Boganica
                                 tSlika-, ipiul Vr. S. V.) .W«fr»v
JfiLaj »i. dragi Mtateljčki, kako se še spominjate oljčne'— evetue uedeljo? •"jš^i^Saj je ravnokar miuula. Oj, to jo bilo lepo, ko ste stopali proti eerkvi tor nesli lepo okrašene butare — boganiee. Tako Ijubko je pibljal vzpomladni vetrec, da so trcpetali pisani trakovi in zeleni listki prve vzpomladi, ki so dičili boginico. B»vno tako lepo je bilo monda takrat, ko jc jezdil na oslici naš Vzveličar v Jeruzalem in ga je veselo pozdravljala uedolžna mladiua: ,Ilozana sinii Davi-dovemu!"
Tudi jaz se veselim z vami vrod cvetne nedclje. A navdaja lue poleg vesolja tufli trpka britkost. Naj vam povem, zakaj?
Franeek — okolo ujpgovih kolon.
Vefkrat sem se skobalil k vi^ku tet zajezdil dcdovo kolcno. A ded me Je poujfkal in zapel tisto:                                                                                                    
Dirja, dirja konja,              V Kropo po moko
V Kranj po kostanj,           V TržiS po mešič.
Ted&j mn je sepalo oko tako prijazno.  okolo  usten mu je pa leža! Ijabek
- nasmeh.   Vedno je imol za najit kaj »ovega,  lepega.   Vse je nama naredil,  vse.
delal z naraa.   Zjutraj smo sknfino molili, ob nedeljah bodili skupaj v cerkev, po
leti se pa izpreUajali po cvetnčem polji. Dod je nania kazal lepo žito ter naju nčil,
zahvaljevati se Bogu, ki jcs tako dober, ki nas tako Ijubi.
Spremljal je naju tudi, ko smo šli rezat bogdnieo. Komaj je skopnel po nekodi sneg, ter so pririlo na osojnih krajih iz tal kuriee in zvončki, vže sva ga popraševala, kdaj pride cvetna uedelja. Tcdaj je vzel ded pratiko izpod stropa ter nam» pokazal Jezusa. kako jezdi na oslid.-
„Vidita, ue bodo se takohitro! Le potrpita. Kadar bode čas, vže pojderao."
In sli srao.
Ded je vzcl krivec s seboj, da bi rozal lepe šibe in šibiee. kakor to morajo biti za'boganico. Midva sva pa imela lepa nova ,pibca," katera so nama kupili niati, Jm je bil pri nas smnenj.                             '   "                   •
- •¦< 98 >•• -
Krenili sino kar tja v Log, bjer se dobo najlepše vrbove in leskove mladiko. Ko pridemo do prvega grnia — bila je velika „vrl>a rnačica" — vzkliknem ves vesel: rOj dedek, tole, to! Kako ima lepp mačice!" A ded me resno zavrue: ,Te nc smeta oikdar vplesti v boganieo. Zakaj to je tista vrba, na katero se je obosil Judež, ko jc prodal našega Odrešcnika."
Kar »tilioila sva in strah je na.ju bilo. Pa sino šli dalje v gošeo ter kmalu narezali vsakovrstnili lppili mladik. Zaknj v boganieo so inorajo poviti mladike ko-likor inogoče različnili divvcs. da jo blagoslovljeno vsft drevje in grmovje, ki »ani dajc sladkcga sadja, ali trdega IesA ali pa zdravilnega cvclja.
Potom je nama povraal dpd narozane niladike v bntari. Xa to srno sodli na lilod, da so oddahnemo. Tako lepo je sijalo vzpomlailno solnce. Janko jc bil tako vesel, da se je prekopicnil po tlfli in k;ir sedel na tla k dedovim nogara. A ded je menil. da ui zdraro rzpomltuli ležati na zcnilji, kor gre zinisko prehlajenje iz »je in se lehko dobi bolozen. Janko je poslušal in bi"Z prisedol k naina.
Ded je nama pripovedoval mai"sikaj, posebno o bogiimci. nT.e zapomniUi si, Ijubčka moja." tako je nania govori], kar vama povcm, da bosta znala drugife sama izbrati bogiinico. Jaz' ne pojdem uiorda nikdar vef z vama."
nZakaj pa no? Saj bodeva poslufena in pridna," poprašava skrbno oba za-jodno ter upreva oii v dcda.
Ded naju pvime za roki in se nama Ijubko msmehne. Oko mn je ijilo |>a tako mokro, kakor bi plavalo v solzah.
„0, !e bodita pvidna in nedolžna. kakor sta bila do sedaj! Jai ne bodem dolgo pri vaji. Treba se mi bode presoliti v boljši svet — io morda prav kmalu."
Pri U>h besedah. jo obmnlkuil, vzel h žepa voliko ruto in si obvisal solzne oei. Kako je bilo nama liudo! Iu kaj bi mV?"Saj sva prviiS videla tako blagega in dobrega nama deda. da je tot-il »olzii. Nisva se mogla braniti in kar oba sva jokala ter se z vso Ijubeznijo oklenila deda ihteč sp:
„0, vi ne sraete timrtti! Midva vas nc pustiva! Dobri dedek nikar, nikar!"
Težko nani je bilo vsem. Sedoli smo nekoliko časa nemo »topljeni v žalost. i)ed se izvestoo ui bnl srarti -- saj je bil najblažja duia. A hudo mtije bilo, ko se je spomnil: da zapnsti uajn — unnko, ki jn tako Ijubi.
.Kakor je božja volja." nodiiljeval je dcd. ,Vsi moraiiio jedeukrat umreti. Po mene pa izcestno pride kmalu bela žena s koso. In ko mo bodo kropili — morda z oljko. ki bodo na tej bogiinici - - ter zagrebli v (Tdo prst, tedaj se spotnnita .svajega deda in itiolita zame. Saj vesta, dft ob liudej uri denejo. mati boganiee na ogenj, v tem ko drugi raolimo v sobi. Glfijta, kakor ae dvignjo dira blagoslovljenega Iesa k nebu, teko puliti gorcfa molitev v nebo pred božji prestol, in Bog je nikdar nc prezre. Le pridno in pobožno molitn zame. jaz bodem pa v nebesih prosil za vaju, da bosta srečna na zunilji."
Ker je potegnil dokaj mrzfil veter, vstali smo in šli počasi proti dom«. Marstkaj s* popraševala deda niud potjo. Toda dcd je nama le kratko odgovarjal ali pa eel<i moKal.
Domov priSedši seni tekcl v kubinjo povedat materi, da snio narozali bogi-nico — pa dn je ded rekel, da bodu unirl.
nSeveda, saj bodemo vsir" pristavili so rnati. V7ender se jim je poznalo, da jili je t« nekoiiko iznenadilo. V tem vže stopi ded mty vrate in re&e:
—.¦< 99 >¦¦.—.
nKeza" — tako je bilo imo naSej materi — ndaj. skuliaj mi kamflh1 ali laij druzega. Takil sem čuden."
»Precej, precej," hite luati. ^AIi ste mar bolni? Prohladili sle se." ..Meuim, da ne bode sile. Malo ležem tja k peči, pa bode odleglo."
:¦: Z                        *
Prižls je cvetna nedelja — nikoli je ne iiozabim. Nesli smo bogiinice. Moji sodrugi so se veselili, midva z Jankom sva pa bila žalostna. Oj. dedek je ležal doma na smrtnei postelji. Mati so pripravili rdečo svefo, blagoslovljeno na sv. Vi-šarjah, ko sva Sla midva v cerkev. Naročili so nama:
^Molita, raolita za dcda — za srefcno zadujo uro!" Id zajokali so ter od-bitoli v sobo.
Oj, kako sva midva molHa in prosila Mater Božjo. Nisva se ozirala, kako so dru^i imeli boganice okrašene. Dii, eeI6 za procesijo uisva šla okolo cerkve. Ostala sva kar v eerkvi na kolenib.
Minulo jo sveto opraTilo. Ko se vsujemo iz eerkve. zap6jc žalostno iz malih lin nirtvaški zron. Videl sem še, kako se je nmožica odkrila in slišal staiega moža, ki je dejal: .Stari Dolenec jo ngasnil; Bog mu daj vefrri mir in pokoj!" Potem sem zajflkal in nesoč ifa rami bogaoieo, v roki klobuk bitel dom6v, Janko pa za mcn6j.
Doma naju niso pustili takoj v sobo. Ko nam pa odpro, ležal je vže ded bledega lica na mrtražkem odru. Na ustnih pa mu je igrnl še tisti Ijubki nasmeh.
In odlomili so mati oljčno mladiko, vlili v posodi«o blagoslov\jenc vode, in Ijudstvo je kropilo deda, kakor jo bil to sam napovedal.