Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do12.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceu
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 6‘—
» Nemčijo.............» 7 50
» ostalo inozemstvo . » 9-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm» vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm*. — Za male o g I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za beseao vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravnlštvo lista „Mlr“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 23. avgusta 1918.
St. 34.
Zgodovinski dnevi v Ljubljani.
Zadnje dni minolega tedna so se v Ljubljani vršili važni posveti, ki bodo odločali o politiki Jugoslovanov v prihodnosti. Od političnih strank imenovani člani Narodnega sveta so se v petek, 16. t. m., sešli v posvetovalnici ljubljanskega magistrata, da določijo pota naše politike v bodočnosti,
Prišli so pa tudi s severa zastopniki češkega in poljskega naroda, da se pogovoré o skupnem postopanju Jugoslovanov, Poljakov in Čehov in tako zadobé moč, mimo katere ne vodi nobena pot!
Vsa posvetovanja so bila trezna, brez vihravega navdušenja, ki se ravno tako hitro poleže, kakor je prišlo; ne, posveti so bili premišljeni, stvarni in zato — ne dvomimo o tem — plodo-nosni. Le izven posvetov, ko so prihajale velike množice naroda, da manifestirajo za severne brate in Jugoslovanski klub, se je videlo, da v našem ljudstvu vse kipi navdušenja in nezlomljive odločnosti.
Narodni svet.
Posvetovanja članov Narodnega sveta so trajala ves dan v petek in soboto dopoldne. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ki je bil soglasno izvoljen tudi za predsednika Narodnega sveta. Posvetovanja so se udeležili zastopniki Vseslovenske ljudske stranke iz vseh dežel, Jugoslovanske demokratske stranke (prej Narodna napredna stranka), Jugoslovanske socialdemokra-tične stranke, nadalje odposlanci tržaške politične organizacije „Edinost“, odposlanci političnega društva za Istro, odposlanci iz Dalmacije; kot gostje so prisostvovali tudi zastopniki iz Hrvatske in Bosne. Socialdemokratična stranka sicer ne pošlje svojih delegatov kot člane v N. S., a se bo življenja in delovanja N. S. vendar udeleževala, kakor je izjavil njen zastopnik ravnatelj A. Kristan:
Dujo Mikočič, tajnik novoustanovljene Narodne organizacije S. H. S. za Dalmacijo, je pozdravil ustanovitev Narodnega sveta ter izjavil v imenu dalmatinskega narodnega vodstva,
Z ozirom na težavne potovalne zveze se Dalmacija for-melno ne pridružuje Narodnemu sveta, vendar pa bo vedno stala v stiku z ljubljanskim Narodnim svetom ter tako skupno delovala s Slovenci.
Po daljši debati se je sprejel z nekaterimi izpremembami opravilnih Narodnega sveta. Pred glasovanjem je predsednik dr. Korošec izrecno povdaril da smatramo ljubljanski Narodni svet le kot del splošne narodne organizacije in koncentracije (združitve strank), ki naj bode skupni jugoslovanski narodni odbor v Zagrebu.
Narodni svet se je konstituiral sledeče: Predsednik dr. Korošec. V podpredsedništvo so bili izvoljeni: dr. Lovro Pogačnik (V. L. S.), dr. Josip Jerič (V. L. S.), urednik Franc Smodej (V. L. S.), ravnatelj Ivan Hribar (J. D. S.), urednik dr-Alb. Kramer (J. D. S.), nadrevident J. Kejžar (J. D. S.) in dr. Gjuro Červar (Istra). Za namestnike so bili izvoljeni: prelat Kalan za dr. Korošca, prof- Remec za urednika Smodeja in dr. Poščič za dr. Červarja.
V soboto dopoldne se je posvetovanje nadaljevalo o notranji organizaciji N. S. in se bo o sklepih izdal komunikó (oficielno poročilo).
Narodni svet je pozdravil v izbranih besedah g. podžupan dr. Triller v imenu g. župana dr. Tavčarja, zadržanega po nujnih poslih, in v imenu ljubljanske mestne občine. Dr. Korošec se je za prisrčni pozdrav prisrčno zahvalil.
Sijajen sprejem slovanskih gostov.
V petek proti sedmim na večer so došli v Ljubljano z brzovlakom češki in poljski gostje. Ljubljana jih je sijajno sprejela. Mesto je bilo v narodnih zastavah, tudi mnogo oken je bilo ovenčanih in z zastavicami okrašenih — deželni dvorec in nemški kazino sta bila brez zastave —. Na kolodvoru je bilo polno občinstva in po ulicah, koder se je vršil sprevod gostov, je delalo občinstvo špalir. Pred postajo so delale špalir Ljubljančanke v narodnih nošah, ki so s cvetjem obsule došle goste.
Občinstvo je Čehe in Poljake sprejelo z viharnim vzklikanjem: „Živeli Čehi! Živeli Poljaki!" Komaj so reditelji mogli umiriti ovacije občinstva, da je mogel došle severne brate pozdraviti ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar: „S severa prihajate zastopniki mogočnega poljskega naroda,
od tam prihajate zastopniki našega ljubljenega češkega naroda, ki nam je voditelj in vzor. Z juga pa prihajate zastopniki srbohrvatskega naroda, s katerim smo se rodili" v eni zibeli in s katerim hočemo prebivati v eni hiši.
V	imenu Čehov se je zahvalil načelnik Češkega Svaza František Stančk, ki je povdarjal, da ljubljanski dnevi niso velikanskega pomena samo za Jugoslovane, marveč tudi za Čehe in Poljake. Omenjal je, kako navdušeno so bili pozdravljeni od naroda po vsej slovenski zemlji, koder so se vozili. Izročil je pozdrave češkega naroda, želeč, da nas najde bratovstvo v življenju in smrti tudi v bodočih časih.
V	imenu Poljakov se je zahvalil ekscelenca dr. Stanislav Glorabinski, ki je dejal: Vedite, da ne prihajamo k Vam kot gostje, ampak kot krvni bratje, ki Vas iskreno ljubimo. Dolgo časa smo si bili tuji, nismo se poznali, toda zbližala in združila nas je vojska,
V pozdravu je omenil tudi „velikega moža — dr. Kreka", katerega spominu se klanjajo Poljaki.
V resnici je bil kljub velikanski množici in navdušenju vzoren red, da je moral biti g. policijski svetnik dr. Skubelj zadovoljen, četudi je bilo pred kolodvorom kakih 10.000 ljudi in so vozovi mogli le počasi voziti in je občinstvo pred hotelom tako dolgo pozdravljalo slovanske goste, da sta z balkona Spregovorila Stanšk in dr. Glombinski.
S petjem „Hej Slovani" se je disciplinirana množica razšla.
V hotelu Union je bila skupna večerja za češke, poljske, srbske in hrvatske goste. Kot prvi je pozdravil goste podžupan dr. Triller, na to je nazdravil gostom dr. Korošec, ki je dejal: Kar je bilo današnji dan velikih in važnih dogodkov, eno z mirno dušo lahko trdim, da je bilo najvažnejše, da se je vršil danes na ljubljanskih tleh prvi veliki in važni po-
litični govor iz ust zastopnikov poljskega naroda. Visoko je vzplamtela ljubezen našega naroda do bratskega poljskega naroda. Bratom Hrvatom in Srbom stiskamo danes radostno roke. Bratje !
Odgovarjali so posl. Klofač, posl. Skarbek, ki je dejal: Vsi, ki smo se danes sesta)i v Ljubljani, nimamo prav nobenega drugega cilja, kakor da v skupnem delu stremimo za skupnim ciljem in za skupnimi nalogami.
Velike
zasluge, da je prišlo do te vzajemnosti med Slovani, ima načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki mn v imenu Poljakov napijam.
Posl. Sedlàk se je spominjal delovanja dr. Krekovega. Urednik „Slovenca“ Vrtovec je v poljskem jeziku pozdravil Poljake v imenu društva ljubiteljev poljskega naroda. Govorili so še dr. Petričič, dr. Czernecki, posl. Vančk, dr. Joso Snnarič, podpredsednik bosanskega sabora in dr. Budi sa vij e vič, Srb iz Zagreba,
Od čeških poslancev so bili v Ljubljani: Stančk, Klofač, Soukup, Franta, Kalina, Sedlak, Okleštek, Vančk in Tušar. Dr. Kramar in dr. Hruban sta brzojavno pozdravila.
Od Poljakov: bivši minister in voditelj Vse-poljakov dr. St. Glombinski, dr. Aleksander grof Skarbek, dr. vitez Moraczewski, dr. Czernecki in Tetmajer, zastopniki treh poljskih strank. Načelnik Kola poljskega dr. Tertil je poslal laskavo brzojavko.
Čehi in Poljaki so se podali v soboto na Krekov grob, kjer so v imenu češkega in poljskega naroda položili dva prekrasna šopka z narodnimi trakovi z napisi; tudi na Prešernov spo-ffienik spomenik so položili dva krasna venca z napisi.
Pri knezoškofu dr. Jegliču.
Predsednik Češkega Svaza Stanek, prof. dr-Grlombinski in dr. Sunarič so se šli poklonit ljub-Ijanskemu knezoškofu dr. Jegliču. Stanšk je pozdravil knezoškofa v imenu češkega naroda kot slovenskega narodnega cerkvenega kneza. Glombinski je čestital v nagovoru na škofa Jugoslovanom, da imajo takega cerkvenega kneza, ki se more v ljubezni do svojega naroda primerjati z največjimi poljskimi škofi, dr. Sunarič pa je izrazil spoštovanje jugoslovanskega naroda škofu kot pravemu primasu Jugoslovanov. Prevzvišeni se je zahvalil za pozdrave in izrazil svoje veselje da vidi zastopnike poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda v najožjem prijateljstvu. Nato je dejal: Smatram, da izvršujem le svojo dolžnost, ako sem se kot veren sin slovenskega naroda postavil v boju za pravice svojega naroda v vrsto narodnih bojevnikov.
Jugoslovanski klub je imel prvič klubovo sejo na slovenskih tleh v soboto popoldne od 3. do 5. ure, nakar se je vršilo
skupno posvetovanje čeških, poljskih in jugoslovanskih politikov.
Posvetovanje je otvoril in vodil dr. Korošec V predsedstvo sta bila dalje izvoljena dr. Glombinski in Stanék, za zapisnikarje pa češki posl. Kalina, dr. Petričič (starčevičanska stranka) dr Ravnihar in dr. Czernecky za Poljake. Dr. Korošec je prečital brzojavko predsednika Kola poljskega dr. Tortila, ki je bila z viharnim odobravanjem sprejeta.
y bližnji dobi ter dr. V erstovšek o gospodi skih in kulturnih stikih med poljskim, češkim jugoslovanskim narodom.
Komuniké o konferenci, ki so se je v Ljubljani 17. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Čeho-slovaki in Jugoslovani, pravi, da se je konferenca bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji, ki se tičejo uresničenja samoodločbe udeleženih narodov, kako naj se trajno uredi razmerje teh narodov med seboj. Pri tem se je konstatirala popolna enodušnost vseh delegatov, tako v vprašanju načel, kakor tudi v vprašanju skupne taktike, s katero naj se doseže naš skupni cilj.
Gostje narodnega ženstva.
Slovanski zastopniki so bili gostje slovenskega narodnega ženstva, ki je priredilo pod vodstvom gospe županje dr. Tavčarjeve v dvorani rMladike“ preprost obed in skromno večerjo. Stregle so gospodične v narodnih nošah. Vrstili so se tudi pozdravi. Pozdravil je župan dr. Tavčar, češki poslanec dr. Franta je govoril v slovenskem jeziku. Krasen govor je imel posl. Kalina, posl. vitez Moraczewski je govoril o pomenu skupnega boja za svobodo vseh treh narodov.
Slavnostni večer.
V soboto zvečer ob 9. uri je bil napovedan v veliki dvorani hotela Union komers na čast gostom. Pa policijsko ravnateljstvo ga je prepovedalo; dovolilo bi ga le, če bi bili udeleženci mutasti. Ker pa je v Unionu gostilna, so gostje do zadnjega prostorčka zasedli veliko dvorano.
Ko so vstopili oficielni zastopniki strank in člani Narodnega sveta, je nastal v dvorani vihar navdušenja, in pozdravljanja in vzklikov ni hotelo biti konca. Pevci na galeriji nad odrom, na katerem so bili rezervirani prostori za goste, so zapeli „Lepo našo domovino," in pozneje „Hej Slovani," poljsko, češko himno, «Slovenec i Hrvat". Dr. Korošec je naznanil, da je prepovedano govoriti, prebral je ob velikanskem navdušenju pozdravno pismo knezoškofa dr. Jegliča. Nato je pozdravil v toplih besedah slovanske politike, došle v Ljublano. Govorili so še poslanci Klofač, Glombinski, Stanék, grof Skar-bek, Sunarič, Vančk, dr. Rybàf, ob velikanskem navdušenju občinstva.
Krasni so bili dnevi v Ljubljani Bili so to zgodovinski dnevi, in množice so se tega tudi zavedale. Kdor je mogel vse te slovesnosti z lastnim očesom opazovati, je videl, kako globoko so Krekove ideje prišle v vse plasti našega naroda.
Slovanski gostje se niso mogli dovolj načuditi, kako politično zrel je slovenski narod, kako umni in ljubeznivi so naši ljudje. S slastjo so poslušali slovensko petje, prevzelo jih je navdušenje našega preprostega ljudstva, da so zatrjevali, da jim dnevi med bratskim slovenskim narodom ostanejo nepozabni. Tudi nam!
Slovanski voditelji o Slovencih.
Slovanski voditelji, ki so bivali te dni med Slovenci, se niso mogli dovolj načuditi Slovencem. Posl. Kalina je imenoval Slovence narod Špartan-cev. Posebno pohvalno se je izrazil o slovenski duhovščini. Vsi slovanski gostje so naglašali, da nikdar niso mislili, da je slovenski narod politično tako zrel, o vseh važnih političnih vprašnjih tako dobro poučen in narodno tako probujen.
Poslanec Glombinski, vseučiliški profesor, je dejal uredniku «Slov. Naroda" med drugim: «Odkrito priznavam, da se Poljaki dosedaj niso zavedali, da je slovensko ljudstvo, in ne le v Ljubljani, temveč tudi na kmetih, narodno tako prebujeno in politično tako zrelo. Občudovali smo njegov takt, njegovo mirnost, ki hladno odbija vsa izzivanja ter se ne da zapeljati v nobene izgrede. Obžalovati je, da Vaše oblasti, mesto da bi se zanašale na ta takt slovenskega ljudstva, vedno znova grešijo proti najprvotnejšim načelom politične modrosti."
Vsepoljski voditelj grof Skarbek je dejal: Klobuk doli pred Vašim narodom. Govoril sem s priprostimi slovenskimi kmeti in z občudovanjem spoznal, kako globoke korenine je pognala med Vami narodna zavednost
Tako sem slišal
iz ust Vaših ljudi. Nad vse milo mi je bilo, ko sem videl, kako iskrene simpatije goji Vaš narod do nas Poljakov in kako izvrstno razumeva pomen zbližanja poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda. 17. avgust je za nas in za Vas zgodovinski dan . ..
Češki poslanci so kazali izredno velike simpatije zlasti do koroških Slovencev. Živo so se zanimali za gonjo, ki so jo bili uprizorili naši narodni nasprotniki zoper našega urednika. Isto-tako tudi Hrvatje in Srbi iz Hrvatske in Dalmacije. Pripovedovali so, kako se je ves slovanski svet na severu in jugu naše države zgražal nad nezaslišano gonjo zoper našega urednika. Nikdar, so zatrjevali, ne bi bili verjeli, da so razmere na Koroškem tako žalostne, da so sploh mogoče ...
Slovanski gostje so veliko občevali s pri-prostim ljudstvom, seveda vsak v svojem jeziku, kakor v Pragi.
Nadvojvoda Karel Štefan — Kralj poljski.
Cesar se je mudil na posvetovanjih v nemškem glavnem stanu. Dogovarjali so se tudi o poljskem kraljestvu, o katerem se Nemčija in naša monarhija tako dolgo niste mogli zediniti. Berolinski listi poročajo sedaj, da ste se obe vladi sporazumeli in sicer: Poljsko kraljestvo ne pride pod habsburško krono, pač pa postane poljski kralj avstrijski nadvojvoda Karel Stefan. Nadvojvoda ima s poljskim visokim plemstvom zelo tesne rodbinske zveze, je živel večjidel v Galiciji in je splošno znan pod imenom «poljski nadvojvoda". Rojen je bil 1. 1860. Pri posvetovanjih sta bila tudi dva Poljaka. Ostala še ne rešena vprašanja glede Poljske bodo po zatrdilu zunanjega ministra grofa Buriana hitro rešena.
Dobrodelno društvo «Naše srce".
V začetku junija t. 1. so prinesli naši dnevniki vest, da se je v Ljubljani sestavil «slovenski odbor v pomoč stradajočim otrokom" iz zastopnikov vseh treh strank. Ta pripravljalni odbor je vložil pri c. kr. deželni vladi pravila velikega, na najširši podlagi zasnovanega dobrodelnega društva «Naše srce", ki ima namen, v
teh bednih časih ohraniti vsaj ostanke našega naroda, v kolikor še ni izkrvavel, predvsem našo nado, našo mladino. Novemu društvu je bilo vzor češko dobrodelno društvo, ki se je v zadnjem času, med vojno, osnovalo v Pragi, «Češko srdce", in pa «SHS. odbor žena za siročad" v Zagrebu. «Naše srce" bo del velike jugoslovanske dobrodelne akcije ter v tesnem stiku s hrvatskim zgoraj imenovanim odborom. Podpiralo bo bedne rojake, predvsem stradajočo mladino. Zbiralo bo prispevke v denarju in v živilih. Nato že zdaj opozarjamo našo javnost, predvsem naše kmetsko ljudstvo, da že zdaj kaj odloči v ta namen. Razmerje «Našega srca" do vseh dosedanjih dobrodelnih društev po Slovenskem bomo pojasnili v velikem oklicu na ves narod.
Načelstvo pripravljalnega odbora.
Vojska.
Angleško-francoska ofenziva ob Ancri in Avri stoji. Pač še napada sovražnik med Aisno in Oiso in ob obeh straneh Avre proti Roye od Goyen-curta na severu do Lassigny južno od Roye, pa je bil odbit. Reuterjev urad poroča sicer, da so Francozi med Aisno in Oiso prešli 18. t. m. na 16 km dolgi fronti k napadu in tri kilometre napredovali, pa iz nemškega poročila je posneti, da so bili po hudih bojih vrženi zopet nazaj v stare postojanke. Severno od Ancre so Nemci potisnili svoje črte naprej, v Vogezih so se pa njihove prednje straže v okraju Fave do Frapelle na ukaz umaknile nazaj. Francoski listi sodijo celò, da pripravlja Ludendorff novo ofenzivo; na severnem delu francoske fronte so se Nemci umaknili pri Merville, ki so ga Angleži zasedli.
V Rusiji se boljševiki močno gibljejo in poročajo o uspehih proti Čehoslovakom v Sibiriji. V Vladivostoku so se izkrcale japonske čete, ki prodirajo ob železnici. Poročila iz Sibirije ne podajo jasne slike o položaju. V Petrogradu tri dni niso imeli kruha in je prišlo med boljševiki in nasprotniki do hudih bojev. Bilo je sto mrtvih. Policija v Moskvi je pretrgala zvezo med Moskvo in Petrogradom; boljševiška vlada spravlja važne listine iz Moskve in se torej ne čuti varne. Drugod nič posebnega.
Dnevne vesti.
Cesarjev rojstni dan se je po vsej državi slovesno obhajal. V Reichenau so se ob 11. zbrali feldmaršali nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Evgen, pl. Hotzendorf, KOvess, Rohr, Bfthm-Ermolli in načelnik generalnega štaba in so oddali cesarju kot darilo armade maršalsko palico.
Italijanski letalci nad Beljakom In Ino-mostom. Dne 14. t. m. je proti 4. uri popoldne priplul nad Beljak sovražni letalec ter začel streljati na južni kolodvor s strojno poško. Zadel k sreči ni nikogar. Spustil se je na letovišču pri Beljaku na tla in se potem zopet dvignil. Streljal je v bližini barak Rdečega križa pri državnem kolodvoru. Ko je bil italijanski letalec v Beljaku, so bili skoro vsi letalci beljaške letalske šole pri pogrebu letalskega poročnika Ehrfelda v Celovcu. Zato meni «Grazer Montagszeitung", da je italijansko armadno vodstvo izvedelo to vsled izdajstva. — Dne 16. t. m. so prileteli nad Inomost trije italijanski letalci. Bomb niso metali. Odbi-jalni topovi so jih prisilili, da so se umaknili.
Franc Relchmann f. Dne 20. avgusta ob 1. uri ponoči je na svojem posestvu v Lipi umrl g. France Reichmann pd. Jesenik. Ta novica bo koroške Slovence, ki so poznali tega izrednega moža, bridko pretresla! V soboto, 17. t. m., je prišel z vlakom na dopust, pa ni mogel več v Celovec, da bi se tam zglasil, tako je bil shujšan in oslabel, prej tako močan in zdrav. Črez dva dni je izdihnil svojo blago dušo. Mladi Jesenik je bil tako vzoren mož, kakor jih danes ni več veliko. Bil je vseskozi značajen mož, globoko veren, izboren gospodar in navdušen narodnjak. Bil je predsednik izobraževalnega društva «Sloga" in podpredsednik posojilnice v Podravljah. Svoj čas je dovršil tudi zadružno šolo v Ljubljani. Bil je odličen in odločen slovenski narodnjak in je moral vsled tega pri vojakih veliko prestati, pa ostal je neomahljiv in značajen do smrti. Svetila mu večna luč, njegovi rodbini pa naše naj-iskrenejše sožalje!
Deset let je romala razglednica s Paskova na Moravskem na Koroško v Žabnice.. V Paskovu je bila pisana 18. avgusta 1908 in je došla v Zabnice 18. t. m. na že pokojnega dr. Ludovika Reinprechta, tedanjega kaplana v Žabnicah in poznejšega ravnatelja na celovški bogoslovnici. Pisal mu jo je prijatelj k njegovi promociji. Kje je tako dolgo ležala, sam Bog vedi; saj bi bila med tem časom lahko že neštetokrat obhodila ves svet! Prava polževa pošta!
Železniška nesreča. V Ukvah sta na kolodvoru v sredo, 14. t. m., zjutraj trčila skupaj dva vlaka. Mrtvih je 11 vojakov in več ranjenih.
Onemogla jeza. Povodom ustanovitve „Na-rodnega sveta“ v Ljubljani poročajo „Fr. Stimmen“ v znani svoji neotesani maniri pod naslovom „der allslawische Kummel in Laibach": „Unter den Vizeprasidenten finden wir aus Karaten den Namen des sattsam bekannten „Mir“-Schriftleiters und HetzgeiStlichen Smodej, der noch immmer in Klagenfurt sein Unwesen treibt." G. Lackner, ne vemo, kdo da bo v Celovcu dalje strašil, urednik „Freie Stimmen“ ali „Mirov“ urednik. To vprašanje je še odprto!
„Štajerc“ — Nemec. Kakor kramar, kadar ponuja svoje blago, zna vse jezike, tako se je tudi „Štajerc“ vsiljeval našim ljudem v njihovem slovenskem jeziku. Zdaj je pa naenkrat slovenščino pozabil in se spomnil, da je pravi Nemec. Poslal je svojim naročnikom samo nemške pozive, naj plačajo zaostalo naročnino. Hotel je pač svojim naročnikom pokazati, da stoje pod nemško komando. Heil ! Naj dobro tekne !
Javorje. (Inštalacija.) Dne 5. avgusta so vzeli od nas slovo č. g. provizor Josip F e i n i g in se podali na svojo novo župnijo v Apače. Ljubi Bog jim naj povrne vse dobro, kar so storili nam Javorcem ! Istega dne pa so nastopili našo župnijo č. g. Ludovik V i t e r n i k. Že dolgo let ni bilo pri nas take lepe cerkvene slavnosti. Omenjenega dne smo dobili in sprejeli zopet stalnega g. župnika. Kljub slabemu vremenu so se potrudili č. g. dekan Fr. M arini g iz Pliberka v našo oddaljeno hribovsko župnijo in inštalirali novega č. g. župnika. Lepa hvala za njih prekrasne besede ! Novi č. g. župnik so v svojem nastopnem govoru pokazali vso svojo spretnost in vsi smo prepričani, da smo sprejeli v svojo sredo zopet dobrega pastirja. Pri slovesni sv. maši sta asistirala (stregla) čč. gg. Jožef Dobrovc, župnik v Črni in bivši g. provizor J. Feinig. Novemu g. dušnemu pastirju pa kličemo: Na mnoga leta!
Črna. (Toča.) Zadnjo nedeljo dne 18. t. m. je obiskala naše pridne Toplane strašna nesreča. Popoldne ob 4. uri je začela padati gosta toča ter potolkla ves poljski pridelek, ki so ga kmetje že komaj pričakovali. Največ so trpeli: Končanik, Fajmut in Kordež. Mihelu je strela ubila enega 3 letnega bika. Tik pred žetvijo je šel ves up po vodi. Sploh je letina po naših gorah letos slaba; vsled mrzlega in deževnega vremena je nastopila zlasti rja na žitu. Živino bodo pobrali. Od česa bomo živeli? Nesrečne vojske pa noče biti konec.
Ži tara vas. Na veleposestvu pri Miklavcu je bilo vkradeno v noči od 15. na 16. t. m. iz kuhinje za pranje perila v vrednosti več tisoč kron. Tatov še niso izsledili.
Globasnica. Po kratki bolezni so izdihnili 15. avgusta na Veliko Gospojnico po prejemu sv. zakramentov Marija Sadjak, Falandrova mati v Globasnici, svojo blago dušo. Rajni mati so bili jako delavna in skrbna gospodinja, vzor slovenskih mater, kajti vse svoje otroke so vzgojili v verskem in narodnem duhu. Dva sina-vojaka se nahajata v daljni Italiji, tako da se pogreba nista mogla udeležiti. Oba sta poslala že večkrat članke z bojišča v naše glasilo „Mir“, katere smo vedno z zanimivanjem prebirali. Prizadeto Sadjakovo družino tolaži Bog, rajni materi pa svetila večna Inč !
Možica. (Grozna vest) se je minuli petek bliskoma razširila po oeli fari. Ko so se ljudje vračali od sv. maše, našli so v njegovi bajti na Lomu ubitega 65 let starega Lekša Havli. Prav zverinsko se je izvršil umor. Komisija je dognala na glavi ubitega osem strašnih udarcev s sekiro. O hudobnežu ni nobenega sledu. Nekteri dolžijo laške ujetnike, kar pa ni verjetno, ker ne manjka pri bajti nobene reči. Poleg nesrečne žrtve je ležal nahrbtnik, poln živil, na postelji suknja s 600 K. Med ljudmi krožijo razne vesti in je vse v velikem strahu. Upajmo, da se orožnikom kmalu posreči prijeti zločinca, da se prebivalstvo pomiri. Rajnega Lekša smo ob veliki udeležbi pokopali v nedeljo. V nagrobnem govoru so gospod župnik posebno povdarjali njegovo dobro srce. Vse je znal in je tudi vsem rad pomagal. Večni mir naj mu bo v plačilo!
Gospa Sveta. (Praznik Mar. vnebovzetja.) Lepo število ljudi iz vseh krajev Koroškega, posebno Slovencev, je prišlo na praznik Marij, vnebovzetja prosit Marijo milosti in pomoči. Posebno so se odlikovale župnija Skočidol m so-sedne župnije, ki so se kar s posebnim vlakom udeležile romanja v Gospo Sveto. Bilo je okoli 400 ljudi Gosp. župnik Gabron, kteremu gre za to prireditev glavna zasluga, je pripeljal s seboj tudi svoje vrle pevce, ki so počastili Brezmadežno s svojim vbranim petjem. Hvale vredne so tudi Marijine hčerke skočidolske Marij, družbe, ki so s svojo zastavo prišle k Mariji, zagotavljat j'i svojo ljubezen in zvestobo. Bilo je ta praznik
zelo veliko obhajancev. Slovenci prav radi prihajajo v svojo starodavno slovensko svetišče.
Ternberg. Tukajšnji grad je bil prodan za 600.000 kron Čehu Kostrinca, ravnatelju Živno-stenske banke v Pragi, kar je vzbudilo velik hrup pri naših nacionalnih, posebno Beljačanih.
Podjunska dolina. (Letina.) Dobro letino smo pričakovali, a ko smo začeli snopje „plevšatiM in „šlingati“, je vsak bil razočaran, ker je vsak več pričakoval. Nalivi in vsakdanje plohe so zrnju, ko bi se imelo strditi in težko postati, veliko škodovale, poleg tega pa še toča... Zopet bo ajda naše upanje, ki dozdaj žalibog ni imela pravega vremena. Ajda je tudi zadnje upanje čebelarjev, ki pravijo, da bodo čebelice po zimi premagane od lakote, če ajda nič ne bo dala. Proso in tur-ščica sta letos popolnoma odpovedala in le izven-redna vročina ju še more popraviti.
Podjunska dolina. (Glede dohodninskega davka) vlada res prava zmeda. Ker kmetje ne razumejo nemških tiskovin, so navezani ti na druge, ki kmetskih razmer ne poznajo. Ti kratkomalo vprašajo: „Koliko si lansko leto prodal?" in ako je lansko leto prodal vsled suše kravo in telico in ste mu ostali še dve ali tri krave, mora že plačati, posebno ako pozabi napovedati, koliko stane obleka in obuvalo za njega in za otroke. Naj bi se vendar enkrat upoštevalo, da živina, ki smo jo morali lansko leto vsled silne suše prodati, ni dohodek ali dohodnina, ampak kapital, ki se je od hiše odtrgal. Kmet, ki je moral lansko leto veliko živine prodati, je revež in zato naj bi plačeval davek?
Ursulska gora. (Tatvine.) Tatinsko gnezdo so našli v Krnicah pod Uršulsko goro. Stiri ptičke so prijeli in jih vtaknili pod ključ, kjer zdaj lahko razmišljujejo o minulih dobrih časih in prepevajo: „Nekdaj je luštno blo, zdaj pa ni več tako ...“ Po zimi so bili dvakrat ulo-mili v nemško planinsko kočo ter jo popolnoma okradli. Odnesli so 160 posteljnih prtov, več odej in koc, vse kuhinjsko orodje in sploh vse, kar se jim je zdelo primerno za uporabo. Vlomili so tudi v cerkveno hišo, v kateri pa niso našli tako bogatega plena. Prisvojili so si nekaj odej, žlic in vilic ter popili nekaj litrov zaostalega vina. Svoj plen so poskrili, kolikor ga niso uporabili, v podzemske luknje pod skalami, vsled tega je tudi marsikaj od vlage uničeno.
Uršulska gora. (Zvonovi.) Tu so ostali še vsi zvonovi. Tako lepo se glasé, kako pretresajo njih glasovi človeško dušo, koliko spominov budé na minule srečne čase. Pridite jih poslušat. Do konca meseca septembra bo še vsak pondeljek na gori sv. maša.
Šmarjeta pri Telenbergu. (Huda ura). Zadnjo nedeljo popoldne okoli treh so pridrveli oblaki nad naš kraj in kmalu je med viharjem lilo kakor iz škafa in padala je gosta in debela toča. Vihar je podrl veliko gozda, zlasti na Brankovci graščini telenberški, pa tudi kmetom. Voda pa je drla kakor v potokih na več mestih z Brankoviče pa tudi z Gorenje in napravila silno škodo, ker je raztrgala njive in nanosila velikanske množine peska in gramoza na druge njive, travnike in pota. V dva hleva, v enega v Šmarje ti in v enega v Hrepovčah je voda udarila z velikansko naglico in so komaj rešili svinje, goveda in ovce. Raznesla je plotove in cele skladove drv. Toča sama se je držala svojega pota. Dočim v Št. Juriju in severno in vzhodno od Šmarje te ni storila veliko škode, je po Brankovci pobelila kakor sneg in v Šmarjeti, na Telenbergu in v Hrenovčah in Porečah potolkla ajdo, tako da nekateri je ne bodo nič dobili. Pri nekaterih, če bo vreme ugodno, si še morda nekoliko odpomore. Veliko škode seveda tudi na turšici, fižolu, repi, prosu, sploh na vsem poljskem blagu. — Morebiti kdo dandanes zavida kmeta. Ali takšne so kmečke sladkosti !
Dobrlavas. (Toča.) Minulo nedeljo, na Ko-kijsko žegnanje, nas je zadela velika nesreča. Ob štirih popoldne je nastala strašna nevihta, začela je padati toča tako gosto in tako debela, da je bilo v pol ure vse uničeno, kar je bilo še na polju: ajda, proso, bar, fižol, turščica, repa itd. Škoda je neprecenljiva. Kmetje so obupani: ne bo žgankov, ne jegličev in ne olja. S čim bodo krmili prašiče? Take toče tudi najstarejši ljudje v naši fari ne pomnijo. Padala so zrna v velikosti golobjih jajc in še večja. Polovica sadja je na tleh, mnogo dreves je izruvanih, mnogo streh poškodovanih. Toča je ubila tudi nebroj ptic, celo nekaj kuretine pri kmetih in veliko divjih zajcev. Posebno Kokjani bodo dolgo pomnili letošnje žegnanje. Ko so prišli popoldan ob petih k blagoslovu v svojo podružnično cerkev, je tam stalo 3 do 4 prste vode, ki je udrla skozi po viharju poškodovano streho v cerkev. Toča je bila preje v naši fari nekaj silno redkega. Šele ko so nam rekvirirali veliki zvon in zvon sv. Simona, nas je
začela obiskovati. Že lansko leto nam je v nekaterih vaseh vse pobila, letos je pa škoda še večja. Najbolj prizadete so vasi: Bukovje, Dobrlavas, Kokje, Goselnavas, Dobrava, Belovče in Homec, manj pa Lovanke, Podhom in Sinčavas. Le oddaljena Priblavas je ostala popolnoma nepoškodovana. Trpele so tudi še nekatere sosedne fare, posebno Škocijan in Št. Vid (vasi Mokrije, Poddob in Grabaljavas). V šentlipški in globaški fari pa vasi Podgora, Podjuna in Globaške Rute. Upamo, da nas c. kr. okrajno glavarstvo letos ne bo nadlegovalo s popisovanjem žita in z rekvi-zicijami, ampak da nam pride na pomoč.
Dobri j e. Na praznik Vnebovzetja Mar. Dev. je umrla v Slovenjem Gradcu v bolnišnici hčerka tukajšnjega železniškega čuvaja g. Panseja. Rajna Micka je bila šele 12 let stara. Bolehala je dalj časa, ter prenašala vse bolečine voljno. Svojim starišem je bila v največje veselje. Izrekamo naše sožalje!
Guštanj. Posestnik J. Hounik pd. Knebus je imel dva ruska ujetnika, da bi mu nekoliko žita zmlatila. Opazovala sta vse shrambe ter našla tudi, kje ima sin dotičnega posestnika obleko in drugo. Naenkrat sta pobegnila in odnesla sinu Mihaelu dve celi obleki in par sto kron. Še celo dotičnemu Rusu, ki je že dalj časa tam, sta ukradla nekaj denarja.
črna. (Slovo.) Začetkom tega meseca nas je zapustil spreten žendarm, g. J. L a s s n i g, ki je tukaj služboval 4 leta. Kakor znano, so bile tudi v našem kraju tatvine na „nočnem“ redu. Dolgo časa so imeli dolgoprstneži srečo. Toda omenjenemu orožniku se je konečno le posrečilo, da je zrušil marsikako tatinsko gnezdo in razni mračniki so se vstrašili ter odjenjali od svojih skritih umetnostij. Naj tudi na svojem novem mestu v Velikovcu vestno vrši svojo službo!
Ako nastane kako zlo, je naravno, da mislimo na sredstvo, ki temu zlu odpomore. Redko se je posreSilo, proti zlu najti boljše sredstvo, kot s senzacijonelno iznajdbo varnostnega ključa ,, Viktorija", ki je edino poklican, da prepreči vedno bolj razšiijajoče se zlo vloma. Ni potreba nobene pre-uredbe ključavnic, nobene tuje pomoči! Vsak otrok zamore v vsako ključavnico z lahkoto ključ vdelati ! Brez drugega dela, kojega se nosi s seboj, se ne more odstraniti! Cena garniture z dvema ključema 8 kron, s pošto 9 kron samo proti vposlatvi zneska ali po povzetju. Edino prodajo za jugoslovanske dežele in Balkan: Glavno zastopstvo ^Viktorija" tvornica varnostnih ključev v Zagrebu št. 27, Trenkova ulica 12. Telefon 20—26. Prodaja v mestu : Bazar Kbnig, Iliča 20, in M. Druker, Iliča 39, ter v večjih trgovinah z železnino.
Naše žrtve.
Žabnlce : Domenig Tomaž, Elsbacher Jakob, Engelhart Valentin, Frustuk Franc, Kanduč Fr., Kravina Alojzij, Kravina Henrik, Mošic Janez, Mošic Jožef, Mošic Rudolf, Mošic Vincenc, Oizinger Janez, Sima Miha, Skočir Franc, Stark Janez, Scheriau Anton, Scheriau Matija, Scheriau Martin, Šluga Janez, Šluga Martin, Wedam Rudolf, Wulz Albin, Zimmermann Rudolf.
Koroški gospodar.
črna snet na pšenici.
Letos se je opazilo, da je veliko pšenice snetive, in sicer je zelo razširjena črna ali smrdljiva snet (smod) na pšenici. Zato se je bati, da se ta nevarna žitna bolezen drugo leto še veliko bolj razširi. To žitno bolezen povzročijo glivice, ki pridejo že s semenom na polje. Ko začne seme kliti, raste v njem tudi glivica, ki uniči potem zrno. Že nekaj tednov se nahaja namesto zrnja črn prašek, ki se šele pri mlačvi razpraši in prenese to bolezen tudi na druga zdrava zrna. Na polju se taki klasi spoznajo po posebni modroze-leni barvi. Kraj ne pride v poštev, kakor tudi ne mnenje, da med cvetom ne sme deževati.
Ta bolezen se širi na različne načine in sicer: Ge vseješ seme s snetivih njiv, če kupiš ali izmenjaš seme s takih njiv, tudi če porabljaš posojen sejavni ali mlatilni stroj, ki je bil prej napolnjen s snetivim žitom, pa tudi po vrečah, v katerih je bilo prej snetivo žito.
Zato je treba na semenu prej te glivice popolnoma uničiti, predno žito vseješ. To dosežeš najbolje, če daš v 100 litrov vode 7* litra 40 °/0 nega fermalinovega razkroja (Fermalinlosung, se dobi v vsaki lekarni in drožeriji), vsuješ noter pšenico in jo dobro premešaš. Žito ostane notri 20 do 25 minut in se nato dobro posuši. To ne stane ne mnogo časa, ne mnogo denarja. Izposojeni stroji morajo biti znotraj s to tekočino dobro izprani, četudi žito na polju ni bilo snetivo. Sploh naj bi se z vsako semensko pšenico tako ravnalo, ker je le lahko kje skrit kak snetiv klas, ki vsebuje milijarde teh praškov, ki zanesejo to bolezen za prihodnje leto. Tudi vreče (Žaklji), v katere se da semenska pšenica, se morajo za kakih 20 minut dati v omenjeno tekočino, da se uničijo praški,
Podružnica Ljub DeinlSka ^glavnica:] KI 10,000.000.	iljanske kreditne bi Kolodvorska ulica št. 27.	roke v Celovcu. SppElEma vlogB na iimiižlce in na tehoči račun.
HRezervni zaklad; jK 1,500.000.;	Centrala v Ljubljani. .	lakup in prodala vrednostnih papirjev vseh vrst.
Prodaja srečke razredne	Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo,	Srečke na obroke,
loterije.	Split, Trst.	promese k vsem žrebanjem.
ki bi bili morda v njih. Ako kmetje to storijo, potem se jim te snetive pšenične bolezni ni treba prav nič bati.
Od 25. avgusta zopet prejšnje količine kruha in moke na izkaznice. C. kr. deželna vlada poroča: Od 25. avgusta se bodo najbrž mogle zopet dajati iste množine kruha in moke na izkaznice, kakor se glasé izkaznice, in bo razveljavljeno od 25. junija t. 1. veljavno skrajšanje količine moke in kruha.
Y prejšnje vojaške postojanke na Koroškem ni dovoljeno hoditi. Politična oblast je civilnemu prebivalstvu prepovedala stopiti na prejšnje c. in kr. vojaške postojanke na koroško-italijanski meji, ker se je vsled eksplozivnih snovi, ki še leže okoli, resno bati nesreč, dokler izčiščenje od teh reči še ni dovršeno. Odnašanje blaga, ki se nahaja v postojankah, se kaznuje kot tatvina.
Nova ureditev prometa s petroléjem. S 1. septembrom se preuredi promet s petrolejem. Izdale se bodo zopet karte na petrolej, ki jih dobé le tisti, ki nimajo nobene druge luči. Poleg državnih in drugih javnih uradov, šol ter drugih javnih zavodov, poljedelskih, gozdarskih in obrtnih obratov se bo pri razdeljevanju petroleja oziralo tudi na železniške uslužbence. Ker bodo petro-lejeve zaloge tudi še zanaprej omejene, je nujno treba, da se s petrolejem varčuje.
Zvišanje cen za moko in kruh. Z odredbo z dne 10. avgusta 1918, dež. zak. št. 42, so se za prodajo na drobno za moko za 1 kg določile sledeče cene: Pšenična moka za peko K 270, za kuho, pšenični zdrob, koruzni zdrob, ječmen, ovsen riž, kaša in ajdova moka K TBO, pšenična krušna moka, ržena, ječmenova, koruzna in ovsena moka K PIO. Cena kruha, težkega 1120 gramov, se je nasproti dosedanji ceni 60 v določila s K 112.
Deželni kulturni svet. Podpore za nakup bikov bo dajal deželni kulturni svet v znesku od 300 do 600 K. Prošnje je vložiti po kmetijskih podružnicah do 15. septembra na deželni kulturni svet. Za dobro izrejo bikov, 5 do 12 mesecev starih, bo dajal deželni kulturni svet podpore 100 do 300 K. Take bike deželni kulturni svet tudi kupuje, ker jih potrebuje. Prošenj za mer-jaščke in koštrune pa ne bo ugodil, ker še vi-grednim prošnjam ni mogel vstreči.
Nova centrala. Kakor gobe po toplem dežju rastejo razne centrale, ki so se dosedaj vse slabo obnesle in jih ljudstvo preklinja. Dne 5. avgusta pa se je ustanovila v Celovcu „Koroška vnovče-valnica za sadje in zelenjavo." Temeljna glavnica te družbe z o. z. znaša 200.000 K. Dne 27. julija se je ustanovila v Volšpergu „prva lavantinska vnovčevalna družba za sadje in poljedelske pridelke". Temeljna glavnica znaša 200.000 K.
Raznoterosti.
Dunajski otroci na Ogrskem. Od 25. julija do 3. avgusta je odšlo na prehrano na Ogrsko okoli 20.000 otrok.
Smrt carjeviča. Boljševiki so usmrtili tudi carjeviča. Španska je predlagala vladi boljševikov, da pusti carico z družino na Špansko. Tudi sv. oče posreduje v tem oziru in je pripravljen carjevo nesrečno rodbino vzdržati s svojimi sredstvi. Neko francosko poročilo trdi, da je carjevič imel Valentinovo bolezen (padavico). O usmrtitvi carja poroča neko privatno pismo, došlo iz Rusije v Curili, sledeče: 1. julija ob 5. zjutraj je vzbudila carja patrulja in zahtevala, naj se takoj obleče. Peljali so ga v dvorano, kjer so mu naznanili sklep boljševikov. Tri ure so mu dovolili, da se poslovi
in odredi, kar se mu zdi potrebno. Car je poslušal svojo obsodbo popolnoma mirno. Usmrtitev je bila določena za 9. uro dop. Nato so ga odpeljali v sobo, kjer se je poslovil in nato sprejel duhovnika, s katerim je molil. Potem je pisal nekaj pisem. Ob 9. so ga odpeljali. Le težko se je dvignil, tako da sta ga morala podpirati duhovnik in en vojak. Na stopnicah se je zgrudil. Ker ni mogel stati, so ga naslonili na kol in ustrelili. Divjaki !
Potegnil jih je. Neki hudomušnež v Budim-•pešti je napravil slab ali dober dovtip, kakor kdo hoče. Inserirai je v nekem listu v večerni izdaji : „Proda se vila! Deset sob in vrt, iz družinskih razlogov nujno na prodaj. Vprašanje dopoldne po telefonski številki 4059, popoldne po 845." Drugo jutro je ves čas pel telefon; vojni dobičkarji so telefon zavoljo imenovanih številk kar „naskako-vali". Toda na eno številko se je oglasila norišnica, na drugo pa univerzitetna mrtvašnica.
Književnost in umetnost.
Vprašanje naše prehrano. C. k. namestništ-veni koncipist in vodja okrajnega gospodarskega urada v Ptuju dr. Otmar Pirkmaier je spisal pod gornjim naslovom knjižico, ki se bavi z našimi prehranjevalnimi težkočami in daje nasvete, kako bi se temu odpomoglo in posebno, kako bi se dvignila poljedelska produkcija. Knjižico priporočamo najtopleje. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena K 2.—
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt t Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Podpisani župnijski urad razpisuje službo
organista in cerkovnika
ki ima prosto stanovanje, hlev, zelenjadni in sadni vrt, drva, nekaj polja, kolekturo v žitu in kruhu ter plačo po dogovoru. Cecilijanec, ki je ob enem rokodelec, ima prednost.
Nastop službe s 1. januarjem 1919.
Župnijski urad St. Martin na Dholici p. Poreče ob jezeru, Koroško.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da Jurij Gòzelt na Djekšah ni oče moje hčere otrok. Da bi svojo slabost pred menoj in pred javnostjo zakrila, je mojega prijatelja ime zlorabila. Obžalujem, da se je to zgodilo.
J. Kumer.
Kovaško orodje
je takoj na prodaj ali se da v najem v Otočah pri Celovcu. Več pove gostilničarka v Celovcu, Kaserngasse št. 16.
Daj nam mir. Gospod!
Pesem za 3 ženske glasove in orgle se dobi pri šolsk. ravnat. A. Kosi-]u, Središče (Staj.). Partitura 80 h, pevski part 30 h.
Vino kislo vodo
® B	razpošilja
A. Oset, p. Guštanj iKomm».
Mizarskega
vajenca in pamočnilia
sprejme takoj mizarski mojster
Rajnhart v Dobrlivasi.
Službo
nrganista m mežnarja
odda proštijsko-župnijski urad
Spodnji Dravograd
(Unterdrauburg).
_J Raramente IZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
adtalcli zb pBPBmtntE ložEfovzga društva v Celovcu.
Jc sredstvo za po-SC* III Y Udi mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3*26.
Hydyol lc„rd°*nat£
pordeči bleda iloa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. — Povzetje 45 h več. — Naslov za naročila:
Han. Srollch, drožerlla pri angelu, Brno 638, Morava.
Zoper miši in podgrone
je orig. prof. Loeffierjeva in dr. Danyszjeva baciina kultura „Terror z vohom" najradikalnejše uničevalno sredstvo. C„.: Z. napl&vo 1000 , ..p,. mlB^ K 14;- J ,oko	po
Dobavitelji o. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavstrijskega namestništva, deželnokulturnih svetov itd.
Ravnateljstvo Terror-zavoda
Dunaj, I., Werdertorgasse 17. — Telefon 15542.
Hranilno in posoiilno društvo v Celovcu
Pavličeva allea it. 7.
-------------- uraduje veak dan, Izvzemi! nedelje in-------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva allea it 7.