110
začetnikih in za ocenjevanje, ali je psiholog začetnik 
pripravljen za samostojno izvajanje psihološke dejavnosti. 
V modulu 2 mentorji spoznajo metode in razvijejo veščine 
supervizije, naučijo se vzpostaviti ustrezen supervizijski 
odnos, podpreti profesionalno rast mentoriranca in reflektirajo 
svoje izkušnje z izvajanjem supervizije. V modulu 3 spoznajo 
načine prepoznavanja, preventivnega delovanja na področju 
duševnega zdravja in krepitve duševnega zdravja pri sebi in 
mentorirancih. Skozi usposabljanja se tako mentorji naučijo 
podpirati osebno rast, skrb za duševno zdravje in etično 
strokovno delovanje mentorirancev. Prispevek bo predstavil 
vsebine posameznih modulov usposabljanja. Predstavil bo 
rezultate evalvacije usposabljanja in pridobljene izkušnje. 
Predstavil bo tudi smernice za usposabljanje psihologov 
za vodenje supervizirane prakse in na področju duševnega 
zdravja. Vključevanje psihologov v taka usposabljanja in 
stalni strokovni razvoj na področju duševnega zdravja lahko 
prispeva k višji kakovosti psiholoških storitev.
SUPER PSIHOLOG 2: Supervizirana praksa psihologov
Katarina Kocbek, Vlasta Zabukovec, Vita Poštuvan, Mateja Štirn, 
Per A. Straumsheim, Tina Pirc in Anja Podlesek
V projektu Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa 
usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse 
– SUPER PSIHOLOG smo razvijali sistem supervizirane 
prakse v Sloveniji. Supervizirana praksa pomeni opravljanje 
prvega leta psihološke dejavnosti pod supervizijo 
usposobljenega supervizorja, mentorja supervizirane prakse. 
Supervizirana praksa psihologov začetnikov je učinkovit 
način za zagotavljanje visoko kakovostnih psiholoških 
storitev. Med supervizirano prakso psiholog začetnik razvije 
tiste kompetence, ki jih med študijem še nikakor ni mogel: 
razvije svojo poklicno vlogo, integrira praktična in teoretična 
znanja ter veščine in jih uporabi v konkretnem delovnem 
okolju, usposobi se za delo s specifičnimi skupinami klientov, 
razvije profesionalno odzivnost in samorefleksijo, sooči se z 
realnimi etičnimi dilemami. Pri tem nujno potrebuje pomoč, 
podporo in usmerjanje. To mu lahko nudi izkušen in za 
mentoriranje usposobljen psiholog, ki ve, katere kompetence 
je potrebno razvijati pri psihologu začetniku in na kakšen 
način. Cilj projekta je bil vzpostaviti vzdržen in trajnosten 
sistem supervizirane prakse, v katerega se bodo sčasoma 
lahko vključili vsi, ki bodo želeli začeti z opravljanjem 
psihološke dejavnosti. V projektu smo poleg razvoja programa 
usposabljanja mentorjev supervizirane prakse razvili in 
preizkusili model izvajanja supervizije, v katerem se mentor 
in mentoriranec srečujeta vsaka dva tedna v rezerviranem 
času in analizirata ter reflektirata mentorirančeve izkušnje. 
Mentorji se vključujejo v redno supervizijo, kjer analizirajo 
in reflektirajo svoje mentoriranje. V prispevku bomo 
predstavili razviti model supervizirane prakse in sistem 
za njeno spremljanje. Predstavili bomo, kako bo izvajanje 
supervizirane prakse psihologov potekalo v prihodnosti.
Varieties of impulsivity in opiate and 
stimulant users
Moderators: Jasmin Vassileva, Georgi Vasilev, Kiril Bozgunov
Virginia Commonwealth University, 
e-mail: jasmin.vassileva@vcuhealth.org
Impulsivity is implicated both as an antecedent risk factor and 
a consequence of drug addiction. However, progress in the 
field is hampered by the multi-dimensionality of impulsivity, 
which is characterized by multiple personality, psychiatric, 
and neurocognitive dimensions that are rarely examined 
concurrently within the same population. Further, our 
understanding of how the different dimensions of impulsivity 
are manifested in users of different classes of drugs is limited 
by the high rates of polysubstance dependence among drug 
users. To circumvent these methodological challenges, we 
have developed a program of addiction research in Bulgaria, 
where we have access to mono-substance dependent (»pure«) 
heroin and amphetamine users. We have conducted one of 
the most comprehensive characterizations of the multiple 
dimensions of impulsivity among 248 Bulgarian drug users 
(93 heroin, 81 amphetamine, and 74 polysubstance-dependent 
individuals) and 157 non-substance dependent controls. Our 
results reveal significant differences in neurocognitive, 
personality, and psychiatric manifestations of impulsivity 
in users of different classes of drugs. In addition, we found 
different associations of impulsivity dimensions with HIV 
risk behaviors among opiate and stimulant users. Overall, 
our findings suggest that opiate and stimulant addictions 
may be driven by different underlying mechanisms, 
thereby challenging the unitary account of drug addiction.
Prispevki znotraj simpozija
Personality, psychiatric, and neurocognitive 
manifestations of impulsivity among opiate and 
stimulant users
Jasmin Vassileva
Psychopathy and impulsivity among opiate and stimulant 
users    
Kiril Bozgunov
Associations of different dimensions of impulsivity with 
HIV risk behaviors among opiate and stimulant users  
Georgi Vasilev
Simpoziji / Symposia