Uredništvo in uppawistim:
Maribor, Koroške ufice 5.
„STRAŽA"
izhaja r pondeljek, sredo m petek popoldne.
Rokopisi se ae vračajo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
tMnina listu:
Celo leto......12	K
Po) leta ...... 6	K
Četrt leta......3	K
Mesečno......I	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
tnserati aH oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih ozna-nilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
xt, 123.
Maribor, dne 23. oktobra 1912.
Letnik IV,
Dan vstajenja —Vojska križa proti polumesecu.
(Piše pro!. Anton BezenŠek.)
ZjoJija, 18. oktobra.
„In hoo signo vinces."
Danes je napočil že "dolgo pričakovani dan, ko se začnejo odklepati okovi iz rok] kršftanskili' sužnjev, ,v Evropi. Tu kaj, kakor v Bielgjratđu in v Atenah, Čitajo vladarji pred vojaštvom in. narodom, pod milini nebom' in v božjih hramih,[ slavnostne vojne manifeste, kateri 'povzročajo povso^ii veliko navdušenost. Zdaj se gre v boj za križ sveti in za svobodo zlato.
V jmiaini,fea|ft)u'bol(ga№kiega carga so posebno značilni sletifeči stajvjki:
VSfki Rilsko planino in tanj; za Rodopami naši bratje po krvi in veri do danes — 35 let po našem osvobojenjuniso mogli živeti, kakor se spodobi za čloiveka,
Solze balkanskega, sužnja, klici milijonov kristjanov so dirnili naša srca, srca njihovih sobratov in sovernikov, (kateri imamo zahvaliti ( svobodo in mirno življenje velikej krščanske j osvoboditelja.
NajŠe miroljubje je pri kraju. Da po mor emu potlačenemu krščanskemu ljudstvu, ni drugega pripomočka kot orožje. Samo na tallnačin mu moremo ohraniti življenje in last. (Anarhija 1 na (Turškem je škodljiva tudi za raiz vitek naše HrŽaive.
Humano kršlčajnsko j Čuvstvo, sveta f dolžnost, bratu pomagati/ kadar mu grozi propast, ter čast in dostojanstvo Bolgarije so mi naložili f dolžnost, poklicati' sinove domovine naše pod zastalo. ■
Naše delo je pravo, veliko in sveto. S pobožnim upanjem na varstvo in pomoö VsevijŠinjega пан znanjam bolgarskemu narodu, da je vojska za človeške pravice kristjanov na Turškem napovedana!"
iT,a manifest ( je tiskan z. debelimi pismenkami na velikih lepaMh, i prilepljen, po oglih prestolnice, kakor tudi po vseli provincijalnih mestih, < po vseh trgih in vaseh.
Citajo ga; starci, žene in otroci — možje in pa fantje so vsi pod orožjem na turški meji —. 'čitajo s pozornostjo, kajr piše car svojemu narodu o krščanskih sužrtjih, o bratih, izdjtbujočih pod turškim jar-
mom tam za planinami, io njihovem osvobojenju s pomočjo božjo in z narodnimi žrtvami. Starci se zamišljajo, žene in otroci na tihem solze pod vtiskom teli v srce segajočih besedi. Njih možje, brati in oČetje pa med .'tem že korakajo junaški preko turške meje. Spremlja jih zvonehje iz vseh cerkva, kakor da bi zvonilo k procesiji v staj (e n j a.
Na najvišjem prostoru v Zbfiji stoji nova veli-Čanstvena cerkev sv. Aleksandra, feezidana prošla leta v spomin osvobojena Bolgarije. V njej je velikanski zvon, Čegar glas se le ob posebno svečanih, prilikah razlega. *To je gotovo največji tzvm rip celem Balkanu. Kako mogočno on clangs zvoni, celou-ro doni' in pritrkujejo mu drugi ubrani Zvonovi. To dirne srce človeka, ako pomisli, ф| pomeni to zvo-nenje odkritje nove dobe za kristjane in Slovane na Balkanu.
Prekrasen dan je danes. JZjutraj je napočila ona zona, o k ate rej poje hrvatski pesnik, da prinese d'an Slovanom:
Zora puca od Balkana, Bit' če dana!"
Tja dan, ta zaželjem (ian je napočil. Zlato solnce sije danes iz jasnega neba' in topli ( hladno zemljo, ki leži v jesenskem počitku in ki bo poškropljena dajnes ali jutri obilo s Človeško krvjo.
Brez žrtev ni odrešenja! Padlo jih bo mnogo na polju časii, !a padli bodo v boju za „krst (križ) častni i slobcjlu zlatnu." Njih1 imena pa bodo slovela večno v spominu onega narodi, za čegar svobodo so se žrtvovali.
Jako lepe pridige so bilo "đalnes po vseh večjih e-erkvath.
Pri oriej pridigi, katero je imel s pobožno in rodoljubno navdušenostjo metropolit Metod v Staro-Zagorstd katedrali, je bil navzoč car Ferdinand in kakor se od tam brzojavno poroča, je bil jako ganjen. ;Po končani pridigi1 je car sam ' od svojega prestola, ki je bil zanj v cerkvi pripravljen, prečita! z visokim glasom in z veliko navdušenostjo ' — gornji manifest.
V tukajšnji stolnej cerkvi je bila pri službi božji navzoča carica], vsi bolgarski ministri, 'srbski polnomponi minister SpalajkovčČ in f grški minister Panas. Pred cerkvenim vhodom je ljudstvo živahno pozdravljalo vse te visoke osebe.
'Med službo božjo za srečno zmago je imel duhovnik dr. Stefan Cankov ginljiv govor, šz katerega posnemamo sledeče besede:
„Nastopil je trenutek viharja in pravice. Mi bomo preživeli en veliki teden, -Heden postov in pokore. A naj pomnimo, da nosimo ktriž na Golgoto in pričakujemo zmage križat nad polumesecem. Bože naš, Ti si hotel, da vzdignemo orožje, da gremo za svojim vojvodom ter da zmagamo s križem."
Potem je zapelo duhovenstvo z ljudstvom vred:; „Z nami Bog" in „Mnogaja Ijeta carju Ferdinandu ter hrabre j armadi."
Potem se je mnogobrojna množica, |ki je polnila prestolno cerkev in trg okoli nje, počasi razšla resnih obrazov, a najdepolr^a, (da bo Vsevišnji n slišal združeno molitev, naj b i b i 1 a z m a g a k r i-ža nađ polumesecem sij a i na..
Važna socialna vprašanja.
O socializmu. je imel . v Ljudskem domu v Kr,a]nju zanimivo j in poučno predavanje ( dr. Krek. Govornik je razložil, kaj je last, kaj zasebna in к,ај javna last, in kako naj se last rabi. f Kazal je žalostne posledice, ki pridejo, če človsek rabi reči proti volji stvarnikov! • in če ]med ljudmi ne vlada, načelo pravičnosti! in bratovske ljubezni.; Mi imamo ne ie pravice, ampa[k tudi dolžnosti do stvari. Rimljan pa teh dolžnosti ni poznal, Iker, ni poznaj krščanskega načela. Nikdar; ne sme nobeden rabiti kiakjšne stvari tako, da bi splošnosti ž njo škodoval, če je tudi ta stvar njegova. Liberalizmu (so ti pojmi tuji. Delajo se velikanske zveze podjetij, katere vođi pna roka, z namenom, da oderuhi lože obogate. Drugim ljudem se na ta. način dela krha ca i in | odtod, prihiaja draginja. Posameznik bi moral imeti pravico, da bi- se uprl tej koncentraciji kapitala. Delajo se razni poizkusi, kako bi se nastopilo proti kapitalizmu. 'Socialist pravi: lavna oblast ali država naj vzame vj roko vse pri delo mn je. Ta rešitev bi za pridelovanje v raznih podjetjih ne bila, popolna in öobra. Dobili bi veliko Četo uradnikov. Vstak bi izkušal vleči veliko plačo, pa. malo delati. iNaše železnice, ki so v državnih rokah, slabo stoje. Uavna last pač morajo biti premogokopi in vodne sile, ker to dvoje najbolj rabi veliki obrt, to dvoje naj se podržavi. V k ran j-
Narodni grbi na Murskem polju*
Zfbral in napisal Janko VerbajntSfBak.
(Dalje.)
K r i ž e Iv s k a župnija.
line vasi: Banovci. Ime grba: Lampišcak- — Liampi'ščak je precej velik hrastov gozd na vzhodni strani viajsi, obdan od vseh strani s širokim in precej globokim jarkom. Torej že lega,, kakor tudi ustno iizročilo nam pravi, da je stal na tem mestu« nek* 9aj močan grad grofov „Lampe" (L amber g ?). Že -v prastarih časih jo moral biti ta kraj pomenljiv, že zaradi tega, ker leži komaj Četrt ure oddaljen od starodavnega Veržeja. 'NajŠ pa nje zanima, tukaj taJ ko zelo zgodovina vasi. kakor pa grb, katerega po-ctoba še iz časov grajščakov hranijo na občinskem: uradu. Na tej! sliki je vprizorje-n „lampiščak" sledeče: Na sredini je velik gozd z gradom na sredi, ob-danim z grajskim jarkom, okrog pa je prav živahen sejin. 'Vas Banovci je imela res nekdaj pravico sejma in lahko trdim, Via mora biti ta zanimiva slika še iz tiste dobe. Po tej sliki je bila napraMjfena tudi zastava, podeljena; od cesarja leta 1857.
Ime vasi: Boreči. Ime grb,al:miiha.
Ime vasi: Bučečovci, Ime grbaj: kajerek (ta-le prvi e je odprt in zategnjen 6}'. — Na,hrbtna torba, kakoršno še imajo dečki v äolo.
Imfe vasi: Bunčani. Ime grba: cvrla. — Cvrla je neka jjajlčna jed. Sosednje vasi so izmislili pri-slovico: UBunčka cvrla plot'podrla", s Črn žalijo Bunčane ha gostijah.
Ime vasi: Grabe. Ime grba: r,$c. t— Tukaj pa omenim, Ida so tudi Grabe ' joäna izmed tistih vasi, ki so imele pred stoletji v svoji sredi močne gradove. 'Tukaj so po ustnem iziroöilu gospodovali grofje
Grabijanski, ki so bili gospodarji lepega kosa Murskega polja. Vendar še mi dozd|aj ini znan noben zgodovinsko resničen podatek, le Puff navaja v svoji knjigi na strani 74 nagrobni spomenik Andraža Gra-binskega-, ki je umrl dne 14. aprila 1556, kot zadnji tega slavnega rodu. Iz grba {v rudečem mramorju rudninska lopama) posnamemo, Ida je bil oženjen s Polixeno pl. Reicheriburg, kü ima v grbu kronanega tigra. Kakor sem zasledil, je bil to tisti g rabin ski grof, Iki je moral \ na deželne stroške prodati svoj gradič veženskemu vojvodi Margetiču. Njegov j nar grobni spomenik je vzidau' na levi zunanji strani mariborske stolnice.
Ime vasi: Grlava. Ime grba: žaba (rega(. — Tudi na Grlavi. je stal naj mestu, ]kjgr: imajo sedaj posestniki Makovec, Heric in deloma !Marinič svoje sadonosnike, grald, takozvani „dvorec." Ne daleč od „jDvorca" na južno-zapardni strani vasi pa je bila ob potu, kjer hodijo sedaj KriŠtančanje f|ki Sv, Križu, pristava tega graidu. O tem „Dvorcu" vemo le malo. Nekoliko Časa so gospodarili tuUdajj ljutomerski grofje. i potem Oger Mihael Svetonič,! tudi : grofa Lam-berga navada ustno izročilo (zgoütovinskih podajtkov o tem grofu se nam ni nič ohranilo), potem so prišli /v, pbsest tega gradu „Branečki grofje!"1 in slava tega „Dvorca" je prenehala z neko grofico, zafdnjim gospodarjem.
Ime vasi: i Ključarovci. Jlme grba: güjovina. (tudi črgovina). — Güjovina je odeja za konje in tudi Ijmdi.
Ime v,4si: IljaŠevci. Ime grba: Čas. t— Na gostijah ■ imajo obešieno steklenico na sredi stropa, v kateri je iz lesa izrezljan in lepo pobarvan človek, ki sedi na stolu z rokajmd navskriž.
Ime vasi: Kokoriči. Ime grba: Briinbica. — To je godbeno orodje, podobno grški liri, ki dela) posebno otrokom veliko veselje, ki bi neprenehoma, imeli briimbico v zobeh 1 ter s palcem na pero brenčali.
Ime vasi: KriŠtanoi. 'Ime grba: I surotka. — Sürotka je večja mlaka v vasi. Voda je vso leto ue-kako bela. Morda so sosedne vasi Krištanee s tem hotele vznemiriti, ее£ц da imajo mesto vode sürotko, to je tista voda, ki se cedi iz mehkega; sira* Na se-Uero-vzhodni strani vasi je (velik gozd, obdan z globokim jarkom. IT ludi tukaj je stal svoje dni močan grad, ki pa se ni mogel vspešno braniti zoper navale divjih Turkov.
Ime vasi: Križevci. Ume griba: (vajkia[r. — Vajkar, to je Štreja ali klopčič rudeče niti, s katero zaznamuje gospodinja perilo.
Ime vasi: Logarovci. Ime grba:W hudič na
lanch
Ime vi$si: Lukavci. Ime grba: botolteke. — Botolenike so debela, rudeča in precej kisla jabolka. Tukaj edino je Še ostal grajd, i ki pa je le ostanek nekdanjiega močnega Inkavskega gräjdu, ki je dolgo vrsto let gospodoval čez Mursko polje. Sedaj je ta gradič lastnina gospe Scheu ki. 'Pred nedavnim časom so zopet napravili stolp, ki ga je moral baje dati podreti prejšnji posestnik gradu. |Tik ob gradu je Še pristava, katero imata zdaj d.va posestnika. Ime vasi: Stara nova ves. Ime grba: recak. Ime vasi: Vučja ves. Ime grba: vuk (volk). Ime vasi: Saiinci. Ime grba: črešnje.
V e r ž e j s k a župnija. Ime trga: Veržej. Ime grba: kukavica. — Malo je na Slovenskem krajev, ki bi bili zgodovinsko tako pomenljivi, kakor je ta kraj. In kako tudi ne, saj je imel velik grad, kjer so stoloviali v e rž en-ski vojvodi, ki so se s svojo narodno vojsko v tolikih krvavih bitkah odlikovali po svoji hrabrosti ter so bili takorekoč Ščit Murskega polja.
L j u t o m e r s Id /a ž u p |n i j ia. Ime vasi: Babinei. Ime grba: riisa. — .,yte-peni kak riisa" 1 je psovka. Riisa1 je štirinogata in grozna ži^aJ, 'ki živi pa le' v živi ljudski domišljiji-	(Konec prih.)