaj pa boste prišli nadvse nasršeni, ker vas bodo izdali.
Pazite se impulzivnega nakupovanja - pogovor z dobrim prijateljem vam bolj koristil kot še en nenačrtovan nakup stvari, ki je pravzaprav ne potrebujete. Sredi tedna vas bo vaša prirojena radovednost pripeljala do veselega odkritja.
%
Devica 22.8.-21.9.
Lepota, romantika, spogledovanje, prijatelji - vse to vas bo spremljalo vse dni tega tedna. Uživajte, čeprav boste imeli tudi kup obveznosti, povezanih s poslom, ki ga boste sklenili nemara še ta teden. Nedeljo preživite raje sami in se odpočijte.
Tehtnica 22.9.-22.10.
Ste v položaju, ko vidite obe plati problema in nikakor ne morete reči, da je zgodba tako preprosta, kot trdijo nekateri. Lahko pa se zgodi, da boste morali odigrati pomembno vlogo posrednika med sprtima stranema.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Vi in vaš prijatelj sedite na klopi v parku, dani se in ljudje, ki hodijo mimo, se vam zdijo kot iz filma. Vaše odločitve ta čas niso najlažje, vendar je položaj za vas še vedno ugoden. Petek in sobota bosta tako srečna kot že dolgo ne.
Strelec 22.11.-20.12
Kozorog 21.12-19.1.
Imeli boste veliko novih ponudb za delo, vendar bi bilo bolje, če bi se držali ustaljenih navad. Dolge telefonade nikomur ne koristijo in zato se vzdržite tega, da bi kogar koli ovirali v njegovem početju. Nedelja bo po vaših načrtih.
Vodnar 20.1.-18.2
Pestijo vas skrbi in ne morete si misliti, kdaj ste bili nazadnje brez njih. Toda verjemite, da bo tudi to minilo. Opazili boste, da vas vaši prijatelji cenijo bolj, kot ste si predstavljali. V nedeljo boste delali.
Nekaj vas bo nadvse vznemirjalo, vendar si ne boste mogli predstavljati, kaj bi to bilo. Pripravite se, da vas bodo prestavili na drugo delovno mesto. V soboto "'k'	pa bo sreča na vaši strani, le zagledati jo
19.2.-20.3 boste morali sami. Uživajte nedeljo!
60
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
Da ne bi biii moteni:
(tako in drugače)
KRIŽANKA
ENOTNI V ZMAGI
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992)
f • predstavitev zgodovinskih dejstev
•	kronološko urejena fotokronika
•	objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov
•	izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature)
SESTAVU: MIRAN ERCEG
POROK
Rojstni list slovenske države
ENOTNI v ZMAGI
IZDELOVALEC OMAR
MANJŠA RANA
Cena: 12.800 SIT (53,41 €)
Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €)
Možnost nakupa na tri obroke
PUŠCAVNIK, SP0K0RNIK
Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com
CLAUDA ANETA
ARIJANSTV0
AVSTRILSKA P0R0CE-VALNA AGENCIJA
ČRNA ZEMLJA, 0RNICA
PASTIRSKA PESEM ALI IGRA
MESTO
DALMATINSKO ŽENSKO
SPREMLJEVALEC BOGA AM0RJA
NAGNJENOST RAVNINI
RADIJ
CRKA ARAB, MIHA AECEDE AVANZO SL, PEVEC (ERVTN)
GESLO
RASTLINA ŠČIR
CUNJA
KONRAD ADENAUER
REKANA ŠVEDSKEM (IZ ČRK ERNA)
D0MVINA ČAROVNICE KIRKE
REKAV ANGLIJI (IZ ČRK RAN)
PTICA PEVKA ČRNE BARVE
ZLI DUH PRI STARIH PERZJCIH
RADO MURNIK
NAROD
ZDRAVILNA RASTLINA, REBRINEC
PREBIVALEC NA TRATI
IZPRAŠEVALEC
LEVI PRITOK RONE V FRANCIJI
ZASVOJENEC Z MAMILI
OTOK V ALEUTffl
LUD0LF0V0 ŠTEVILO
ENEJ
MESTO NA H0NŠU1U
SMUČARSKI EUB
EVA LONGiXA
ORGANZA VOHANJE
NASPROTJE ZMAGE
JEZERO V ETIOPIII
DESNI PRITOK REKE PAD
FIGURA PRI ČETVORKI
LUKA V
VNETJE OČESNE ŠARENICE
PRISTANISKA NAPRAVA
USESN1 KAMENČEK
PRITOK BALH. JEZ.
PEVKA N1MANIJEVA
TURŠKA PISATELJICA (HALIDE)
ZNAK ZA NATRIJ
DON ELLIS
POLET, ZANOS
KOLORADSKI HROŠČ
SOCIOLOGINJA 10GAN0VA
REŠEVALNI GORSKI ČOLN
KRAJ PRI KOČEVJU
GAMETA, ONATAS, RITINA,
ETAMIN, NA , ON, AJ, ELSA, OPUŠČANJE, KOKS, SAMARKAND, AGIS, AREH, AT, ORR, LA, TT, ID, LO, TEM, LINEKER, ELVIS, AZIL, MA, ERA, VANILIN, ATAMAN, ONANIJA, LATINA, RA, AVAR, BRANKO
Nagrajenci 30. številke
1.	nagrada: VID MOČNIK,
Ul. Ivana Hribarja 27,4207 Cerklje
2.	nagrada: JOSIP ŠKODA,
Nova pot 29,1351 Brezovica
3.	nagrada: NADA RUS,
Preglov trg 2,1000 Ljubljana
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
Nagrade
1.	nagrada:
2.	nagrada:
3.	nagrada:
bon v vrednosti 7. knjige Nove revije bon v vrednosti 5. knjige Nove revije bon v vrednosti 3. knjige Nove revije
,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog
1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 17. 8. 2006 1 pošljite na naš naslov:
j Demokracija, p.p. 4315, 1 j 1001 Ljubljana,	1
I s pripisom "Nagradna križanka".1
Demokracija • 32/xi ■ 10. avgust 2006
61
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DAMES, JUTRI...
> 7,8.1993 so prvič odprli za javnost del Buckinghamske palače, ki je od leta 1837 kraljeva rezidenca v Londonu.
je izšel ukaz avstrijskega cesarja o rabi ljudskih jezikov na gimnazijah. Določal je, da se uporablja večinski jezik. Nemščina ostaja le učni jezik, ki ga mora obvladati vsak, ki konča gimnazijo.
seje rodil ameriški režiser nemškega rodu Robert Siodmak. Svoje življenje je opisal z besedami: »En dan preden je prišel Hitler na oblast, sem zapustil Nemčijo. En dan preden je izbruhnila vojna, sem zapustil Francijo, in en dan preden seje pojavil cinemascope, sem izginil iz Hollywooda.«
se je v Kranju rodil slovenski slikar in grafik Marij Pregelj.
so po končani drugi svetovni vojni Korejo zasedle čete Sovjetske zveze in ZDA. Mejna črta med obema deloma je tekla po 38. vzporedniku.
seje v Ribnici na Dolenjskem rodil slovenski skladatelj in dirigent Bojan Adamič.
so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
je zaradi škandala Watergate Richard Nixon postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral odstopiti.
seje v Kotljah rodil slovenski pisatelj in politik Lovro Kuhar - PrežihovVoranc.
so članice Antante v Sevresu podpisale mir s premagano Turčijo, ki je v Evropi obdržala samo Carigrad, izgubila pa je tudi vse severnoafriške dežele.
si je Franc I. nadel naziv avstrijski cesar. Črni dvoglavi orel na zlati podlagi je postal grb avstrijskega cesarstva.
seje rodil ameriški industrialec Andrew Carnegie, mecen in filantrop, ki je prispeval veliko milijonov dolarjev za znanost, umetnost in v dobrodelne namene.
pr. Kr.je v bitki na Maratonskem polju grška vojska porazila perzijsko. Grški vojak Fidipid je pretekel 42.195 m z bojišča do Aten, da je prinesel novico o zmagi. Na cilju je vzkliknil: »Zmagali smo!«, se izčrpan zgrudil in izdihnil. V spomin na bitko in njegov tek so na modernih olimpijskih igrah uvedli najdaljšo atletsko disciplino maratonski tek.
je rusko-ameriški biolog Sel-man Abraham Waksman izločil antibiotik in ga imenoval streptomicin. Leta 1953 je dobil Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo.
je vzhodnonemški državni in partijski voditelj Erich Honecker ukazal, da začnejo postavljati 107 km dolg betonski »berlinski zid« in več kot 60 km žičnih ograj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
62
POGLED NAZAJ (OD 7.8. D014.8.)
Mata Hari
Ena najslavnejših vohunk vseh časov, nizozemska plesalka Mata Hari, se je rodila 7. avgusta 1876. V Franciji so jo obsodili na smrt zaradi vohunjenja za Nemce.
Privlačna nemška plesalka in žena nizozemskega častnika je prišla v Pariz leta 1905 in kmalu zaslovela kot eksotična plesalka. Odhajala je na turneje po Evropi in Ameriki. Pripovedovala je o svojem otroštvu v indijskem templju. Tam, kjer naj bi jo bili vzgajali svečeniki, naj bi se bila naučila eksotičnega obrednega plesa in naj bi bila dobila ime Mata Hari (malajsko Oko dneva).
Po lastnem pričevanju je Mata Hari privolila v to, da bo delovala kot francoska vohunka v Belgiji, ki so jo okupirali Nemci. Bila pa je tudi uspešna kurtizana, saj na njenem seznamu ljubimcev ni manjkalo uglednih francoskih častnikov. Francoski obveščevalni službi je poročala o svojih dogovorih z Nemci. Sumi v njeno zvestobo so se povečevali, ko so jih na njeno dejavnost opozorili Britanci. Vojaško sodišče jo je konec julija 1917 spoznalo za krivo dvojnega vohunstva. Ustrelili so jo 15. oktobra v parku gradu Vincennes nedaleč od Pariza.
AZU
Ministrski svet Kraljevine Jugoslavije je 11. avgusta 1938 izdal odlok z zakonsko močjo, s katerim je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Slovenije kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija.
Ker pri jugoslovanskih ministrih za prosveto in finance na pobude za ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti ni bilo pravega odziva, je dr. Milan Vidmar leta 1929
Demokracija ■ lita ■ 10. avgust 2006
predlagal ustanovitev akademije kot navadno znanstveno društvo po zakonu o društvih. Pravila je potrdilo županstvo v Ljubljani, prvih 7 članov pa je imenoval takratni rektor univerze Rado Kušej 8. decembra 1937. Ustanovni občni zbor je bil 11. decembra 1937.
Vlada je Akademijo znanosti in umetnosti ustanovila z uredbo 11. avgusta 1938, končno pa je 17. oktobra 1938 kralj imenoval prvih 18 rednih članov. Prvi predsednik je postal jezikoslovec Rajko Nahtigal.
Problem primorskih politikov
Na sestanku med Titom in Churchillom 13. avgusta 1944 je bilo rečeno, da namerava vrhovni zavezniški poveljnik na zahodu jugo-slovansko-italijanske meje iz leta 1939 vzpostaviti zavezniško vojaško upravo in s tem zagotoviti varnost pristanišča in komunikacij v Trstu. Po Titovem govoru 12. septembra 1944 na Visu, v katerem je izjavil, da največja nevarnost preti od tistih, ki se poskušajo vtihotapiti in si zagotoviti položaje znotraj gibanja, se je spremenila tudi taktična usmeritev OF. Tedaj je OF opustila pogovore s sredinskimi politiki in jih javno označila kot špekulante. Prišlo je do t. i. politike zaprtih vrat.
S tem se je pojavil problem predvojnih primorskih politikov, ki so se po kapitulaciji Italije vrnili iz zaporov in konfmacij v Trst in tam obnovili svoje politično delovanje. Najvidnejši predstavniki tržaške sredine, ki so jo v vodstvu OF ocenjevali kot nacionalistično, so bili dr. Lavo Čermelj, dr. Josip Ferfolja, Frane Tončič, Angelo Kukanja in Slavoj Slavik. Imeli so pomembne položaje v širšem okrožnem odboru OF za Trst. Ker so ohranjali poseben skupinski značaj, bi jih lahko opredelili za nekakšno sredino znotraj OF.
ODZIVI IN MNENJA
93. s m
G P RENC
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
št. 29/63
Matjaževa vojska 1945-1950 (5)
Martin Premk v svojem odgovoru (Demokracija št. 29, stran 63) na moj odziv glede njegove knjige o Matjaževi vojski vztraja, da je s knjigo oziroma z viri, ki jih je uporabljal, vse v redu. Če ni razumel takrat, ko je svojo razpravo o Matjaževi vojski pisal, da so oznovski, udbovski in partijski viri na to temo skrajno problematični, je do neke mere razumljivo, da tega ne razume zdaj in še naprej vztraja pri svojem. Seveda se v teh virih najde tudi veliko koristnih podatkov; odvisno je, o čem je v njih govor. Najbolj so ti viri sporni prav za teme, med katere spada tudi t. i. Matjaževa vojska. Komunisti so namreč na smrt sovražili svoje žrtve. Svoje umore in povojna množična preganjanja so poskušali opravičevati na vse mogoče načine. Ker se to večinoma ni dalo oziroma ker večinoma svojim žrtvam niso mogli pripisati kakšnih prepričljivih grehov, so (si) jih preprosto izmišljali. Seveda je po tolikih desetletjih težko ločiti resnico od neresnice in preverjati vso tisto množico podatkov, kot se pojavlja npr. v Premkovi knjigi. Vendar to nikakor ne opravičuje, da se ti viri uporabljajo oziroma citirajo, kot da vsi držijo. Še zdaleč ne! Pravzaprav so ti viri za današnjega raziskovalca prava katastrofa. Če se tega ne zavedaš ali ti to ni mar, kot je
verjetno bilo pri Premku, potem te vire uporabljaš, kot da je z njimi vse v redu.
V vaseh okoli Sv. Urha so revolucionarji ljudem povzročili veliko gorja. Začeli so maja 1942, ko so umorili pet civilistov. Primer Mojškerc pa nam govori, da niso nehali niti leta 1948. V tistem času so namreč na Urhu ustvarjali svoje veliko »svetišče«, kjer so potem več desetletij »vzgajali« Slovence v sovraštvu do vsega, kar ni bilo komuni-stično-partizanskega. Zato še enkrat: če bi se Premk potrudil in podatke iz oznovskih, Udbi-nih in partijskih virov preverjal tudi na terenu in pri žrtvah nekdanjega udbovskega nasilja, potem bi odkril popolnoma drugo zgodovino o Matjaževi vojski. Ker pa tega ni počel, je napisal udbovsko zgodbo, ki je - kar se tiče resnice - povsem neuporabna. Pravzaprav so ta in sorodne knjige o naši polpretekli zgodovini škodljive in so žaljive za vse tiste, ki se trudijo odkrivati resnico, pa tudi za nekdanje žrtve in zgodovinopisno stroko. Glede Vinka Levstika in Ivana Kožarja oziroma poboja dveh partizanov na Vagovki nad So-dražico še enkrat: resnica je bistveno drugačna. Navajanje knjige »domačina« Karla Miku-liča pa je povsem brezpredmetno, ker tisto ni knjiga, ampak komunistična (ali partizanska, kakor kdo hoče) propaganda, podobna udbovskim virom.
Premk na več mestih omenja pravico do različnih mnenj. Te pravice mu nihče ne oporeka. Oporekam mu »zgodovino«, ki jo je napisal o Matjaževi vojski, saj je za nekdanje ozno-vske in udbovske žrtve skrajno krivična in žaljiva. Zaradi komunističnega nasilja je trpelo zelo veliko ljudi: ene so pobili, ene zaprli in obsojali na dolge zaporne kazni. Ljudje so zelo trpeli. Potem pa dobiš v roke knjigo, v kateri so represivni organi partije prikazani kot legitimni državni organi, ki so preganjali kriminalne združbe. Res mora biti danes s človekom nekaj hudo narobe, če ne ve, da so bile tako rekoč vse komunistične organizacije kriminalne združbe, ki so med Slovenci
povzročile neverjetno veliko gorja. To, da so bile na oblasti, nič ne spremeni. Saj sta bila tudi Stalin in Hitler na oblasti.
Ivo Žajdela, Ljubljana
Tudi Slovenci žrtve diskriminacije in nestrpnosti
Poročilo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka za leto 2005 je bilo pred dnevi predstavljeno v slovenskem državnem zboru. Kot je že v navadi, je Hanžek izpostavil »običajno problematiko«, diskriminacije Ciganov, črncev in manjšin v Sloveniji, izbrisane in seveda »sovražni govor«, ki naj bi naraščal v nasprotju z dejanji, za katera tega ni mogoče reči.
Iz poročila varuha človekovih pravic torej izhaja, daje Slovenija država, v kateri smo pripadniki večinskega naroda v veliki meri nestrpni in diskriminatorni do drugačnih, zlasti do neslovencev. Ni nam povsem jasno, ali gre za enostransko poročilo ali pa varuh človekovih pravic ni dovolj dobro seznanjen z dogajanjem v Republiki Sloveniji. Mogoče je tudi to, da varuh človekovih pravic obravnava le diskriminacijo t. i. večine nad manjšino, za obratno početje pa je mnenja, da sploh ni mogoče ali pa da ga pri nas ni. Toda varuh človekovih pravic je dolžan varovati pravice vseh državljanov Republike Slovenije, tudi pravice za zdaj še večinskega slovenskega naroda!
V nasprotju s poročili varuha človekovih pravic smo na naše društvo prejeli kar nekaj pritožb Slovencev, ki so bili verbalno in celo fizično napadeni samo zato, ker so v svoji domovini s ponosom nosili kakšnega izmed slovenskih nacionalnih simbolov. Pri tem je v veliki večini prevladoval karantanski črni panter.
Demokracija ■ 321x1 ■ 10. avgust 2006
Seveda je povsem jasno, da je tako verbalni kot tudi fizični napad na nekoga, ki izraža svojo pripadnost, s tem da uporablja oblačila ali npr. kapo s katerim koli nacionalnim simbolom, nedvomno posledica nestrpnosti in sovraštva. Pri tem ne gre le za »sovražni govor«, temveč gre za sovražno dejanje oziroma sovražni napad, ki temelji na nestrpnosti do drugačnih, v tem primeru do Slovencev, ker javno izkazujejo pripadnost slovenskemu narodu.
Zanimivo pri tem je, da gre v teh primerih za diskriminacijo, nestrpnost in sovražno ravnanje manjšine nad večino, kar bi sicer bilo čudno in neobičajno. Toda glede na to, da večinski slovenski narod zaradi neustreznega šolskega sistema ne pozna svojih zgodovinskih simbolov ,te žal pozna le manjšina Slovencev, nekaj takšnega le ni tako čudno, saj je skupina Slovencev, ki se tega zaveda in zavestno uporablja simbol ka-rantanskega črnega panterja, dejansko prav tako manjšina.
Ta konkretna skupina Slovencev je znotraj svoje edine domovine Republike Slovenije neprestano izpostavljena sovražnemu govoru, diskriminaciji in nasilju. Pri tem pogosto sodelujejo tudi nekateri (v glavnem levičarsko, internacionalno, multikulturno in protinacionalno opredeljeni, na kar ne moremo a priori gledati kot na nekaj pozitivnega) mediji, ki črnega panterja namenoma predstavljajo kot nekakšen nacistični znak. Druga stran praktično nima možnosti, dabi javnosti korektno predstaviti ta slovenski simbol, ki nima nikakršne zveze z nacizmom ali katerim koli drugim totalitarizmom.
Dejstvo je, da je črni panter pri skupini Slovencev, ki ga javno uporablja, razumljen kot zgodo- ►
63
fJ>\ Vr	• R RADI« DI 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz
Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POSTA: , INTERNET STRAH:	
	UKV, STEREO, RDS
ODZIVI IN MNENJA
► vinski slovensko-karantanski simbol in kot tak v ničemer ne ogroža nikogar, ki ni Slovenec. In prav tako je dejstvo, da so tisti, ki nekoga napadejo samo zato, ker ima oblečeno majico s črnim panterjem, nestrpneži na podlagi nekega nacionalnega ali ideološkega prepričanja oziroma pripadnosti. To pa je nedvomno področje, ki ga je varuh človekovih pravic dolžan (!!!) obravnavati! Še posebej glede na to, da daje v javnosti poudarek »sovražnemu govoru«, v primerih, o katerih pišemo, pa gre za sovražna nasilna dejanja in ne le za govor! Soočeni smo torej z dvojnimi merili in nesprejemljivim ravnanjem varuha človekovih pravic, ki po eni strani kritizira t. i. sovražni govor, po drugi pa si zatiska oči pred sovražnimi napadi, ki imajo konkretne posledice. Res pa je, da njihove žrtve v tem primeru niso pripadniki neslovenskih manjšin, temveč obratno, pripadniki Slovencev!
Konkretno smo na naše društvo prejeli pisma, v katerih so oškodovanci zapisali, da so bili
zaradi nošenja oblačil z znakom črnega panterja fizično napadeni. Napadli so jih prav tako državljani Slovenije, ki pa navadno niso govorili slovensko oziroma so med napadom uporabljali jezik, ki ga je težko natančno opredeliti, saj gre za nekakšno mešanico srbskega in hrvaškega jezika s slovenskim naglasom. Več tovrstnih napadov je bilo letos v Ljubljani in njeni okolici, na Jesenicah, v Novi Gorici, Tolminu, Idriji in v Velenju. Še posebej zaskrbljivo je dejstvo, da so bili napadeni veči-
noma mladostniki med štirinajstim in sedemnajstim letom, napadalci pa so bili navadno starejši in v večji skupini.
Očitno je torej, da so bile žrtve napadov, ki so se končali tudi s hudimi telesnimi poškodbami, večinoma odraščajoči mladostniki, ki se zaradi svoje starosti in tega, ker so bili po pravilu v manjši skupini ali sami, niso mogli niti braniti pred napadalci. Hkrati je očitno tudi to, da so napadalci namenoma napadli točno določene žrtve zaradi njihovih vidnih znamenj! Konkretno se pri tem sklicujemo na primer 15-letnega N. T. iz Medvod, ki je bil hospitaliziran 18. 2. 2006, 20. 2. istega leta pa je bil operiran na desni ličnici, kamor mu je bila vstavljena miniploščica. Skupaj z njim je bil napaden še 14-le tni I. I. iz Pirnič, ki pa je na srečo utrpel le lažje poškodbe. Tovrstnih primerov imamo v našem društvu evidentiranih še nekaj in jih lahko po potrebi posredujemo varuhu človekovih pravic.
Zato javno sprašujemo varuha človekovih pravic, ali so mu tovrstni napadi znani in kakšno je njegovo stališče v zvezi z njimi. Sprašujemo ga tudi, kakšne ukrepe namerava v zvezi s tem izvajati, še posebej v javnih ob-
čilih. Prepričani smo, da varuh človekovih pravic pri obravnavi konkretnih primerov ne more in ne sme uporabljati dvojnih meril, enako pa velja tudi za slovenska javna občila.
Lovro Škrinjarič, podpredsednik društva Hervardi
Jugoslovanski komunisti in zloglasni Stalin
Sem bralec prijazne revije Demokracija. Opazil sem, da pisci revije ne poznajo razmer in odnosa jugoslovanskih komunistov do pakta med Stalinom in Hitlerjem. Jugoslovanski komunisti niso bili nikoli podrejeni Stalinu. Daje Stalin ljubil Hitlerja, je res, Hitler pa je to izkoristil in Stalinu podtikal lažne dokumente, da so njegovi naj zvest ejši generali in maršali trockisti, ki jih je pobil in ovajal nemške komuniste Hitlerju. Da bralci ne bi živeli v zmoti, sem opisal, kako so se slovenski komunisti in krščanski socialisti še v času, ko je pakt veljal, pripravili na drugo svetovno vojno in upor proti fašizmu in nacizmu.
Škof dr. Rožman je aprila leta 1940 vodil konferenco duhovnikov ljubljanske škofije, ki je spre-
	k	/7I/J ELEKTROPROM
		♦ elektroinstalacije
		♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
EVJ		• projektiranje strojnih in elektro instalacij
ELEKTROPROM d.0.0.		in geodetske storitve
Loke pri Zagorju 22		» kabelsko komunikacijski sistemi
1412 KISOVEC		♦ trgovina EVJ CENTER
tel.: 03 56 57150		♦	lokalna televizija ETV ♦	tiskana vezja ♦	grafitne ščetke
fax: 03 56 71 488		
:		♦ delovni stroji in nizke gradnje
www.elektroprom.si		♦ bar SEDMICA
64
Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
jela resolucijo proti krščanskim socialistom, odstranili so jih iz krščanskih strank in potisnili v ilegalo. Odstranjeni so bili zaradi domoljubja, ljubezni do domovine, vere in naroda. Pričakovali so tudi napad Nemčije, Italije in Madžarske na Jugoslavijo. Krščanski socialisti so vedeli, da sami ne bodo mogli obstati, niso bili vajeni ilegale, čeprav so bili številčno močni, bilo jih je veliko več kot komunistov. Odločili so se, da se bodo uprli okupatorju. Na zasedanju v Laškem so se leta 1940 odločili za zavezništvo s komunisti. Dne 27. aprila 1941 je bila na poziv KP ustanovljena OF, torej pred napadom Nemčije na ZSSR. Iz tega sklepam, da so bili komunisti odločeni, da se bodo uprli okupatorjem, čeprav je takrat še veljal pakt med ZSSR in Nemčijo. V začetku maja 1941 je Stane Kovač, predstavnik krščanskih socialistov v Mariboru, združil krščanske socialiste s komunisti; skupaj so se odločili za upor - takrat je še veljal pakt Stalin-Hitler. Zaradi enotnosti upora so nekateri krščanski socialisti vstopili v KP in zaradi te enotnosti je E. Kocbek podpisal Dolomitsko izjavo ter priznal vodilno vlogo KP v NOB. Zavrnil je ustanovitev stranke krščanskih socialistov med NOB. Videl je zmago v enotnosti upora, bal se je, da bi ljudstvo napačno razumelo ustanavljanje strank in vračanje nazaj v predvojno dobo revščine in sovraštva.
Nedovoljeno kolaboracijo so slovenski politiki, ki so bili na oblasti, začeli že pred vojno. Dr. Marko Natlačen seje sešel z Mussolinijem že leta 1938 pri Planini. V Gorici
l LPSKhVAL
Radio Alpski val www.alpskival.net 105 38 11 886 f 05 38 11 674
je imel Mussolini javni nastop, in ko je omenil Slovence, je med drugim zagrozil: »Vse moške te preklete rase je treba usmrtiti!« Na pobudo bana dr. Natlačena je bil 6. aprila 1941 ustanovljen Narodni svet, ki je iz svojih vrst zaradi programa obrambe domovine izključil komuniste. Stranka SLS, ki je bila na oblasti, pa se je pripravila na veličasten sprejem okupatorja. Dne 11. aprila 1941 je ljubljanski župan Juro Adlešič pred cerkvijo na Viču s svojim osebjem pričakal italijanskega okupatorja in poveljujočemu oficirju izročil mestne ključe. Sledil je pozdravni govor bana Natlačena pred banovinsko zgradbo in razvitje italijanske zastave na ljubljanskem gradu. Menim, da je bilo to izdajstvo. Kraljevina Jugoslavija je kapitulirala šele 17. aprila 1941, 3. maja pa je bila Ljubljanska pokrajina priključena Kraljevini Italiji. Sledile so zahvale slovenskih politikov Mussoli-niju. Aneksijo je pozdravil časnik Jutro, škof dr. Rožman je daroval mašo za priključitev in se duceju osebno zahvalil. S temi dejanji so kršili mednarodno vojno pravo o okupaciji in kolaboraciji iz ha-aške konvencije iz leta 1907 in Jugoslovanski kazenski zakonik iz leta 1929, ki je za taka dejanja predvideval smrtno kazen.
Papež Pavel Pij XII., ki ni bil fašistično usmerjen, seje Hitlerju uprl, da bi razglasil nacistični pohod proti Sovjetski zvezi za križarsko vojno proti komunizmu. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je razglasil, da pomoč katoličanov Sovjetski zvezi ni v nasprotju z okrožnico Divini redemptoris. Odobraval je protihitlerjevsko zvezo, zavedal se je, da je nacizem zlo, ki ogroža svet. V protihitlerjevski zvezi je bila tudi NOVJ.
Kratek opis, kako so na slovenske in jugoslovanske komuniste gledali zahodni zavezniki in kapitalisti. Dalton, laburistični minister, pristojen za vojno gospodarstvo in prvi mož SOE, je decembra 1941 zapisal naslednjo misel: »Levica je v okupiranih dežela bolj domoljubna kot desnica. ... Komunisti so poseben primer, nagibajo se bolj k nacionalizmu kot pa h komuni-zimu ter so vsekakor za podporo
Kaj je ideologija?
Marija Vodišek
Znanost o zaznavah, predstavah (idejah), mnenjih, katerih celota predstavlja doktrino. Slabšalen pomen besede je ideologija dobila z Napoleonom, ker je ideologe označil za politične zanesenjake in idealiste brez smisla za konkretno družbeno realnost. Pred nekaj dnevi je obrambni minister in predsednik DeSUS Kari Erjavec očital NSi ideološkost, s katero vnaša nesporazume v vladno koalicijo. Je mar DeSUS brez ideologije ah pa meni, da je sprejemljiva le njihova? Kolikor vemo, je DeSUS še vedno v vladni koaliciji, da pa imajo poslanci te stranke pogosto drugačno mnenje, nam je tudi že dolgo znano. Že pri predlogu uvedbe nekakšne »hore legalis«, ki to sploh ni, se je njen poslanec izražal zelo »ideološko« in nasprotoval vsakršni omejitvi navzočnosti mladoletnikov v lokalih, kjer točijo alkohol. Nastopal je kot pubertetnik, ki brani svoje pravice, ne pa kot že davno »odcveteli« upokojenec. Je to res njegovo in njegovih poslanskih kolegov prepričanje ah pa je samo želel biti, moderen človek? Morda pa Kari Erjavec v funkciji obrambnega ministra misli kot Napoleon ali pa je z očitkom ideološkosti NSi le branil svojo stranko, saj je znano, da tudi njeni člani niso vedno enotnega mnenja. Sicer pa vse stranke levega izvora, kamor spada tudi DeSUS, pogosto in neupravičeno očitajo ideološkost desnosredinskim strankam. Prav DeSUS pa je stranka, ki je iz ideoloških razlogov obstruirala potrditev verskega in vojnega zakona. Ji diktirajo določeni lobiji, ki sedaj ne morejo več tako uspešno prodirati s svojimi egoističnimi zahtevami, ker je njihova glavna baza v opoziciji? Ta čas je le vladni DeSUS upanje za nesramno bogate tajkune, ki jim je sedanji »dobrotnik« in na videz skromni predsednik države J. Drnovšek pustil proste roke. Premierju Janezu Janši očita vse mogoče, ko pa je bil sam predsednik vlade, ni bilo slišati iz njegovih ust najmanjše graje na račun do skrajnosti pristranskega sodstva, ki se je dolgo, če ne zmeraj ravnalo po pravnem redu sovjetskega tožilca Andreja Višinskega. Se predsednik države ne čuti sokrive-ga oz. odgovornega za razgrajanje in nasilništvo domačih in tujih »mirovnikov« pred Centrom za begunce v Postojni? S svojo kritiko na račun centra je mirovnim razgrajačem prižgal zeleno luč. Kaj pa nekdanja kazenska in uničevalska taborišča na Kosovu, v Srbiji in predvsem v Srebrenici? Je v tistem času kdaj izrekel kakšno glasno kritiko, ki bi se slišala povsod po svetu? Tisti tam niso bili samo nesrečni, tisti so bih določeni za smrt. Njegova izjava v zagrebškem sobotnem Jutarnjem listu pa je višek sprenevedanja, ki brez dvoma škoduje predvsem Sloveniji in delovanju vlade. Njegove izjave so objavljene v Delu, 24. julija, v rubriki Na kratko. Med drugim je rekel: »Vlade so tu, da rešujejo probleme, ne pa da skrbijo za svojo priljubljenost itd.« Kaj pa famozni sporazum Drnovšek-Račan, ki ni nikoli zaživel? Si morda Janez Drnovšek s svojimi spektakularnimi nastopi in lobiji doma in v tujini tlakuje pot do Nobelove nagrade za mir?
naši zaveznici Sovjetski zvezi. V okupirani Evropi ni naš najboljši prijatelj buržoazija, še manj veliki podjetniki in generali, pač pa so to množice - predvsem industrijski delavci!«
V Delu je bilo 14. julija 1990 objavljeno, da je ameriški pisa-
DeMOKRACIJA • 32/XI ■ 10. avgust 2006
telj, zgodovinar, pesnik in politik dr. Thomas M. Barker dejal, da se fašizmu in nacizmu na okupiranih ozemljih ni uspešno uprla nobena nekomunistična stranka, da je upor uspel samo pod vodstvom komunistov.
Janez Krošel, Ljubljana
65
Politik ali strokovnjak? Nekdanji
poslanec LDS, sicer pa lobist in ko-lumnist Mile Šetinc se očitno otepa svoje politične preteklosti, saj se v časniku Finance, kjer piše kolumne, pojavlja kot »strokovnjak za odnose z javnostmi«. S tem pa seveda ne more prikriti dejstva, da je bil funkcionar LDS in je še vedno njen član, v prelomnih letih pa je celo nagajal pri osamosvojitvi. Podobno velja še za marsikoga, ki nastopa kot neodvisni strokovnjak dejansko pa je privrženec določene politične opcije.
Bo prevzgojil Pluta? Psihiater Janez Rugelj je znan po tem, da večkrat preseneti slovensko javnost. Tokrat je dregnil v primer morilca Silva Pluta, ki bi ga, kot pravi, prevzgojil v petnajstih letih, zato je sodišče pozval, naj mu odobri projekt Plutovega učlovečenja oz. počlovečenja. Rugelj je prepričan, daje treba dati morilcu priložnost, da se spreobrne, samo z zaporom se to ne bo uredilo. Po njegovem mnenju naj bi bila Plutova dejanja produkt okolja, v katerem je odraščal.
Ostal načelen Nekdanji novinar in sedaj poslanec SDS Miro Petek se je odpovedal kandidaturi za župana Mežice na Koroškem. Kot razlog navaja dejstvo, da je direktor Preventa Jože Kozmus v navzočnosti ministra Žagarja zagovarjal vladne reforme, hkrati pa napoveduje odpuščanja. Petka moti tudi imenovanje Uroša Prikla kot vladnega predstavnika v svet Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, saj naj bi bil Prikl na sodišču dal alibi enemu od domnevnih napadalcev nanj.
LJUDJE
Politični semafor
Cvetini okostnjaki
Domžalska županja in eldesova poslanka v državnem zboru Cveta Zalokar Oražem se v teh dneh zagotovo ne počuti prijetno. Njen mož Stane Oražem, predsednik NK Domžale, je namreč poskrbel za to, da so domžalske nogometaše plačevali kar z denarjem od prodanih vstopnic za plavalni bazen in izkupičkom klubskega bifeja. S tem so seveda državi prikazali manj prometa, kot ga je v resnici bilo. Seveda predsednikova žena, ki je hkrati domžalska županja, pri tem ni nič manj kriva, saj je skrbela za to, da so vsa podjetja, ki so hotela dobiti posel na občini, nakazala sponzorska sredstva na račun NK Domžale. Šolski primer za tovrstno korupcijo je poskus predstavnika domžalske restavracije McDonald, da bi podaljšal delovni čas - to je lahko storil le pod pogojem, da nakaže denar NK Domžale. To pa seveda ni edini primer izsiljevanja in korupcije, saj naj bi bila podobno velik »davek« morala plačati tudi
domžalska črpalka OMV - kar 40.000 evrov! Poleg tega naj bi bili na občini sprejemali s strani nogometnega kluba prijave za razpis, seveda z datumom za nazaj, kadar je razpisni rok potekel. Očitno je ribarjenje zakoncev Oražem v kalnem trajalo dovolj dolgo, da svojih nezakonitih poslov niti nista več skrivala, zato ni nič čudnega, da se je našlo že več prič, ki lahko potrdijo oblastno korupcijo na domžalski občini, v NK Domžale in Zavodu za šport, kjer ima Stane Oražem eno vidnejših vlog. Da so se organi pregona v omenjeni zadevi oglasili šele zdaj, lahko pripišemo tudi nič kaj spodbudnim razmeram na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, kjer je v minulih letih veliko ovadb, ki so se nanašale na korupcijo nekaterih vplivnih posameznikov, obtičalo v predalu. Glede na dogajanje v Domžalah lahko sklepamo, da bo v prihodnjih tednih iz domžalskih omar pokukalo še nekaj okostnjakov. G. B.
Demokracija ■ 32/xi ■ 10. avgust 2006
-w^	knj igarna
Demokracija
NAROČILNICA
4-
NAROČILO (označite z x):
□	Tone Kuntner: Mati Slovenija	2.200,00 SIT / 9,18 EUR Z] Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo	6.200,00 SIT / 25,87 EUR
□	Milan Zver: 100 let socialdemokrate	2.200,00 SIT / 9,18EUR
□	Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma	6.700,00 SIT / 27,95 EUR
□	Janez Janša: Okopi	2.200,00 SIT / 9,18EUR
□	Janez Janša: Premiki	2.200,00 SIT/ 9,18 EUR _J Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili	4.990,00 SIT / 20,82 EUR C Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije	8.500,00 SIT / 35,46 EUR U Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne	5.500,00 SIT / 22,95 EUR
□	M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti	3.906,00 SIT / 16,29 EUR
□	Vasja Klavora: Predel 1809	6.727,00 SIT / 28,07 EUR
□	Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske	5.500,00 SIT / 22,95 EUR
□	Jože Dežman: Moč preživetja	6.510,00 SIT / 27,16 EUR _J Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo	99D,00SIT/ 4,13EUR
□	Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja	10.850,00 SIT / 45,27 EUR ___Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo	4.991,00 SIT / 20,82 EUR
□	Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe	6.510,00 SIT / 27.16EUR
□	A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi	5.300,00 SIT / 22,11 EUR
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1.	1.085,00 SIT / 4,52 EUR
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II.	1.085,00 SIT/ 4,52 EUR
□	Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora	4.449,00 SIT / 18,56 EUR
□	Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918	6.696,00 SIT / 27,94 EUR Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier	4.232,00 SIT / 17,65 EUR Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)	3.840,00 SIT / 16,02EUR
□	Vasja Klavora: Koraki skozi meglo	6.460,00 SIT / 26,95 EUR
□	Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli	4.400,00 SIT / 18,36 EUR
□	Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor	3.000,00 SIT / 12,51 EUR Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev	2.500,00 SIT / 10,43 EUR
i Jože Žemljic: Življenje je večna borba	2.000,00 SIT / 8.34EUR
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 2300661.
Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV.
Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju! EUR = 239,64 SIT.
Ob naročilu
2	(dveh) knjig:
darilo lonček"Demokracija"
3	(treh) knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija"
4	(štirih) in več knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija" +
Knjiga {po našem izboru)
Naročam tednik Demokracija
število izvodov:
Naročnino želim plačevati:
□ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popust)	(10% popust) (20%popustj
* Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: upokojenec, L invalid, brezposeln, študent ali dijak
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum naročila:
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec:
NE □ DA ID za DDV:
tedni k
www.demokracija.si
l c u 11 i k.
Demokracija
Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana
Mobitel vam omogoča brezžičen dostop do interneta doma in v tujini
Vse. kar potrebujete, je ali prenosnik ali dlančnik ali pametni telefon z omogočenim WLAN ali dodano WLAN kartico oziroma z omogočenim UMTS ali dodano UMTS podatkovno kartico. Tako lahko kjerkoli brezžično dostopate do interneta ali e-pošte.
Na celotnem območju pokrivanja v Sloveniji
deluje GPRS prenos podatkov, v mestih in večjih krajih z okolico pa tudi Mobitel UMTS. Na vstopnih točkah je vsem Mobitelovim uporabnikom omogočena uporaba storitve NeoWLAN. Z vpisom svoje GSM/UMTS številke prejmete SMS geslo, ki vam omogoča prijavo v omrežje. Prijavite se lahko tudi s kreditno kartico ali z vrednostno kartico NeoWLAN, ki jo lahko kupite v kateremkoli Mobitelovem centru
in na večini lokacij, kjer je omogočena uporaba omrežja NeoVVLAN.
Mobitel vam z WLAN gostovanjem omogoča varen brezžičen dostop tudi v tujini!
Naročniki Mobitel GSM/UMTS lahko gostujete v omrežjih tujih operaterjev na več tisoč lokacijah v 36 državah (seznam držav www.neowlan.net/slo/wlangostovanje). Pred odhodom pošljite SMS s ključno besedo VVLANGOSTOVANJE na številko 1919 in prejeli boste povratno sporočilo SMS z geslom, ki ga lahko do 7 dni uporabljate izključno v tujini na katerikoli vstopni točki operaterja, s katerim ima Mobitel sklenjeno pogodbo o gostovanju. Uporabniki lahko geslo zahtevate tudi preko portala Planet (www.planet.si) v sklopu »Sporočanje«.
Gostovanje UMTS, GPRS ali GSM v 300 državah.
Za informacije o cenah storitev pošljite SMS na številko 1919: kratico UMTS in ime DRŽAVE (primer: UMTSNEMCIJA) za videotelefonijo; kratico GPRS in ime DRŽAVE (primer: GPRSHRVASKA) za paketni prenos podatkov; SMS z imenom DRŽAVE (primer: ITALIJA) za cene klicev in SMS sporočil.
Pomoč?
Na številki 031/041/051 700 700 lahko preverite, katere storitve vam tuji operaterji omogočajo. Več informacij najdete tudi na www.neowlan.net in www.mobitel.si.