Tečaj XVII. m spodarske, obertniške Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr. * za četert leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 13. julija 1859 Nova naprava za posle. Ni sicer ob času domov y sedaj od ih naprav govorit kjer in kraljestvo od toliko strani naše pomoci in pod pore potřebuje; pa vendar dobra beseda od njih pop imo. da tudi ni eba tihnila Zakaj i rn da bi vselej na tem ležeče, da se to, kar se danes gov y ze precej jutri stori; kakor tudi dobro seme, ki se danes v zemljo verže, ne prinese precej j pojuternem zaželjenega sadu Naš namen je tukaj Je-ta: eno misel očitno na nje dati od ktere se nam zdi y d je dobra; in kratek opominj storiti, kteri bi, znabiti vendar tii ali tam utegnil kako em času k dobrému pazno uho zadeti, in ob svojem djanju dozoriti. Tudi ne mislimo pri nje ustanovljenja priporočevati, da bi bil naši napravi tacega od seh plati premožnih in nepremožnih skupaj zbirati in sklad od eba (ker vemo, da so od vednih prošnja in dajanja lahko že ljudém ušesa in roke udene) pak le to želimo, da bi naša beseda do tacih Ijudoljub P1 • V ktei Je Bog s p jsebno o b přemoženi obdai y in ktere je in so v stanu, ali že v volja za takošno Ijudoljubno priporočiti hoćemo, ve V « ljenji, ali saj po smerti lapravo ko poda ali štiftengo, ki jo tukaj Le na take pr in velikodušne dobrotnike je naše zaupanje pri ti napra operto. In če bi tudi en sam zmed takih v stanu bil celo napravo, od ktere govoi , to imo. uterditi. kakor nas dosti plemenitih zgledov naših rojakov uci: toliko lozej bi se to smelo upati, če bi se jih več takih skupaj sklenilo, in si k temu namenu roko podalo Zi 2 eseljem naprej povedati, da bi ta napi po naši misli, po tem ko bi enkrat lj bila y ne potřebovala ptuje pomoci y pak na lastno močjo se obdet ojih lastnih nogah stati zamogla. in več ,'ojo Pa v čim naj bi obstál Da v kratkem ta odgovorimo prava? bo bravec prašak v u čil ni ci ali šoli, kjer bi posli, zlasti ženskega spola y w J p r i h o d nj t p r i m e r j k, in zraven tega tudi preb lUe in h zastonj přejeli. Tudi, prav prihodnjega je cló pri vsakdanjih delih tolikrát vse pomanjklivo ali napek storjeno; pri posebnih pak, ki veči vednost ali pri pravnost terjajo, si brez ptujega vladanja cló pomagati ne vejo. — Koliko škode in nevolje se iz take neurnetnosti in nepripravnosti za gospodarje in gospodinje, in koliko žalosti in obupnosti za posle same izhaja. se lahko vidi. Kako dobro in stanovitno pak bi bilo od vseh plati pomagano, ko bi takošni posli priložnost dobili, preden v službo stopijo, svojem prihodnjim přejeti ! delom primerjen nauk Zakaj v pričevanje resnice in v čast našim poslom se more reči, da njih nezmožr.ost in neustrežnost, saj s denlj ploh î ne izhaja iz pomanjkanja dobre ampak večidel le iz nei olj Hl pi poprejnega poduka. Med deset drugod , pa nevednosti in pomanjkanja ?nskimi posli se bo morebiti bi bil vzrok pornanjkljivosti ednosti in nezučenosti iskati. Da bi ki posli, preden v službo stopijo, sami za potrebni komaj eden ajdel i pi ktei kakor v poduk skerbel se ploh lj njih velike revšine ne more tirjati. Zakaj, ktere se iz kmetov v mestno službo namenijo, pridejo večidel tako ubožne in bi vsega premoženja v mesto, da se mi ki) tudi nektere tedne niso v stanu same pi ne doide. V * ce ji kaka posebna pomoč od di cr od Slišali smo nektere lepe zglede take pomočir kteri 60 nas v serce gin y namreč: da se med ubožnimi samimi najdejo nektere tako dobi keršencami Ijenega serca, da takim sirotám zaslužka, ali, kar pri drugih spi in usmi iz svojega lastnega terdeg morejo, pomagajo 5 in tega tudi še moremo j'*1 tako % « prez dokler ne j kaka služba ne na meri. I do bližnjega, kt keršanske pobo rečeno: so got takih blagih je du ed ki so tako unete od ljubezn ali ) g o t \ čednost znamenje pra 5 u m es naj bo to Luk. 10 P v bukvah V « Ijenj 20 Kakošno clj pri be žal bi se tedaj takim ki se v službo namenijo, in nič pomoci in poduka nimajo y j dp ko bi se ta pi y od ktere govorimo, ustanovila y in v kteri bi one ne le anje in živež zastonj dob y nadzirstva ali čuječnosti nad posli v službi in pomoč do- tudi za svojo prihodnjo bo tako potrebni in ko brega sveta itd. bi se dala s to preskerbo sklen Vendar moramo precej od konca opomniti, da bi se ta na prava le tadaj z upanjem upeljati zamogla, če bi jo sedaj naše mesto obdarov; veči ristni nauk po redu prejemati zamogle! Kolikanj bogateje bi bila ta naprava osnovana in uter sadu in z manji stroski jena ; tolikanj več učenk bi se moglo va-njo dovzeti y in mi sestre, s kterih d Je tolikanj daijsi in popolniši bi mogel tudi nauk biti, kteri bi y s svojim samostanom skleniti se jim tukaj dajal! Ce bi bila tedaj naprava dosti pre in v svojo skerb in vladanje vzeti blagovolile. Kako dobrotna in koristna bi bila ta naprava za posle mislimo, da nam ni treba veliko skazovati. možna, in število učenk obilniši bi utegnil nauk postavimo blizo 20 ne Ie nektere m es ce. ampak tudi dalj in gospodarje, mislimo, da nam ni treba veliko skazovati. časa, morebiti celo leto, ali še dalje terpeti, in se ne Saj vsak dan slišimo, kako težko je dober posel dobiti, le na kuho in šivanje, in navadne domaće delà, temuč kteri bi bil v vseh svojih delih zadosti zučen in zurjen: tudi na druge poslom potrebne ali koristne znanja, posta- tako, da bi jih tudi sam po svoji umetnosti zadosti natanko viino branje, pisanje, raj ta nje in zlasti tudi na pod- in previdno in brez vednih pomot in pomanjkanj opravljati učenje v posebnih kerša uskih dolžnostih poslov vedil. Kako malo y y najd po jih zlasti med kei y du ku hat ali s « p ri d ej c stopile y ki iz kmet i. t. d. raztesniti. » Kakošna neprecenjena dobrota hi bilo so sèm ter tjè vidile in si tako verhu zamerkale, je vsa njih vednost ktere bi se bile pred, preden so v službo to za uboge posle; in kako velika tudi za njih prihodnje gospodarje in gospodinje, ne le v mestu, ampak tudi na Zakaj po ti poti bi oni najlepšo priložnost do ti učile! Le to y kar memo grede in po deželi! Od tod pride y da bili, ue le hitro za dobre in popolnoma zučene posle zvediti temud—si B V Oj l> ' >v : Verh vsega bogato osnovana pri njih vladnicah ali učenicah prav po jenjala molsti, ravno tisti cas jenjuje tudi drugekrat potrebah odbrati. y tega se bi ta naprava, ce bi ne bila posebno tudi, kakor smo že od konca Ce je namreč gospodar kravo po pervem teletu jenjal v 5 zaniogla času mescu molsti, bo prišla tudi pi drugih teletih v tem ob mleko. Naj se tedaj krave po pervem teletu mol spomnili, po tem ko bi bila enkrat upeljana, sama obder- zejo saj do 9. mesca, če tudi celó malo mleka imajo. žati in obraniti. To bi se zgodilo, če bi se s pomočjo učenic zraven pa naj se dobro kermijo (futrajo): to je gotov po- in prizadevo ucenk, po segi gostivnic, kuha hrane ali mocek, si napraviti krave, ktere jedil za ptuje, napravlja, in postavimo dvojno omizje (A dolgo molzej w J bolj z bel jakom ali r i bje m klejem ali dvojna gostija ustanovila, namrec: ena za bolj proste, (Hansenblase) vino V • titi?) V druga p oseb i ta za bolj razlocne, ali take, kteri bolj „Weinzeitung a jy vinskih novicah^ zbra ne jedila žele. Ker bi se pri taki gostii lahko pre- je beljak za vino čistiti bolj od 28. februarja letošnj ribje leta se piše y da od kleja Gospod vidnost in skerb imela, da bi vse dobro in čedno, in kar Mandel iz je Kottingbruna mogoce tudi dober kup napravljeno bilo, bi se število beljak za čistenj pa pravi: Po mojih skušnjah je ih vin res neizrečeno dober: gostov, tako nižjih kakor višjih, gotovo kmalo množiti začelo. b pa ne tako, ker pri belih vinih ne V • gre cisterne za z Tako bi učenke priložnost dobile, se ne le v kuhi in beljakom tako hitro od rok kakor pri černih postre obilniše zuriti, temuč tudi napravo s svojo lastno belih nih se mi je čedni ibj prizadevo in pridnostjo obderžati ali v bolji stan pripraviti. Zato priporočam beljak le za černe vina čistiti Sicer pa se samo po sebi zastopi, da bi se ta gostija, duh ki bi se ga znalo vino po čistenj , m ravno pri klej dosti bolje obnesel. Slabi da je že p e š a t i zacenja ? Z dobro vestjó lahko rečemo, da je to mogoče. Da nam bojo bravci to verjeli, jim damo le dva izgleda v poterjenje svojih besed. Ali ne vidimo prav pogostoma, da se Ijudem, kterim je kaka bolezen vso moč Mlin je bil tam-le onega kloštra" kaže zapuščeni stari samostan v vasi Čep mi dalj nj ej mlin stal , in mi po- ,,vse to, zdaj voda stoji, so bili travniki nekdanjih knezov sta-rega grada v Pazu. Samostan ni imel tù notri nobene druge pravice, kakor pot do mlina in mlin v jami. Oskerbnik bi »^VIIIM . MM WV *J "f y " V • - J v ----- -------------' --- - jy. M f ivv ^ J* ' V MV «UIIIIU ili «11 1 I âl f J U 111 1 • \JOI\Vl UUIIY Ml vzela, po pametnih zdravilih in pametnem življenji, zgubljena bil rad mlin v svojo last spravil, zatoraj je nakljub délai moč spet poverne? In drug izgled imamo na delavnem samostanskim, kjer koli je mogel, da k metu > kteri ga bili dobrovolj y čeravno že star, opravlja se delà, kterim pustili; tudi je žugal, da bo mlin dal podreti, ker ljudj tudi mladi pa mehkužni mestnjan ni kos. Ali mislite y da je na poti v mlin po travnikih preveč škode stoi Bal se je mehka postelja, vsaki dan pečenka in bokal vina dalo kmetu vendar s silo kaj storiti, ker knez je bil patron in prijate! to moč? Ni res! Dělal, trudil in potil seje pod milim nebom, samostana. Nevošljivost vendar nikoli ne miruje. Češ, da ima in s tem si je ohranil moč. Tudi vojaki, lovci (jagri) voda preširoko stru o zkoplje nov vodotok, mlinu ravno in drugi, ki se veliko gibljejo pod prostim nebom, so nam nasprot. Opat mu pravi in pravi, da to ni volja knezov izgled. y in da se bo sam pri knezu pritožil za pravico. Pa poprej Poglejmo a Angleže, kako konje pa tudi ljudi trai- in močne naredijo; «trainirani" konji so v malo r> nirajo mescih dvakrat hitreji in močneji kakor so pred bili kakor opat to stori, dojde huda Učki ura ; silen dež se izlij na y cela dolina od Susnjevice do Kei je hipoma stala y m * ki so se vadili leteti, ve sijat i, plavati pod vodo. Silni hudourniki priderejo od obedveh strani v do ljudje dariti. me ta ti, duksati itd. ,jez-kakošni korenjaki so memo njih prejšne moči! Le moč, moč je, ktere si přilétni clovek želí, je se dosti močán, se tudi starec še misli mlad Jama se s šaro m y V kaj mara za sive lasé, če ima le še močne kostí! Česar člověk ki ima, kakor pravijo, 5 križev na herbtu, to je, da je pre- lino, poberejo po dolini in po potoku šare, kolikor je morejo nositi, in vse to se valí proti čepiški jami. i, to je, za m aš i, in tako je nastalo tukaj jezero od tega pa je dobilo selo in jezero ime Čepič". 2. à á p y Od kod inié isterskih „Šavrinov?" stopil že 50. leto (XXXXX), si še voši y je, da mu sapa lahka OBtane , da se mu roke ne tresejo, noge ne oterpnejo itd. da Kdor pozná isterske slovenske prebivavce, lahko vé y niso ne horvaškega ne slovenskega narečja 5 in da niso Kako tedaj to doseći?Kako star biti in vendar mlad ostati? vsi iz enega kraja in tudi vsi na enkrat le-sem došli, ampak K - - V ^ - %é ^ . i. Ker je do dobrega uterjena resnica y da n e kdor se v različnih časih in iz različnih krajev. močán ampak kdor je tedaj varuje, polega in mehkuži, je terden in je delaven in, kar je prav, svoje moči napenja tudi očitno kot beli dan, da le dostoj no giba nj e života in delavnost člověka krepkega ohranita do poznih let. Kdor je v mladosti veliko skakal in se metal, hodil in Dopustite mi y drage „Novice", da razodenem svojo misel: od kod da so isterski Šavrini došli, in kako ime dobili. V bukvicah „Porta orientale" t. 1. se bere: „Do leta 800 p. Kr. ni bilo po Istri skor nič Slovencov. Pod vla- y létal, jezdil in plaval, se po ledu dersal in po gorah plazil vozove nakladal in skladal, mlátil in oral — tak si je uterdil Dragonje svoje ude in svoje zdravje. Kdor je vse to zanemari!, je darstvom Karola Vélikega so Istro od Tersta do recice Longobardi tako oropali in razdjali, da je vse pobegniio in ni skor nič ljudí po deželi stanovalo. »voje uue ni svoje zuravje. ívuor je vse io zauemam, je F u v u " M * v mehkužen in vse nadloge starosti veliko prej občuti. Vendar Véliki je dal del Istre od Tersta do Dragonje Karol in od morja jih more odverniti in opešano moč si saj koliko toliko po živili: če je z m ere n v jedi in pijaci in si ne prena do hribov pri Socergi vojvodu Ivanu v feud. Ivan je v ta kraj poslal množico svojih podložnih iz furtanskega krasa, penja preveč glave, če veliko hodi, pa tudi léta, kjer je bil tudi feudalni gospod. Tem Siovencom pa se m z o g o j ezd a ri, polji koplje in bije y derva seka, na vertu ali dopadlo v takosni pustosti se naseliti, tedaj so se bolj v se druge delà opravlja v kterih se mesta ali saj blizo primorskih mest naselili, tako da so sa y w i j i n u |/ i j i; ju ov u i u ^ v û i/1 ii ujFi a * jja , % nitnu dw -------- ---- ---j ----- i---------------- ------ -----------7 ------ --------- poti in svojo moč krepčá. To pa mora biti dan na dan isterski Lahi že leta 804 p. Kr. v deželnem zboru na ri «kozi celo leto, poleti in pozimi; lahko sije zmisliti to in žanski planjavi Karolu V. zoper vojvoda pritožili, rekši: uno delo. Z in erzi o vodo se umiti vsaki dan poleti in „Vojvoda nam je Slovence v našo škodo vrinil. On jim je M M _ _ ^ m* _ «« A «I pozimi po celem životu in potem se s p r e h o d i t i, povžilja ntoc človeško, zato je tudi poleti kopati se v merzli vodi in plavati tako koristno. To je uganjka gori postavljene zastavice: Star biti pa vendar mlad ostati — kako to? dal nase zemljišca, da orjejo nase njive, razkopavajo nase berda, kosijo naše senožeti, pascjo po naših pašnikih in od naših zemljišč plačujejo davek Ivanu". — Tistikrat so se pritožili tudi Lahi iz Buzeta (Pinguente), Pična (Pedena) in Labina ( Albona) zoper Slovence, ktere so še drugi nemški feudalni gospodje ondot naselili. Kakor se vidi y 218 ao res mogli Slovenci iti iz mest v bolj zapuščene kraje; sence, gleda en hip umirajoče dekle to se tudi kaže iz krajih. enskih imen vasi po že imenovanih veličastne besede: Stvarniku svojemu * r> Vzdigni se, kar mu uidej ) te duša kristjanska, pojdi k u Staro-beneski Istrijaui pravijo tem Slovencom „K ; u Lahi v Buzetu. Pičnu in gledam posodo s svetim olj Tu povzdignem svojo pobito glavo f i Labinu pravijo Slovencom bo ta lek At v • ter zaupijem: „Oče moj ali na zahodni strani Učke „I m peri a I i", to je Imperatore", in ravno tako so nekdaj S > r> sudditi dell vecno ljenje " od vljenje ohran v Da imenovali At sin moj primorski Lahi od Tei d Kop rs ddit d rani « y 55 S edaj popacepo ,.Š S v S pa ni bilo več. starček in se mi verže v naroč je Tù je Saktas, odkar je svojo pripovest začel, vdrugić rini so tedaj „podlozi) rski . prisiljen prenehati. Solze ga zalivajo in njegovemu giasu ne pa, kakor nekteri uhajajo le pretergane besede. Slepi sašemc razgerne svoje M «•lasa mislij f od S domá Da so Savi K kaze persi in izleče iz neder svojih A njih močni ali krepki život in njih nošnja; tudi njih slovensko poročnino nesreće!" narečje je bolj krašovskemu kakor posavskemu podobno. Fr. Vidmar vidiš, jez pa je ne vidi upije Renat več l i krizec. „Lej jo tù , o sin moj, ti jo Pověj mi, al se ni v Se nekaj od Vodnika toliko letih zlato nič pokvarilo? Al ne vidiš na njem sledu mojih solz? Al bi mogel spoznati, kje se ga je svetnica z Ko so bili ljubljanske škofij Mihael baron Brigido kši škof in knez se zgodi, da enkrat **) na veliki cetertek v žagradu šenklavške stolne k se beró po navadi ustmi dotikala prazni deržavi njegovih ? ... Al Nak veš. In kako? Saktas ni še kristjan? Kteri oki so ga deržali doslej v zmotah dedov dalje nočem odlašati. Zemlja mi upije: kdaj se boš v grob pogreznil? in kaj čakaš da bi stregli vikšemu pastirj duhovniki, svetega olja. Dvanajst jih je kakor pi posvecevanj sedem kakor dijak je tud kujejo požug naš Vodnik »boj Ki mašniki in dvakrat po reda oblečenih. Med mašniki 55 vere Božje ne sprejmes?" dol y da tii stojijo in knezo-škofa pi glavo z At zemlja, ne boš me več tkala: kakor hitro bo kakošen duhoven to tuge sivo posvećeno vodo pomladil, se bom, kakor se nadjam pet združil y Pa naj doveršim pripovest svojo y ti j a j e 55 mašniku ter mu šalno Fi danes le dobro pazi, da je ne zabrusiš se približa V o d n i k nekernu Pogreb. pri pozdravljanji svete krizme: „Ave sane ta ** ) Ch Nagovorjeni ik in drugi okolistoj se to besedo jega bilo slavnega pevca posmejajo. Kar zvonovi zapojó in po dva Ne bom ti popisoval, o Renat, obupa, ki se serca mo-loti, ko Atala zadnji zdihljej izdahne. Treba bi mi ostane: treba bi bilo. da bi več ognja ko mi V se se in dva skupaj v vilo se začne, p kšega škofa sprejeti grejo Sveto opi m ogl e moje zapeřte v 9 oci soncu spet odpreti, prašati ga pozdravljenje svete křižme. Ze nekoliko Da mašnikov jo spodobno pozd Zdaj p ka in čuj čudo! Vodnik, učeni latinec, zapoje versta na Vod Av 55 san c ta Chrisma!" se nekoliko pomuzaj V y V 7 se zavzamejo, ker tudi vikši škof »dnik pa, spomnivši se svoje po- po številu solz, ki so jih v njegovi svetlobi prelile. prej bo nehal mesec, ki sedaj nad glavami našimi sveti kentukiške šamote razsvetljevati ; da! prej bo prenehala reka, ki sedaj y y pi roge nase nosi mote y ko zid obledi in se za usesom aska dokončanem etem P pet v zagrad přidej Ko po o, jih ka množica nad uboz V o d n i k rekoc 55 Ti ti si jo pa danes šembrano slabo zakrožil: „A1 pesnik Tine! jih vale overne in pi svoj tek, ko jez po A ta li solze točiti! Dva cela dni sem neobčutljiv pri puš-čavnikovih govorih. Verli mož skuša mojo žalost utolažiti; pri tem pa se ne služi praznih posvetnih tolažb; dovolj mu je, in me stisne na serce svoje. Nikdar bi ne bil verjel, da je v teh kratkih da mi pravi: „Sin moj, volja Božja je«, y ko bi ne bil tega Nara stari prigovor r Kdor mlati po družim, Bil sem jez danes cep smeo pove: ostane sam cep ? y Bog pa že vé y Kteri da stopi na rep u besedah udanega kristjana toliko tolažbe sam skusil. / — Rahločutnost, pobožnost, nespremenljiva poterpežljivost starega služabnika Božjega zmaga poslednjič termo tuge moje, . mu Kratkočasno berilo. Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne ("Dalje). Sram me je solz, ki jih zavolj mene toči. ,.Oče moj, pravim, to je preveč; strasti mladenčeve naj ne motijo dalje mirú tvojih dní. Daj mi ostanke zaročnice moje odnesti; pokopal jih bom v kakošneni kotu puščave, in če sem še k življenju obsojen, bom iskal se večne poroke, ki mi jo je Atala obljubila, vrednega storiti". To nenadjano povernjenje serčnosti napolni dobrotljivega Komaj izreče te besede, me neka ceznaravna moc starčka z živo radostjo: .,0 kerv Jezusa Kristusa, zaupije, prisili, se na kolena vreči in glavo k podnožju A ta l i ne kerv Gospoda mojega nebeškega, tù spoznam tvoje zasluge! postelje nasloniti. Duhovni odprè nek skriven kraj, v kterem Rešila boš brez dvoma tega mladenča. je bila zlata, s svilnim ogrinjalom zagernjena posoda za- delo svoje. Daj spet mir ti tužni duši, in ne pusti ji dru Bog moj y do verši perta; na to poklekne in iskreno moli. Bilo je kakor da bi se jama na enkrat razsvetlila; zega slišale so se v zraku besede "ko ponižen in korišten spomin njene nesreće". Pobožni mož mi ne dovoli trupla Lopez-ove hcere y ang eljev in harf nebeskih, in ko puščavnik sveto posodo iz marveč ini svetova, njegove spreobernjence tabernakeljna vzame, se mi samega s hriba priti. zdi y kakor da bi vidil Boga tega vso kristjansko slovesnostjo pokopati; volim. „Atalina nesreča in njene kreposti sklicati in jo z pa jez ne do- pravím so Duhovni odprè kupo (kelih), vzame med svoja dva bile ljudém neznane; naj se tudi njeni, z najinimi rokami persta hostijo belo ko sneg, stopi k Atali in govori skriv- skrivaj skopan grob te neznanosti udeleži". Dogovoriva se y nostne besede. Svetnica ima oči proti nebu povzdignjene in da bova šla následuji dan o sončnem izhodu Atalo pod je vsa zamaknjena. Zdí se kakor da bi bile vse njene bolečine obokom naravnega mosta pred germovjem smerti pokopat, prenehale; vse njeno življenje se zbere na njene usta; njene Tudi skleneva pri truplu svetnice v molitvah prenoćiti. ustnice se odpirajo in iščejo spostovaje Boga s kri tega v Proti večeru preneseva njene dragocene ostanjko k ne skrivnostnem kruhu. Poslednjič pomoci starček božji ne- kemu predoru jame, ki proti severju gleda. Puščavnik je koliko pavole v posvećeno olje, pomazili ž njo A ta line bil zavil A tali no truplo v nek kos evropejskega platna, M ogl biti to med leti 1803 in 180G, in to toliko več, ker ki ga je bila mati njegova sprćla. Edino blago je bilo y ki so tudi pokojni teržaski skof Ravnik ki 60 nara to drob ga je iz svoje domovine imel, in ze dolgo £a je bil v svoj tinico poved pri tišti priči v redu mašnikov bili lastni pogreb namenil. Atala leži na trati gorskega Namesto „sanctum Chrisma" rastlinja ; noge y glava y rame in deloma persi njene so od 219 gernjene. V njenih laseh se vidi vsahnjena magnoljna cvet velikih revnost, da ne moremo dolgo časa še nesrečni biti lica. Njene ustnice, podobne pred dvema jutroma uterganemu Verni se k Mešasebu; pojdi tolažit mater svojo, ki vsak popku vertnice, ^so kakor da bi hrepenele in se smehljale. dan po tebi joče in ki tvoje pomoci potřebuje. Daj se v Na njenih bleščeče belih licih se vidi tam pa tam sinja žilica, veri A tale svoje podučiti, kakor hitro k temu priložnost Njene lepe oči so zapeřte, njene blage noge sklenjene, in najdeš, in spomni se, da si ji obljubi! kreposten in kristjan njene alabasterne roke derzé razpelo iz ebenovega lesa na biti. Njeni grob bom jez tu varoval. persih; škapulir njene obljube ji visi na vratu. Očarana se duša sestre tvoje in serce Pojdi sin moj Bog, zdi po angelji tužnosti in po dvojném spanji nosti in groba. Bolj nebeškega nisem nikdar še vidil. Kdor bilo, bi jo bil nedolz- spremljalo". starega prijatla tvojega te bo To so bile besede moža bi ne bil vedil, da je to mlado dekle lahko za kip spijočega devištva vzel. živo ki v skalovji stanuje; nje gova veljavnost je bila prevelika, njegova modrost preglo boka, da bi ga ne bil ubogal. Precej naslednji dan zapustim Duhovni ne preneha celo noc moliti. Jez sedim tiho častitljivega starčka, ki me na serce stisne pri zglavji mertvaske postelje A ta le svoje Kolikokrat sem deržal, ko je spala, njeno milo glavo na svojih kolenih! solze daruje. , in mi svoje poslednje svete, svoj poslednji blagoslov in svoje poslednje K Kolikokrat sem se nad-njo dihal! Sedaj pa se ne nagnival, vzdiguje da bi njen dih čul in ne glas ne dihljej iz teh oterpnjenih pers, in zastonj čakam, da bi se zbudila! Mesec razsvetljuje s svojo bledo baklo to mertvaško čuvanje. Vsred grobu svoje tovaršice joče. Kmalo grobu se podam in se čudim, da na sta novanji smerti majhen križ najdem, kakor se po brodolomu jambor vidi. Iz tega sklenem, da je bil puščavnik po- V se noči grob noči molit prisel. To znamenje prijatelstva in vere «»ii stori veliko solz preliti. Mikalo me je, grob odpreti in se vzdiguje kakor beia vestalka, ki na ljubo svojo še enkrat viditi; pa nek pobožen strah mi to razširi po gojzdih tisto ubrani. Na novoprekopano zemljo sedem en komolec sladko skrivnost tužnosti, ki jo rada starim hrastom in starim naslanjam na kolena, glavo si z roko podpírám, in se po-bregom morja pripoveduje. Od časa do časa pomaka du- greznem v najbritkejše sanje. O Renat, tù sem pervikrat hovnik cvetečo vejico v posvećeni vodi, jo stresa in polni noč resnobuo z duhom nebeškega balzama. Včasih poje po nekem starem jelen premišljeval !..... Druzega nisem več ko star " --------O ----------- ------ i J i— ------—------------j viuii , ni ou fi, u iti ni u uuc napevu naslednje tihe starodavnega pesnika z imenom Job: vrane: in vendar pri vseh „Přešel sem kakor cvetlica; vsahnil kakor trava na polji; čemu je bila podeljena svetloba revežu, in življenje tištim, kterih serca so ki so ga zime obelile; moje leta se merijo z leti mnogih polne britkosti"! Tako popeva starček. Njegov resnobni, po pevu neko glavo kopicijo, pri vsi še nobenega cloveka, prevarile, dolgi kterega liko spremenjeni groba se glas vzdiguje plava po tihoti puščav. Ime Boga in iz vseh odmevov. iz vseh rek in iz vseh slap potoka na gori, gojzdov. Gerlenje virginskih golobov in glas zvona, ki popotnike kliče, se meša s tem mertvaškim dnevih, ki se mi nad skušnji življenja nisem našel bi ne bile sanje v blaženosti ki bi kakošne skrivne rane ne imelo. Na videz narjasnejše serce je enako naravnemu stu-dencu alasnaske (Aalachna ) savane: poveršje se zdi pokojno in čisto, ko pa na dno pogledaš, vidiš groznega nobenega serca, krokodila, ki ga studenec v svoji vodi redi. petjem, in zdí se kakor da bi se slisal od daljec v germovji Soncni izhod in zahod sem vidil tù v kraji tuge; smerti zbor umerlih puščavnikovemu glasu odgovarjati. V tem se napravijo proti izhodu zlate pruge. Kragulji sedaj pa se napravljam naslednje jutro o pervem štorkeljnem vpitji posvećeni grob zapustiti. Vzdignem se od njega kakor vpijejo na skalah in kune se povračajo v votle breste: to sprevoda. Jez vzamem kterega se hočem na pot kreposti vreči. nama je znamenje A t a li n e g a truplo na svoje rame; puščavnik z lopato v roki gré pred menoj. Od skale do skale stopava nazdol ; starost in smert od mejnika, od Trikrat zakličem A ta li novo dušo in trikrat odgovori duh pušćave pod mertvaškim obokom na moje klicanje. Potem pozdravljam izhod in zagledam na neki stezi dalječ na hribu ovirate enako najine stopinje. Pri pogledu psa » ki naji je bil v cr ojzdu našel, in ki nama sedaj, veselo skakljaje, drugo puscavriika, ki je v kočo kakošnega reveža šel. Veržem se na kolena, objamem grob in zaupijem : ' „Spi v miru tii pot kaže, se v solzah topim. Večkrat zagernejo kakor cerno lasjé, s kterimi juterni veterci ogrinjalo A tali ni dolgi igraj o m oj e * f 0C1 večkrat me prisili teža bremena blago mertvo v mah položiti in pole o- njega sesti. da bi novo moč ? zadobit. Poslednjič prideva do kraja, ki ga je bila moja pod mostov obok. 0 sin moj, v ptuji zemlji, o prenesrecno dekle! V plačilo ljubezni, prognanstva in smerti svoje imaš sedaj to, da te še celó Saktas zapustí! Nato se ločim, vès v solzah zalit, od Lo-pez-ove hčere in se odteržem od teh krajev, pustivši pri podnožji naravne sra spomenika še veličastniši spominek tuga določila, in stopiva doli ponižni grob kreposti. (Konec si.) ko bi bil vidil mlađega divjaka in starega puscavriika, kako sta v puščavi eden proti druzemu klečala! kako s svojimi rokami za revno dekle, kterega truplo je poleg nju v po Dopisi susem strugi nekega potoka ležalo, grob kopala. Nail Salionzo takraj Minčia »•z r> Ljubi prija tel! Koje najino delo doveršeno, preneseva blago mertvo Pod prostim neb na hribu nad Salionzo takraj Mi v njeno zemeljno posteljo. Oh ? nadjal sem se, da ji bom Ti pišem te vcrstice, da tudi Vi zveste, kako se je obnašal drugačno posteljo napravil!.....Nekoliko prahu vzamem v roko svojo in vprem, poln groze in molčé, poslednjikrat svoje oči na Atalino obličje. Na to potrošim zemljo spanja na čelo osemnajstih spomlad; malo po malem vidim obličje n a s p. m. giment v kervavem in terdovratnem boj 24 dan 23. zvečer smo pi • V v Pozzoleng ažniku naprot, 24. zjutraj smo imeli zapoved, ob osmih se dalje podati; pa že pred seci rnemi smo slišali na naši levi strani sestre svoje zginiti in blagost njeno se za zagrinjalo vec nosti skriti ; njene persi mole še nekaj časa iz černih tal strasno gr voj s kovalo tepo se je 5. kerdelo že s Fr Vedoželjni smo hiteli gričke gledat bojevanje, kakor se vzdi upijeip sedaj, guje bel limbar iz temne zemlje. „Lopez, za cr » I ej 1 sin tvoj pokopu je hčer tvojo!*4 in od kodar so se sovražno in naše topništvo kakor tudi nase in bojevajoče verste dobro vidile, kar naerikrat prižvižgajo zakrijem A tal o z zemljo spanja v naš tabor sovražne j krogle Sard Sa Sa rdi n ci so ki sem V jamo se verneva, in jez povem misijonarju sklep, bil storil, pri njem ostati. Svetnik, ki je serce nas namreč nenadoma zalezli. Pa kakor viliar se je vsula ga naša tropa za nj » in unel se je tisti ker boj ki je človeško čudovito poznal, spozna mojo misel in zvijaco celih 14 ur n»oje tuge. „Saktas, Utalisov sin! mi pravi, dokler je Atala živela, sem te sam nagovarjal pri meni ostati; sedaj pa se je osoda tvoja spremenila: svoji domovini si se dolžan. Veruj mi, sin moj, žalost ni večna; prej ali potlej je mora J per pad pel N 1 batalijon s polkovnikom spredaj moenega ka, pa se je mogel v začetku preveliki sili akniti. S kovnika Doming V J je kmalo izgled lira brega pol- zbral in z begajoče konec biti, ker sercc človeško ni večno; to je ena naših Posnetek iz prijatelskega pisma, ki nara je bil prijazno za nas list podan. Vred. neumakljivo sercnostjo 6o pregnali Sardince v njih doline današnjem „novicarji in luknje. 1. batalijon se je bojeval z regimentom Rainer Francoz obraća, vred. Nevedojoči, kam iti, je polkovnik na kratko sklenil: u bere marsikaj novega godilo Bog pa oberne! pri Vred. ) y r. n Le pojdimo, kjer pokajo in streljajo, tam bomo gotovo so v vraznika našli « » Nikdar se še ni bralo Novicahu od naših skritih krajev, pa tudi ni čuda, ker Iz Laporja 1. julija. Sovrazna krogla je polkovniku čako pre- se tukaj malokdaj kaj zanimivega prigodi » in ker mi tako střelila in druga na nogi kožo obrila. Grenadirbatalijon y 2. rekoč po svetu malo znani v ljubem miru samotni živimo. in 3. batalijon so bližej vkup se bili. V začetku sem se Vceraj je pa bilo vse veselo in živo t přivřelo je od vseh pa na mestu zaderževal, kjer so ranjene obvezovali; ko bližnjih far veiiko ljudstva v naše tihe Laporje, ker smo sem vse ranjene sam previdil, se nisem žati, in sem šel iskat svojih ljudi. mogel več zdet posebno slovesnost obhajali; blagoslovile a o se namrec nove Bog me je varoval na org Ije v naši cerkvi. Cerkev je bila natlačena s pobož bojišu in le zaupanje, da me bo Bog v tolažbo nesrečnih nimi, ki so željno velicastno-mili glas novih onrelj poslusali. V pripravnem ogovoru se je pričujočim razodel namen orgelj ©bvaroval, mi je dalo gotovost, da me ne sme nesreča za-deti. (Gosp. dopisnik imenuje sedaj oficirje, ki so smert sto- v cerkvi. Da je vsem nazočim govornikova beseda v serce segla, se je vidilo očitno iz tega, da je pri sv. maši vsa rili na bojiscu ali pa so bolj ali manj ranjeni bili). Do dveh popoldne se je naša armada tako dobro deržala, da smo si cerkev kakor iz enega fferla navadne cerkvene pesmi po- ■I mmaam ■■^■■■■■■■l I WĚ MHHMHHHHHH učniki ljudskih zmage svesti. Neizrečeno veliko Sardincov smo vjeli, pevala. V raji misli clovek da je bili druge je precej v Milan in v Alesa n dri o vse zapodili. Pa previhani Francoz, ko je to zaduhal, ljudstvo poje. Želeti bi bilo, da bi v tej kjer reči íelegrafiral, in v šol si bolj prizadevali ! Bilo je k tej slovesnosti tudi po silni hitrici mu je proti večeru pomoč pritekla; naenkrat, kakor bi bile iz zemlje izrastle, so priderle nove spočite francozke trume nad nas, in unel se je boj, ki se popisati pravega mojstra. Naj tedaj njegovo ime po vabljeno več v orgljarstvu zvedenih mož, naj bi jih poskusili in sodili. Vsi so bili ene' misii y da so orgije zares delo T) Novicah* širocemu svetu razglasim in ga duhovnim gospodom živo ne dá ravno v tistem hipu, ko sem jez mirno umirajoče Piemonteze, ki so na polji ležali, previdoval. Naenkrat, ko priporočim! Adalbert Kafka iz Marburga, dasiravno se ozrem, vidim, da sem ravno v sredi med našimi in med V se malo okrog znan, je pokazal, da je v svojem delu zares orgija mi pecaj o sovražnikom, ki so se čez mojo glavo streljali. Po vseh štirih umeten mož. Veliko jih je sicer, ki se z sem lezel iz verste streljanja, da sem přišel v versto ali pa le malo je pravih mojstrov, dosti več je kazimojstrov linio topniškega strela. Ta kraj je bil manj nevařen, ker so ki sicer na videz lepe krogle bolj visoko brenčale; od tod sem se na levo stran in harmonii se prav ne iznajdejo; pri naših * orgije napravijo ali v mehaniki njih orgijah se pa privlekel, da sem srecno in le slučajno veliko cesto našel, pred vsem odlikujete te dve lastnosli. Hvala tedaj, komur godilo To se je vzdigoval, da se v strašném viharji, ki je točo metal in prah hvala trr-f» Î O1 V • nič vidilo ni. In ravno ta vihar je veliko Iz Zeleznikov 8. julija. Danes okoli 10. ure zju kriv, da pop old an nam ni sicca tako prijazna bila, kakor traj smo zapazili pri nas na obnebji prikazek, ki je v podobi in okrog solnee obdajal; obnebje okrog zjutraj, ker sovražnik je imel nevihto za herbtorn, mi pa v velikánské mavrice očeh. Naš regiment, posebno 2. batalijon, se je prav možko je bilo nekoliko omrenjeno in solnee je sijalo kakor skozi obnašal; veliko jih je za pohvalo in poslavljenje zaznamo- sito; barve kolobarja so se proti jugu in severju posebno ranih, posebno Dejak, Cramolini, Braun itd. Na Reki 8. julija. V s. Tudi nas so Francozi ze obiskali. Kaj. ne, da se bojo čudili novico! Višji naši vladi pa se to V ze razločno kazale; poznej se je nebo se nekoliko bolj poob-lačilo, pa kmalo se zopet razjasnilo, in v tem je tudi ko-bravci nad to lobar minul. Terpelo je vse skupaj okoli ene ure. Proti pred ni mogoče zdelo, večeru smo imeli hud piš z dežjem. Da ljudje o temu pri- naši zato je velela vsem uradnikom, naj bojo pripravljeni y ako kazku marsikaj ugibujejo, ni treba praviti. bi utegnil sovražnik priti, se umakniti v bolj notranje kraje posebno v Jelovici in bohinskih gorah V naših hribih se klati y mnogo naše dežele proti Zagrebu, družino svojo pa pustiti domá. vojaških begunov; najvec so Lahi. Přetekli teden so preis S lejte, 6. dan t. m. popoldne ob šestih prijadrate res kovali tukajšni žandarji najprej Jelovico, potem pa se zdru In dve francozke vojne ladii; poveljnik pokliče mestnega žili v okolici Triglava z granicarji, ki so v enakem poslu župana k sebi na ladijo; mestni župan gre berž ; v z njim pa grejo še rusovski, belgiški in rimski konsul kot pogovorniki prišli od Tomina, kjer jih nek stoji cei batalijon. Zajeli so o ti priliki več begunov, ktere so v Tomin gnali in tam so (parlamentêrji). Francozki poveljnik jih izprašuje to in uno: přejeli zaslepljeni siromaki žalostno plačilo svoje nezvestobe. je li kaj vojakov in koliko v okolici reški? itd. Potem se Naj bi bilo to vsem njihovim bratom v svarileii izgled. poslovi od njih in jim rece, naj potolažijo mestne prebi-vavce, da se jim nič žalega zgodilo ne bode; drugo jutro Iz svete 5 Ki • V Jos. Levicnik. na Dolenskem 1. julija F. K. ob štirih bote ladii spet zapustile Reko. Res so Francozi Prihodnji teden se bo pričelo taisfo delo, ktero je pri nas drugo jutro ob petih jadrale od tod, pa obljubili so, kmali spet priti. Po tem takem imamo nepovabljenih gostov skoraj dati. ajbolj potrebno; začeli bojo namreč novo šolo zi ktei pa letos ne more popo izdelana biti pak tem pred pričakovati, ker le 7 ur od nas na otoku Loš i nj i samo toliko, da zidovj pi pod ho, da se do dobrega malem (Lussin piccolo*) biva že francozka armada in so osuši in drugo leto prav do čistega izdela Z polj i ondotni ces. uradniki V ze naši danes le-sem pribežali. Lahko si hvala Bogu, prav dobro stoji zunaj Ijubega krompirja, kte bravci mislijo. v kakošnem neizrečenem strahu smo remu se že zdaj cima močno suši, ravno tako kakor lansko bili vsi tisti večer, ko ste sovražne ladii pred stale! Tukajšni vojaki so vsled višjega ukaza našim mestom leto, pa večidel na bolj debelih ljah, na plitvih in pe marširati iz mesta y berž tudi cesarski uradniki skoraj vseh ob- mogli šenih pa ne tako. Tudi vinska terta se dozdaj prav dobro obnaša y lastnij so se podvizali 6. dan t. m. ob osmih zvečer Reko in je v lepem vremenu ze je obilno grojzdičev nastavila. Ce kaka večidel ozvela; slehei nesreča čez viske zapustiti; vzeli so seboj iz kancelij najvažniše pisma in gore ne pride, se bo dovelj sladkega vinca přidělalo kase ko y tudi telegraf je bil že preč poslan. Drugi dan pa, Tudi b se sedaj v lepem vremenu prav dobro obna ste sovražne ladii odrinile, se je sopet vse vernilo sajo y ker so se dobro oživile v kostanjevem cvetji Ko nazaj. To pot nas je Francoz le vstrašil, drugi pot kaj bode počel stanja, kteri sedaj najbolj cvetč, je pri nas dosti in se za - » » a « . «. ■ »i . . i a . i 1 y kdo vé! (Po tem dopisu se je, kakor se v da- nič slabeje ne šteje kakor ajda, ako lepo cvetč. Iz okolice iiovonieske V okolici naši sterno Lošinj mali, Lošinj Veliki, Cres, Kerk ltd. so kvar-narski ali horvaěki otoki v zálivu ali zátoku jadranskega morja med primorjem istriškim in dalmatinskim. žito lepo zerno kaže, kar je toliko bolj veselo, ker je bila rija leta 1857 in 1858 sternino tako posmodila, da pičli pridelk skoraj nobene cene ni imel, ker je zerno le otrobe 221 dajalo, moke pa skoraj nič. Krompir je že na več njivah čern viditi! — V Novo mesto, pravijo, pride v kosamo in vojaski magacin več sto ranjenih vojakov. Al škoda, da ravno přetečeno spomlad se je iz kosarne vsa oprava, to je, postelje, mize, stoli itd. prav po ceni v dražbi prodala. Iz Ljubljane. Danes (v torek) popoldne ob y2 5. je presvitla cesarica iz Dunaja prišla v L j u b 1 j a n o, kamor iz Laškega pridejo jutri tudi presvitli cesar. Ali se bota kaj več časa tukaj mudila ali ne, ne vemo; tudi to nam še ni znano, ali grejo cesar potem spet na Laško nazaj ali s cesarico na Dunaj; to pa je gotovo, da so se gospod deželni poglavar s svojo rodovino-preselili v škofijo, ker v njih stanovališču bote stanovale Nj. Veličanstvi. Sprejém ljubeznjive cesarice je bil kaj serčen in vesel. Novičar iz domačih io ptujih dežel. Iz bojišca na Laškem. Vojska je potihnila za 5 tednov: to je imcnitna novicu, ktera je nepričako-vana nam v saboto došla in pred ktero so se skrile sedaj vse druge novice. Nihče res ni pričakoval, da bo mah oma potihnil vojski ni hrup, ker se je ravno poslednje dni od silnih priprav za nov in določiven boj povsod bralo. Francozi so na vrat na nos v Lyon-u nabírali vojakov vsake verste, so pisali po Zuave in Turčine, — arsenalom je došel ukaz, uliti 3 milijone kanoninih kugel za napad Pes-schiere in Verone, — velike železne možnarje, s kterimi so streljali Sevastopolje, so začeli že pridno vlačiti proti Veroni, — slavni francozki oblonar ali zrakoplavec Godard ee je z mnogirni oficirji že vdrugič podal v svojem obi on u (balonu) nad terdnjavo Peschiero, da so vidili, kako stoji avstrijanska armada in koliko je je v terdnjavi, — admiralu Dopowy-u je bilo že ukazano, cesarja Napoleona na ladii v Rimini spremiti, od kodar se bo, kadar bo Verona okoli in okoli zaperta, podal na jadranskem morji do Benetk, kadar se bo začelo bombardiranje tega mesta; — poveljnik veroneške terdnjave fml. Urban je prebi-vavcom tega mesta oklicati dal, naj se oskerbijo za več mescov s potrebnim živežern, in kteri ga nimajo, naj Verono zapustijo. V vsem tem hrupu pa je nenadoma prišla novica, da bo po dogovoru francozkega in našega cesarja za 5 tednov potihnila vojska. Kakor se sedaj za gotovo vé, je cesar Napoleon ponudil našemu cesarju to pre-mirje in cesar naš je poterdil ta predlog. Danes nam doide iz Verone telegrafno naznanilo, da so presvitli naš cesar, spremljeni do fzm. barona Hess-a, fml. grofa Gr iin-a, barona Kellner-a, barona Schlitter-ja. Raming-a in več druzih višjih oficirjev se 11. dan t. m. na povabilo cesarja Napoleona podali v Vi 11 a f r a n c o in se ondi snidili ž njim. Kaj je bilo ondi sklenjeno, še ni znano; to pa je gotovo, da bode vojska mirovala do 15. dneva prihod nj ega mesca. Vladni francozki časnik „Moniteur" od 8. t. m. je pa novici, ki je oklicala odušek vojski, pridjal berž nekoliko pelina, rekši, da ni misliti, da za tega voljo, ker je vojska za 5 tednov potihnila, bi bilo že konec vojske ; pogajanje za m i r 1 s e pa vendar more v y ^ tem času začeti. 8. dan t. m. sta fzm. Hess in maršal Vaillant podpisala premirje, ktero dopušča, da vse kup-čijske ladije murejo ta čas svobodno po jadranskem morji sèm ter tjč se voziti. — Mnogo se sedaj ugibuje, kaj da je Napoleona napotilo, da je našemu cesarju ponudil začasno ustavo vojske? Naj več se misli, da cesar Napoleon ni tega storil sam od sebe, ampak da predlogi pruske vlade, s kterimi ste se tudi združile rus o vs ka in an-gle z ka vlada, so to opravili; kaj in kako pa se mu je na serce govorilo, da je dal odušek vojski, še ni celó nič znano. Al kmali se bo zvedilo, pri čem da smo. Do véli-kega Srnama tedaj ne bomo nič več slišali od vojske, ampak le^ od diplomatičnih pogovorov. Bog daj, da bi nam véliki S mar en prinesel stanoviten mir! — Kurs i so po ti novici močno poskočili. — Iz Verone seje zdaj zvedilo, da je v veliki vojski na Kresa dan naših v vsem skupaj ranjenih bilo: 4 generali, 485 oficirjev in 10,160 vojakov; smert storilo je: 91 oficirjev, 2261 vojakov; pogreša se pa 59 oficirjev in 9229 vojakov. Iz Dunaja. Ministerstvo notranjih oprav je soglasno z višjim armadnim poveljstvom dovolilo, da vse to, kar je veljalo za oprostenje od vojašine pri pervi letošnji rekrutbi, ima veljati tudi za sedanjo drugo. — Ker se je zasledilo več razposlancov, kteri se po našem cesarstvu klatijo in laške vojake zapeljujejo, da bi cesarju prisego prelomili, je nagla sodba ali goreča pravica za vojake po vseh deželah našega cesarstva oklicana. — Kakor je že veliko mi loser čni h sester liiielo na laško bojišče iz mnogih dežel našega cesarstva, tako se je že tudi več miloscrčnih bratov iz Dunaja, Ceskega in Marskega podalo v Verono. — Ukaz dnarstvenega ministerstva od 1. t. m. določuje ceno kron na 13 gold, in 50 kr. nov. dn., polkron pa na 6 gold, in 75 kr. ; po ti ceni se morajo od 1. dneva t. m. ti tolarji za vse plačila od vseh ces. kas jemati tako dolgo, dokler se jim ne določi druga cena. Iz Tersta 8. julija. Angležke ladije bojo zapustile jadransko morje. Francozke ladije mirujejo; pred Benet-kami je le še ena sama francozka linejna ladija. Iz Zadra 7. julija. Tudi nam Dal m a ti ne o m ni sovražnik prizanesel. Francozka ladija (fregata) „Impe-tuese" imenovana je začela danes v našo terdnjavo bombe metati; posadka naše terdnjave, ne lena, jih je metala na sovražno ladijo nazaj ; boj je terpel od 8. ure do pol desete; kar naenkrat potihne strel in francozka ladija jadra naprej ; berž ko ne ji je kaka bomba kako rebro polomila; našim se ni nobena škoda zgodila. Imenovana francozka vojna ladija je namreč terjala, naj se izpusti francozka kup čij ska ladija „Raoul", ktero so naši vjeli in v tukajšni luki zaperto deržali ; al sila Francozov ni ob-veljala. Še le ko so cesar Franc Jožef dovolili, naj se vjeta ladija izpusti, se je to zgodilo. Iz Prage. „Praž. Nov.CÍ pravijo, da ni res, da bi bil natis Palackove „zgodovine česke" vsled višjega povelja u stavljen; gosp. Palacki je dežel nim sta novo m, za ktere zgodovino česko piše, poslal přetekli mesec le odlomek rokopisa za 5. zvezek; na to je pa odgovor dobil, da se pred ne more začeti natiskovanje 5. zvezka, dokler ni celi rokopis gotov. . Iz Benetk. Cesarski ukaz od 30. junija zapoveduje cesarskim uradnikom to-Ie: Vsak cesarsk uradnik ima do zadnje ure v službi na svojem mestu ostati; ako pa sovražnik pride i ri cesarska armada zapusti ta ali uni kraj, naj se poda ž njo od ondot; če zavolj kakega posebnega zaderžka tega ne morejo storiti, naj ostanejo kjer so, pa službi svoji se morajo odpovedati; kdor služi sovražno vlado, se bode kot izdajavec kaznoval. — Neizrečeno veseli so bili tukajšni uradniki, ko se jim je namesto papirnatega dnarja ( vaglia) ta mesec njih plača spet v srebru izplačala. — Po cesarskem ukaz se imajo etape cesarski armadi na Laškem sploh le iz deželnega zaklada plečevati, kteri ima vsaki mesec 120 milijonov goldinarjev v srebru našteti. Iz Verone 5. julija. Strašna vročina — se piše časniku „Fremd. BI." — nas kuha in čedalje več je bolnikov za vročinsko boleznijo (tifusom). Da se več prostora za bolnike dobiva, pošiljajo vsaki dan po 6 do 800 ranjenih ali drugih manj nevarnih bolnikov proti Beneškemu, Přímořskému/ Krajnskemu itd. Cesar sami večkrat obiščejo bol-nišnice in tolažijo bolnike. V armadi sovražnikovi mora pa še veliko več bolnih biti zavolj močirja okoli Mantove in Peschiere. Na terdnjavo Peschiersko so Sardinci ze večkrat streljati začeli, — al kugle njih še obzidja terdnjave niso dosegle. Iz Milana. Francozka armada šteje sila veliko bolnih ; milostil, al poročniki ptajih vlad so ga zbrisali iz verste samo v Milanu jih leži V ze blizo 8000, kteri se imajo v pomilostencov. južne kraje Francozkega vcrniti. Iz Turskega. Pisma iz Carigrada poterjujejo 5 da je Med sladké glasove in živio-klice, ki donijo Fran- mesto Erzerum sila strašeu potres pokončal; polovica cozom od več strani, se mesa pa že tudi marsiktera jim mesta je razvalina; veliko sto ljudi je žalostno smert storilo, grenjka beseda; tako, na priliko, se je na marsikterem lz Kalifornije. Kalifornia je tista po vsem svetu bral kratki pa pomenljivi napis sloveča dežela v južni Ameriki, kjer so dobili zlata že cele kupe in ga še zmiraj dobivajo. Al ne samo „zlata' se more voglu inilaneškeára mesta ze i!» » morte ai francezi!" (smert Francozom!) Iz papeževih dežel. Iz Rima. Sardinska vlada je ta dežela imenovati, tudi rodo vit na ali plodna je , da papeža vnovič razžalila, ker se brani nove škofe v Milani, ji ni para. Seyd nam v svojih bukvah pripoveduje čudne Pavii in Kremi, ktere je cesar Franc Jožef izvolil in reči od te dežele; med drugim pravi: „Drevesa, ki jih tukaj papež poterdii, za škofe spoznati. r> Wellingtonove drevesa" imenujejo y so V se lOOkrat višje Iz Ja kina. Spet je papeževa vlada tukaj usta- kakor najvišji turni v Evropi; nikakor ne mislite, da je to novljena; mesto je v obsedui stan djano; ber mat ten je zapovednik. general K a 1 prazna kvanta; gola resnica je; jabelka so tù navadno po 2 funta in 14 lotov težke, ribe po 187 funtov, krompir V Sinigaglio in Fa no so primarširali spet pa- po 4 do 7 funtov; bresk ve tehtajo funt in še 3 do 5 peževi vojaki; prebivavci so jih z velikim veseljem sprejeli. lotov čez; v tej primeri debele so tudi smokve or » vm. m il pi Iz Perugie. Še zmiraj ne morejo naši prebivavci mone, kutine in drugo sadje. Rodovitnost tukajšna je taka y grozovitosti pozabiti, s ktero je papežev švicarski re- da iz enega verta skupi gospodar za breskve na leto po giment to mesto napadel in ljudi klal na uticah in v hišah, 40,000 tolarjev na eni terti visi po 1000 gojzdov, ki so ženstvo in otroke. Mesto je zlo prazno, ker blizo 100 družin večje od onih, kakor beremo v sv. pismu, — žito vsake je bežalo iz Perugie. Res je, da papeževi vojaki so bili sorte dajé po 5krat več zernja kakor v vsaki drugi še tako razkačeni po izdajstvu, — al takega mesarenja, kakor je rodovitni zemlji evropejski. Vse te čuda neizrečene plod- nosti kaliforniške so po gosposkinih spričbah poterjene reči tukaj bilo, že dolgo svet ni doživil. Iz Francozkega. Pripoveduje se, da je cesar Na- ktere vsaki dan lahko vidiš v tej čudovitno poleon v Montanel'i rekel: „Vse pripustim svojim ljudém, deželi". blagoslovljeni tega ne da bi papeža razžalili iu pa republiko le; (Jjudovlado ) oklicali". Moniteur" razglaša, da pred vojsko v Sol ferinu so 8393 vjetih avstrijanskih vojakov na ladijah na Fran- cozko pri pel jali. 99 r> domu. Iz Pariza. Cesarja Napoleona pričakujemo kmalo Iz Ljubljane. Ravno ko imajo današnje Novice" v natis iti, nam doide važna pa gotova novica, da sta danes 12. julija v Villafranki pre-svitli naš cesar Franc Jožef in cesar Napoleon osnovo za mirno spravo (Friedensprâlimi- narien) podpisala. Ter ta na Francozkem letos slabo kaže. V doljnem Burgundu kakor okoli Bordeaux-a je pozebla terta spomladi tako, da v več krajih celó tcrgatve ne bo. Silno dežovje poslednje tedne pa ljudém tudi delà strah, da bi grojzdje ne začelo g n j i t i. , , Iz IVeinškega. Pruska vlada spravlja sedaj res svojo armado na noge, v tem pa si tudi na vso moč prizadevuje, da bi rusovska vlada se odpovedala francozki in bi ^ V spet prijateljca bila Ne m ci i. Kakor se sliši, ima res tudi veliko upanja svoj cilj in konec doseći, ker je minister Gorčakov cdini mož, kteri noče nič od tega slišati; car rusovski z vso carsko rodovino je nek že zlo iiagnjen Prusii. Pruska vlada misli, ako bi Gorčakov odstopil, bi se vse na dobro obernilo. Nemški časniki pravijo, da v kratkem bojo nemške zvezne dežele z A v s t r i j o vred imele 700,000 vojakov na nogah, ako bode vse tako šio, kakor pruska vlada hoče. ' Lavdon. Narodna pesem. Zapisal J. Uršic. Živi Lavdon! živi Koburg! Vi dva sta junaka prava, Turški strah se kličeta. Vedno bota zlo slovela, Ker sta Beligrad uzela Turka dobro zmagala. > Iz llusije 29. junija. 9 Sev. Pčela" pripoveduje od razujzdanosti, ki se je na sejmu Volokalamskcga okraj a pripetila. Bratovšina zmernosti je napadla dve zalogi žg a n jarjev, jim vse posode razbila, vse žganje razlila, skup Ijeni dnar pobrala in vse razbila. Vzrok tega hudobnega rogoviljenja je bil, kakor nekteri pravijo, da več kmetov iz ^bratovšine treznostiu ni dopuMilo, da bi se žganje proda- Lavdon general častiti Hotel zopet je dobiti Terdno mesto Beligrad. Turki noć'jo se podati, Oo pa bombe jel metati Mesto, tabor pokonćat'. Rekel most je narediti, Da bi mogli tje berž iti Čez široko Donavo. Cez-nj stopa vsa armada Blizo tjè do Beligrada. Turki, čujte! kaj bo to! Kmalo bombe so šnmele, Lavdon prašať mesto ukaže Alj se paša še mu laže, Alj se hoće uklonit? e pa noće se podati, Lavdon hoče še streljati In jim vès podreti zid. Turki so se tega zbali, prec vsi podali. U beg se Vergii vse orozje prec. Lavdon s svojo pa armado V mesto Belgrad gré s parado, Turkom kaže oštri meč. Vsi cesarski so veseli, Da jim mesto spet 60 vzeli, Godejo in vriskajo; Turške žene pa solzijo, Plašne v strahu vse stermijo Upijejo in jokajo. Lavdon sili Turka iti, y DeliVrad strašno O letele, Prec uk jalo, drugi pa so terjali, da bi se vedro le po 3 i ubije točilo. Škoda, ki je V u anjarje po „n e z m erne m~ razsajanji In vžigale vse strani. Tumi, hiša se rušile, Vkup padale in valilo; To ljudi močno straši! M ga spoditi pokazat* pra pot Tudi drugi generali Turke dobro so pognali Več ne bodo prišli tod. y „zmernih bratov" zadela, se c-eni nad 2000 sr. rubljev. Velik knez Konstantin je že spet v Petro-gradu; car, brat njegov, ga je serčno sprejel. Ravno to telegrafijo naznauilo pravi, da imajo povsod na Rusovskem Francoze radi. Po nekterih angležkih imvlcah Tudi mi smo zdaj veseli, Da smo ljubi mir přejeli, Turka pa odgnali preć. Vsi Boga zato hvalimo, P»i ga zraven še prosimo, Da b' nas Turk ne strašil veći najski časniki pripovedujejo duje Ba kun in s< daj v Ir kučku v Sibirii; v svojem pregnanstvu se je «»ženil in kmetuje pridno; na prošnjo generala Murawicwa bi ga bil sedanji car /c po- Darovi za Vodnikov spominek: Gosp. M Skalař, kaplan v Petriancih 1 gold. nov. dn Odgovorni vrednik: Dl. JdfleX BleiWeiS. Natiskar in založnik : Jožef Blaxnik.