V nedeljo, 13. oktobra, je, da proslavi Slomškov spomin, zboroval v Mariboru občni zbor naše narodnoobrambne »Slovenske Straže«, z njo skupaj pa je zborovala njena mati »Slovenska krščanskoeocialna zveza«. V par urah se je razvilo prcd nami ogromno dela stotin in stotin požrtvovalnih delavcev, dela, pred katerim mora imeti respekt tudi nasprotnik. Naša organizacija je ta dan pokazala, da je njeno narodnoobrambno delo edino praktično in trajne vrednosti, pokazala je, kako dviga slovensko ljudstvo do večje zavednosti in izobrazbe. Ob zvestem skupnem delu matere »Slovenske krščanskosocialne zveze« in njene hčerke »Slovenske Straže« so nam zagotovljeni tudi nadaljnji uspehi. Na skupščini je bilo navzočih nad 200 delegatov z vseh slovenskih zemelj. Predsednik državni in deželni poslanec prof. J a r c otvori občni. zbor in konstatira sklepčnost. Pozdravlja vse udeležnike, ki so iz vseh krajev slovenske domovine v tako obilnem številu prihiteli, da slišijo, kaj je »Slovenska Straža« storila v preteklem letu in da se pomenijo o nadaljnem narodno - obrambnem delu. Lansko leto je zborovala »Slovenska Straža« v  Celovcu, letos, v Slomškovem letu, pa je sklicalo vodstvo glavni zbor v Maribor, kjer je deloval, umrl in kjer leži v grobu naš nepozabni apostol Anton Martin Slomšek. Pozdrav Štajercev. Dr. Jos. Leskovar pozdravlja vse navzoče v imenu mariborske podružnice »Slovenske Straže« in v imenu štajerskih Slovencev. Izreka zahvalo, da se letos vrši skupščina v Mariboru. Zbrani so vsi stanovi, te združujc ena misel, kako naprej se braniti proti divjim napadom sovražnikov. Tla, na katerih se vrši občni zbor, so zgodovinska tla. V Mariboru je ognjišče slovenskega literarnega delovanja. V Mariboru je deloval Anton Martin Slomšek, kateremu se je zahvaliti, da je Spodnja Štajerska ostala slovenska. Naš namen mora biti, da navdamo vse Ijudstvo s Slomškovim duhom. Prepričan sem, da bo Slomškov duh med nami in da bo Slomšek izprosil od Najvišjega blagoslov našemu delovanju. (Burno odobravanje.) Predsednik Jarc se zahvali za pozdrav. Nato predlaga, naj bi se vršila skupna debata o predsedstvenem, blagajniškem in tajniškem poročilu, kar se sprejme brez ugovora. PREDSEDSTVENO POROČILO. Predsednik državni in deželni poslanec Jarc poroča: Na lanskem občnem zboru je zaključilo predsedstvo svoje poročilo s pozivom slovenskemu ljudstvu, haj zbira vojščake in orožje. Danes lahko poudarjamo z zadovoljstvom, da ta klic kljub težkim gospodarskim krizam, v katerih se nahajamo, ni cstal glas vpijočega v puščavi. Slovensko ljudstvo je pomnožilo armado vojščakov, ki hočejo v boj za brate, ki so bili doslej zapuščeni. Vedno globlje prodira v vse sloje našega ljudstva zavest, da mora vsak Slovenec vse, kar trpe naši bratje in sestre na meji krivic in nasilja, občutiti, kakor da ga boli rana na lastnem telesu. Zlasti se slovenska mladina — in to poudarjam s posebnim veseljem — zbira v vedno večjem številu pod zastavo »Slovenske Straže«, in kmečki fant in kmečka dekle, delavec in delavka sta postala naša najmarljivejša borivca in osramotila marsikaterega inteligenta, ki še gleda naše delo postrani. Slovensko ljudstvo je v preteklem letu še v večji meri kakor prvo leto dokazalo svojo požrtvovalnost, ki se kaže najbolj v številkah, o katerih bo poročal naš blagajnik. Ker so naši dohodki stalno napredovali, je bilo »Straži« mogoče, na vseh poljih nadaljevati započeto delo. V osprcdju je bila tudi v pretečenem letu povzdiga ljudske izobrazbe. Analfabet in človek, ki sploh nima duševnih potreb, sta prva, ki vtoneta v tuji povodnji. V tej zavesti smo storili vse, kar smo mogli, da širimo pravo izobrazbo med ljudstvom v obmejnih krajih. Za knjižnice smo izdali 2000 K 94 vin. Njih število se je pomnožilo za 12, tako da »Slovenska Straža« danes vzdržuje 92 knjižnic, večina jih je na Koroškem, nekaj na Štajerskem — zlasti tudi v industrialnih krajih Gornjc Štajerske — in na Kočevskem. Pozabili pa tudi nismo svojih bratov na Beneškem in preko Murc. S časopisjem smo preskrbeli 576 slovenskih hiš — 250 več kakor lani — in izdali v ta namen 3420 K 25 vin. — 1757 K več kakor lani. Sad tega dela je že očividen, S slovenskim časopisjem se je začelo — kakor posnemamo iz došlih poročil in nenadoma nastalega zanimanja — novo narodno življenje celo po krajih, o katerih smo mislili, da so za Slovenstvo za vselej izgubljeni. P o d p o r izobraževalnim društvom, za gledališke odre in domove na m e j i smo izdali 4507 K 79 vin., sicer manj kakor lani, čemur pa je vzrok to, 6& se je zlasti prvo leto izplačalo več najnujnejših podpor. Podpirali smo tudi delo naših Orlov za mejo, uverjeni, da se natn ne bo več treba bati za mejo, ako dosežemo vsaj od daleč idealni cilj smotrene orlovske organizacije ob celi meji. K o 1 i k o r Orlov ob meji, toliko neustrašenih stražnikov! Vsi stroški za ljudsko izobrazbo v širšem smislu so znašali torej okrog 10.000 kron, za naše skromne razmere dosti velika, pa še bolj plodonosno naložena svota! Lep napredek smemo tudi zapisati na šolskem polju. Otroških vrtccv vzdržujemo troje: Sv. Križ pri, Trstu, Vclenje in Devin (z večjo podporo). V kratkem se pa otvorijo še otroški vrtci v Podgori in Ločniku pri Gorici, v Šoštanju in dvoje ali troje njih tik Trsta. Stroškov za otroške vrtce je bilo 5089 K 25 vin. Našim narodnim nasprotnikom so v šolske n a m e n e na razpolago ogromne svote. Tekmovati ž njimi v korupciji, ki jo širijo takorekoč s kupovanjem otrok in staršev, ne moremo in ne maramo! Pač pa smo smatrali za svojo dolžnost, vršiti karitativno delo za slovenske otroke ubogih slovenskih staršcv. Zato smo prispevali za šolarske potrebščine mnogim obmejnim šolam deloma v denarju, deloma šolskih knjig, za šolarske kuhinje, za božičnice in Miklavževe večere in dvema občinama dovolili brezobrestno posojilo za šolske stavbe. Vsi sem spadajoči izdatki so znašali 7798 K 74 vin. V tej svoti je pa všteta' tudi še svota, ki smo jo izdali, da omogočimo na Koroškem otvoritev dvch gospodinjskih šol. »Slovensko Stražo« čaka r tem pziru v bodo.čnosti dek>, ki je za ohra- frKev SloVenslVa največjega1 pomentf. Vzgojimo iz slovenskih deklei vrle slovenske gospodtnje in brez strahu botuo lahko zrli naprej. Zavcdajoč se važnosti te akcije, bom stavil in utetneljil dancs še poseben predlog. — Najtrdncjšc delo za naš narodni napredek jc smotreno delo za povzdigo našega kmečkega gospodarstva. Kar se je doslej doseglo pri nas in drugod v tem oziru, moramo največ pripisati razvoju zadružništva. Da vzgoji z a v e d n e voditelje naših zadrug in z vzgojnim vplivom zadružne misli utrdi tudi narodno misel, je omogočila »Slovenska Straža« s svojo podporo četvcro koroškim mladeničcm obisk »Zadružne šole« v Ljubljani. Podpora v ta namcn bo odsle) stalna točka med izdatki »Slovenske Straže«. Revnih srednješolcev iz obmejnih krajev tudi nismo pozabilil Poleg večjih podpor »Dijaškemu domu« v Celovcu, kijc prejel od nas 1500 K, in »Učiteljskemu domu« v Celovcu — podpora 200 K — smo podpirali dva koroška gimnazijca v Ljubljani. Tudi več obmejnih akademikov je bilo deležnih naše pomoči. Vsc dijaške podpore so znesle 1628 K 26 vin. Priznavam, da je bilo doslej še premalo, kar smo storili za organizacijo delavstva po tujih industrialnih krajih in za varstvo izseljencev. So pa to naloge, ki se jim »Slovenska Straža« ne bo mogla in ae smela izogniti, ampak treba bo zanje žrtvovati, kar bo sploh mogoče. V svojem programu ima »Straža« zlasti tudi študiranje meje. Pretečeno leto smo proučili natančneje polovico Kcčevskega in razrnere med ogrskimi Slovenci. Začeto delo se bo nadaljevalo od leta do leta. Svota vseh podpor je znesla 25.768 K 23 vin,, za 6587 K 21 vin. več kakor lani. Odpade pa od te svote na Štajersko 7129 K 36 vin., na K o r o š k o 10.253 K 44 via., na Primorsko 6024 K 59 vin., na K r a n j s k o 948 K 60 vin., na druge dežele 619 K 24 vin. inna splošne podporc 793 K. Od svojega početka do danes je izdala »Slovcnska Straža« podpor v narodno-obrambene namene: 54,091 K 53 vin. Glede poslovanja predsedstva pri razdeljevanju podpor je ireba poudariti, da je za i-cšitev vsake prošnje odločilna izjava dotičnega pokrajinskega pododbora, Tako je v delovanju »Straže« združena avtonomija s ccntralizmom. Pri prodaji in nakupovanju slovenske zemljiške posesti smo posrcdovali, kolikor jc bilo mogoče. Žal, da so vsled splošne dcnarne krize tudi razmere pri hipotečnni kupčiji kritične in da vsled tega za marsikatcri lep kos naše zemlje ci bilo mogoče dobiti pripravnega kupca, Za izvršitev sklepov lanskega občnega zbora za varstvo domačije emo izvedli pripravljalne korakc in nameravamo izdati o tem poljuden spis s slikami. Slavnost narodnih noš, nameravana za letošnje polctje, se je za sedaj odložila, ker se jc preložil tabor jugoslovanske mladine na poznejši čas. Troje ciljev si mora po mnenju predsedstva staviti »Straža« za bližnjo bodočnost. Govori in piše se mnogo o problemu malega naroda z ozirom na zadnje Ijudsko štelje. Izseljevanja iz agrarnega ozemlja v industrialno ne bomo ustavili. Poizkušati kaj takega, bi bila utopija. To je pojav, ki se kaže kakor pri nas tudi pri velikih narodih. V velikem delu Češke, ki je pretežno agrarnega značaja, pada od štetja do štetja število prebivalstva, ravno tako tudi v nemških alpskih deželah. S temi razmerami in s tcm razvojem nam je treba računati kot danim in zato zastaviti vse sile, da ljudstvo, ki se izseljuje, ne odpade kot trhla veja. Brigali smo se doslej premalo za našo narodno diaspozo v gornještajerskih industrialnih krajih, V Gradcu je temelj organizaciji naših Ijudij položen, naše delo nas bo vodilo sedaj dalje k drugim zapuščenim bratom in sestram. Na tej poti pa se bo pokazalo brez dvoma eno: da bo težko ohraniti tistega, ki je odšel z doraa brez zavesti, da je zvezan s svojim Ijudstvoin in navezan na svojo domačijo. Skrb za šoli odraslo mladino ob meji je zato naša druga velika naloga. Organizacija fantov in deklet ob vsej meji bo podlaga bodočemu delu. Tretie, česar ne smemo pozabiti in za kar dcla »Siidmarka« ravno sedaj s polnim parom, je skrb za obrtni naraščaj, za slovenske vajence, pomočnike in mojstre po obmejnih krajih. »Straža« je že doslej storila v tem oziru marsikaj, a sistematično dclo se še ni začelo. Konečno še bescda nasprotnikoral Njih kritike se ne bojimo in jo lahko prenesemo! Kdor ima oči in sploh hoče gledati, lahko vidi, kaj je storila »Slovenska Slraža« v prvih dveh letih! V očch naših nasprotnikov bo seveda vse naše delo strankarsko — klerikalno. To nas ne moti. Vemo dobro, da bi bilo slabo znamenje za nas, ko bi od ljudi, ki mečejo nune iz svojih šol, zidanih z denarjem v s e h Slovencev, želi priznanje in pohvalo. »Slovenska Straža« ne bo bobnala v avet vseh podrob- Kaftl Td bl se rcEIo razlcrlvati neprlmerno močnejšemu sovražniku svoje še slabotne postojankel Tiho in vztrajno pojdemo dalje po poti, ki jo izpoznavarao za pravo. V Slomškovem spominu so se združili letos vsi, kar jih je med Slovenci dobromislečih, vanje oprta bo tudi »Slovenska Straža« vršila svoje ljudsko delo v zmislu načel Slomškovihl TAJNIKOVO POROČILO. Tajnik Ivan Š t c f e jc podal naslednje poročilo: Predsedstveno poročilo Vam je podalo vpogled v raznovrstno delo, ki smo je vršili preteklo leto v »Slovenski Straži«. Zapisnik »Slovenske Straže« o sejah njenega odbora, bi bil s predsedstvcnim poročilom v glavnih potezah večinoma izčrpan, stotin in stotin podrobnosti, ki spadajo v poglavja, katera je omenjalo predsedstvcno poročilo, pa tu ne bom navajal, ker marsikjc, kjer je »Slovenska Straža« s 1000 kronami izvršila uspešno delo, bi lahko bogatejši nasprotnik to delo pokvaril z 10.000 ali več kronami, Vsakemu članu so zapisniki na vpogled, vse podružnice se lahko na ta način pouče tudi o vseh podrobnostih. Poudarjam, da je previdno delo »Slovenske Straže« nas vodilo na vseh poljih do najlepšib uspehov, za kar imajo nemalo zaslugo pokrajinski odbori: štajerski, koroški, primorski pododbor, v katerih sede najodličnejši Vaši zaupniki, po katerih nasvetih je »Slovenska Straža« vedno reševala došle vloge. Kakor ste razvideli iz predsedstvenega poročila, zastavlja »Slovenska Straža« svoje delo večinoma tam, kjer neha s svojim delom šola, »Slovenska Straža« je tako izpopclnila veliko vrzel v naši narodni organizaciji. S tem, da je »Slovenska Straža« krepka opora izobraževalnemu in gospodarskemu organizatoričnemu delu ob raejah tudi preko slovenskih mej, izvršuje svoje načelo: da našega narodnega sovražnika nikdar ne bomo premagali z denarjem, ampak s tem, da dvignemo skrite zaklade duha vsega našega naroda, da dvignemo našemu narodu izobrazbo in njegovo gospodarsko moč. Mislim, da je delo za rešitev rojakov v tujini nekoliko več vredno kot pa n. pr. tekma za kako sokolsko prvenstvo. Kako visoko pojmuje naše liberalno časopisje vrednost pravega narodaoobrambnega dela, priča dejstvo, da je to časopisje enega sokolskega tekmovalca letos bolj slavilo, da je imelo zanj več prostora kot pa za Antcna Martina Slomška, ki je rešil tisoče in tisoče Slovencev. Čc kedaj, se je pri proslavi Antona Martina Slomška videla malenkostnost naših nasprotnikov. »Slovenski Straži« pa ostanejo vodilo Slomškove besede: »Povzdigujte Slovencem bistre glave, naj boclo vrli sini Slave!« Anton Martin Slomšek je začrtal »Slovenski Straži« pot z besedami: »Le bisirimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim narodom prodani.« Tako bodo najboljši, neprodiren ščit v našem narodnem boju: gospodarska moč, izobraženost, poštenost in zavednost narodova in tako bode proti vsem naklepom »Schulvereina« in »Siidmarke« odgovarjal narod z becedami Antona Martina Slomska: »Z dcnarjem se pošisnja nc kupli« S tega stališča smo delali tudi v preteklem, drugem letu obstoja »Slovenske Straže«, v katerem je imelo načelstvo 22 Łej, glavni odbor se je pa sešel v Ljubljani petkrat. Obširne naloge so te seje naložile naši društveni pisarni, v kateri imamo enega knjigovodjo, ki rešuje obenem tudi došlo pošto, encga pomožncga uradnika, cno pomožno uradnico ter enega slugo. Izdatek na plačah se je od lani na letos znižal. Poudarjam, da je doscdanji napredek »Slovenske Straže« bil mogoč le s pisarno, kajti brez take pisarne bi bila rešitev, vpisovanje vsak dan naraščajcče dnevne pošte, red v različnih zalogah, ki so v oskrbi »Slovenske Straže«, rešitev najrazličnejših naročil in belcženje, kar »Slovenska Straža« sprejme in izda, nemogočc, čctudi večina odbornikov po svojih uradnih urah vsak dan popolnoma brezplačna dela za >-Slovensko Stražo«. Pisarna se je zadnji čas tako uredila — mnogo zaslug ima za to tudi deželni oficijal g. Šclko, ki je stavil svoje moči brezplačno na razpolago, za kar mu bodi tu izrečena srčna zahvala — da jc pisarna kos tudi veliki akciji, n aš i 1 o t e r i j i, tako da za to loterijo ni bilo treba nič pomnožiti osobja. Sedaj naj se pa pogleda ob takih prilikah v druge narodnoobrambne pisarne, ki imajo naravnost ogromne pisarne. >Schulvercin« je imcl takrat, ko je bcležil 10.000 pisarniških številk, osem uradnikov, danes obsega pisarna njegova cclo poslopje in nad 50 uradnikov. Če hočemo napredovati, nam je pisarna prva potreba. Poglejrao samo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki samo za encga potovalnega učitelja izda 4000 K, kolikor nas naša pisarna komaj skupaj velja. Če jc bila ob velikem delu kaka pritožba, bomo v bodoče skušali doscči rekord-pisarno brez pritožb. Zdi se mi, da moramo odpraviti kuverte r, firmo Plsarna fe prejcla v pfc?eklem IeTu 2321 pisem, razposlala je 13.498 pošiljatev. V loterijski zadevi jc prejela pisarna 416 pisem, odposlala je pa 1434 odpošiljatcv, promet je torej bil 17.669 točk, Imeli smo zvezo z Jugoslovansko Strokovno Zvezo, z Rafaelovo družbo, in pri tem delu smo opazili, kako nujno potrebno bi bilo, če bi iz teh draštev in iz »Slovenske Straže« napravili ccntralno pisarno, ki bi bila na razpolago tudi vsem našim pokrajinskim »Slovenskim krščansko-socialnim zvezam«. Tako bi bil rnogoč točen preglcd, mogoča rešitev iniciativnih predlogov raznih odborov, taka pisarna bi bila v korist našim ljudem v tujini in tako tudi domovini, tako bi posegli tudi v žalostne amerikanske razmere, kjer se širi svobodomiselno gibanje in kamor se naše delo tudi mora obrniti, ako se hočemo obvarovati 6vobodomiselne kuge iz Amerike. Središče dcla je sedaj loterija. Izdanih je doslej 40.000 srcčk (od teh na Štajersko 7000, Primorsko 2000, Koroško 3500, ostalo je vzela Kranjska). Uparao, da v prihodnjih dneh do 18. novembra vsak somišljenik in vsaka somišljeaica stori med svojimi krogi svojo agitačno dolžnost, da oddamo vsaj še enkrat toliko srečkl Vsak godovnik, vsaka godovnica naj za godovna darila dobiva samo srečke »Slovenske Straže«! Omeniti mi je tudi, da je pisarna po navodilih odbora izvrševala vso agitacijo za »Slovensko Stražo« po časopisju, in ta agitacija, kakor ste videli iz naših časopisov, ni bila majhiia. Iskrena hvala vsem tistim časopisom, ki so nam bili na razpolago, naj bodo tudi nadalje naše najuspešnejše orožje. »Slovenska Straža« je izdajala »Narodnoobrambni Vestnik«, ki jc mnogo pripomogel, da je prodrla misel »Slovenske Straže« v najširše sloje. S pomočjo časopisja je bilo tudi mogoče, da se je »Slovenski Straži« sijajno posrečila Slomškova proslava, ki je dvignila nanovo zavcst tisočem in tisočem Slovencem. Če bi »Slovenska Straža« letos ne napravila drugega, kakor da je s posebno izdajo svojega »Narodnoobrambnega Vestnika« opozorila vse Slovence na 50letnico smrti slovenskega apostola Antona Martina Slomška in združila Ijudstvo in mladino v proslavi njegovih naukov, je storila veliko narodno-izobraževalno delo, »Slovenska Straža« je ob tej priliki založiia tudi stvari, potrebne za proslavo, razposlala je slavnostne govore, načrte slavnosti, založila je prekrasne Slomškove razglednice, posebno velik uspeh pa je imela s Slomškovimi podobicami za šolsko mladino, kalerih je razdeljenih mcd šolsko roladino 30.000 izvodov in še vedno prihajajo nova naročila. S Slomškovo proslavo je »Slovcnska Straža« najbolj podčrtala svoj program. Z veseljem morem poročati, da zanimanje za »Siovcnsko Stražo« ne pada, kakor so nekateri pričakovali, ampak narašča. Na Kranjskem se je isstanovilo v preteklem poslovnem letu šest novih podružnic, na Štajerskem dve novi podružnici, na Koroškem dve novi, na Goriškem nobena nova, na Tržaškem nobena nova in v Istri nobena nova podružnica. Podružnic imajo: Kranjska: 109 podružnic, 16 ustanovnih, 75 lOkronskih, 5267 rcdnih in 1529 podpornih članov. — Štajerska: 54 podružnic, 5 ustanovnih, 43 lOkronskih, 2435 rednih in 678 podpornih članov. — Koroška: 15 podružnic, 3 ustanovne, 7 lOkronskih, 672 rednih, 214 podpornih članov. — Goriška: 16 podružnic, 2 ustanovna, 9 lOkronskih, 643 rednih, 189 podpornih članov. — Tržaška: 5 podružnic, 1 ustanovnega, 2 lOkronska, 312 rednih in 54 podpornih članov. — Istra: 2 podružnici in 68 rednih članov. — Imamo tedaj 211 podružnic; podružnice štcjejo 27 ustanovnih, 126 lOkronskih, 9402 redna in 2664 podpornih članov; skupaj 12.229 članov (lani 10.354). K iemu bi bilo prišteti člane onih podružnic, ki niso poslale izkaza. Letos ima poleg tega centrala 70 ustanovnikov (lani 66), tako da je letos skupao število članov 12.299. Če vpoštevamo, da smo imeli letos na vscj črti občinske volitve, ki so našim ljudem naložile velike stroškc, in če vpoštevamo splošno draginjo, smo lahko veseli, da smo kljub temu napredovali. Krepko voljo imamo delati daljc. Ogromno je še naše polje, kjer lahko napredujemo, pričeli smo komaj in že smo v drugem letu dcsegli toliko dohodkcv, kckor jih je imela »Družba sv. Cirila in Metoda« šcle po 18. letu STOJega obst&nka. Če vpoštevamo pri tcm, da naši somišljeniki vzdržujcjo ob meji ogromno zavodov, ki so prave naše narodno obmejne trdnjave, če vpoštevamo našo narodno obrambo, ki se vrši v goriškem »Šolskem Domu«, goriškem »Slovenskem sirotišču«, v koroških šolskih društvih, v skrbi za dijaštvo in v naših izobraževalnih društvih, če omenjam najglavnejšo našo narodnoobrambno trdnjavo »Družbo ogromiio IjudsEo delo, tedaj stojlmo » narodnoobrambncm delu ogromno pred našimi liberalnimi nasprotniki, in v za. vesti tega dcla skoro nikdar ne reagiramo na njihove vsakdanje psovke. Le to vpra. šam nasprotnike: Ali ni pomembnejJi vinar našega kmcta in delavca za narodnoobrarabne namene, kakor pa 1000 kron katere daruje »za narod« kak libcralen napuhnež zvečer ob vinu v gostilni, dočim je prej cel dan ljudstvo odiral? Ali je s tem povrnjcno narodu ono, kar mu je vzel? Koliko takih narodnjakov se na Slovenskem narodno šopiri, dočiin narod preganjajo z njegove grude! Mi pa, tovariši in tovarišice, premiSljujmo, kaj in kako storiti, da se naša >Slovcnska Straža« osorej zopet šc boli okrcpL Kaj jc treba storiti? 1 Naše podružnice aaj inajo vsalt mesec seje, nastavijo caj zaupnike ali n&. upnicc t vsaki vasi, ki naj pazijo posebno na to, katera prodajalna ie nima ali nož« iracti našega biaga. Agitatorji naj o tem ljudstvo primcrao pouče. 2. Ko pridejo Mohorjeve knjige, na) Tsak da povcrjcniku dar za »Slovensko Stražo«, čim reč, tem bolje. Najboljše W bilo, da bi ob tej priliki mnogo članov Mohorjevc dmžbe darovalo po 50 vinarjer —. tam, kjer bo vsa; 25 takih člacov, se lahkoi usianovi iz teh članov podražnica »SloTcnske Straže«, ki bi letno udnino pobirala skupno s članarino za Mohorjeva družbo. Možje in fanije — pol litra riaa di liter vsak na leto maa), pe tistih 50 vinarjev ali kronico »Slovenski Straži«, pa bodete imeli zavest, da sto storili nekaj za rešitev svoje domovinel Dekleta, neko> liko manj lišpa — pa bo t raaki žitpsd|i cvetela podiužoica »Slovenske Straže«! Če se čč. gg. poTerjenfld Mohorjeve drožb« in naši zavedni somišljeaiki in somišljealc« po tem navodiln žrtvujejo — naraste lahko število članov »Slovenske Straie« v «n«m letu vsaj na 40AO0, č« ne več. NaJ t«| poverjeniki Dražb« ¦ t. M o horja in ts! mi na ta nafila počastimo tpomin nstanoTl« telja Drnžbe it. Mohor|t Ani tona Martina Slomikal 3. Ob tej priliki naj todi vsa aeS« žtH panstva in vsl naši gospodarsld utrodi izroče darove za »Slovensko Stražo«. Naia županstva in druge naie pisaroe in posamezniki naj redno rabifo aarodoi kolelf »SloTeaske Straž««! 4. Vsi posaemajmo tlstl fitajer^d vboi gl ženici, hd sta se v rrojih oponkaH spomnili »Sloveaske Straž«*! Vsak izmed nas naj v »voji oporoki misli aa »Slorea-« sko Siražo«, ker tako bo tndi po tnuH nfegoTO delo imelo trajea aspeh. Slara blagopokojnemu Josipu vitezu Gontpu io blagopokojnemu kanonlku Jakobtt Bohincu! Ta dva plemeoita moža, ki ata umrla v preteklem lctu, sta m v crojiU oporokah spomnila »Slovensk« Straie«, prvi s 1000 K, iz oporoke drugega gospoda smo pa dobili 356 K 70 vin. Slava nju^nctn spominu! 5. »SloTenska StraSa« izda ^iafBBM »MOdavžeT večsr in Silvestrov ve&er T društvih«. Povsod prirejajte take večera — povsod dobite nekaj Miklavževih in novoletnih darov »Slovenski Straži«. 6. Nahiralnike »Sloveaskc Straže«, katerih je sedaj zunaj 283, nekoliko živahnejše rabite. Pri vsaki priliki naj stopi kdo okoli gostov z nabiralnikom. Posebno ob porokah, krstih itd. naj naši ljudjc proslave ta dogodek z darovi »Slovenske Stražc«. Nabiralnikov imamo še v zalogt 111, Hitro jih razdelite po domovini! 7. Posebno važno je zaTarovanje za doživetje, za slučaj smrti, za doto itd. Pišite vedno pisarni »Slovenske Straže« po nasvete. Tako dobiie dobre, poštene zavarovaiaicc, »Slovenska Straža« pa dobi tiste odstotke, ki jih sicer brez koristf vzamejo agentje. Tu lahko dobimo velikc vsotc za »Slovensko Stražo«. Občujte ob takih prilikah samo s »Slovcnsko Stražo«! 6. Naša večja omizja, tarokisti, pisarae itd. nabirajte v posameznih mestih do 100 kron. Za vsakih 100 kron dobi omizje, oziroma pisarna uraeiniško častno diplomo. 7. Vsako !cto prilože naši listi položnicc »Slovenskc Stražc« — izpolnite vse položnice in jih odpošljite! Kar bo »Siovenska Straža« dobila od naroda, dala bo vse domovinii Treba je zastaviti vsc naše moči za naprcdek »Slovenske Straže«, kajti vsa znamenja našiii domačih in tujih nasprotnškov kažcjo, da če bi »Slovenske Straže« ne bilo, bi jo bilo treba ustanoviti. Pojdimo v prihodnjem leiu za »Slovensko Stražo« z veseljem na delo, kajti Slomšek sai» pravi: Kar sc z veseljem, s celim srcem prične, se tudi lahko in srečno dovršiZ delom in žrtvami »Slovenski Straži« se lahko prepričamo, da ni lepšega, kot služiti domovini! Po poročilu tajnika, ki je bilo soglasno sprcjcto, je pozval predsednik navzoče, da počaste spomin umrlih dobrotnikov »Slo* venske Straže« s tern, da sc dvignejo s ss* dežev. Ves zbor se je dvignil in tak" POROČILO BLAGAJNIKA'. Blagajnik Anton Volta je poročal: Slavna skupščiaa! Splošna draginja, slaba letina, razne vremenske in druge nezgode, ki so obiskale lani in letos našo domovino, so nas upravičeno navdajale s strahom, da bodo dohodki »Slovenske Straže« letos padii. AH ta strah je bil prazen. Slovensko ljudstvo, čeprav po večini ubogo, je že od nckdaj znano kot zelo radodarno, in priskočilo je tudi v preteklem poslovnem letu našim obmejnim bratom z obilnim darom na pomoč. Sporočiti Vam imam veselo vest, da so se letos dohodki »Slovenske Straže« znatno pomnožili. Dosegli smo lepo svoto 61.337 K 26 vin. proti lanskim 55.503 K 31 vin. Ako še vpoštevamo dsjstvo, da je bilo med lanskimi dohodki nad 12.000 K ustanovnine, katere je letos samo 900 K, se moramo naravnost čuditi, da je letošnji prirastek tako vclik. Kako se je pa nabral ta denar? V prvi vrsti moramo omeniti naše podružnice, ki so poslale 12.190 K 69 vin. prispcvkov. Seveda bi se ta svota še zelo povišala, ako bi prišteli vse zneske, katcrc so poslale za razno društveno blago. Nekaj podružnic sicer ni poslalo nič prispevkov, vendar pa moramo na splošno podružnice pohvaliti, da so izvršile, kolikor je bilo v njih moči, svcjo dolžnost. Ako razdelimo omenjeno svoto po dežclah, vidimo, da so prispevale kranjske podružnice 5182 K 25 vin., štajerske 4484 K 72 vin., koroške 1078 K 99 vin., primorske 1444 K 73 vin- Glavni vir dohodkov »Slovcnske Straže« so in morajo biti podružnice. Zavedati bi se morale, da je v njihovih rokah napredovanje in nazadovanje »Slovenske Straže« in s tem tudi usoda obmejnih bratov. Zato pa kličemo vsem podružnicam, posebno pa tistim, ki se pretečeno leto niso odzvale: Skušajte izravnati prihodnje leto z obilimi prispevki to, kar ste pretečeno leto zamudile. Nabirajte nove člane in ne odnehajte preie, dokler ne bo nobenc slovenske hiše brez člana »Slovenske Straže«. Ustanovniki so preteklo leto pristopili š t i r j e , ki so vplačali 550 K. Zadnji obi*oki ustanovnikov prejšnega leta so znašali 350 K, tako, da smo letos prejeli 900 K ustanovnine. Skupno štejemo sedaj 70 ustanovnikov, lepo število, pri katerem pa ne smemo ostati. Zato prosimo vse premožnejše slovenske kroge, da se spominjajo ubcgih bratov na meji in pristopijo kot ustanovniki »Slovcnske Straže«. D a r o v se je nabralo 9048 K 99 vin., in siccr je prispevala Kranjska 4607 K 44 vin., Štajerska 2786 K 21 vin., Koroška 923 K 59 vin., Primorska 558 K 66 vin,, drugi kraji 173 K 09 vin. Zapuščin je prejela »Slov. Straža« v preteklem letu 1356 K 70 vin. Slava tem vrlira rodoljubom, ki so se še zadnji hip spomnili trpečih bratov ob meji. Naj bi temu lepemu vzgledu sledilo še obilo rodoljubnih src. Posebno pohvalo pa zaslužijo naši vrli Mohorjani in čč. gg. poverjeniki. Zbrali so v pretečenem letu 3830 K 54 vin. Ako računamo, da je daroval vsak Mohorjan povprečno po 10 vinarjev, dobimo, da se je v pretečenem letu odzvalo naši prošnji nad 38 tisoč, t. j. skoro polovico Mohorjanov. Srčno prosimo čč. gg. poverjenike, naj tudi letos blagovolijo zastaviti vse svoje moči, da se bo omenjena svota v prihodnjem letu še znatno zvišala. Članarine iz tistih krajev, kjer še ni podružnic, smo prejeli 219 K, dohodkov iz nabiralnikov je bilo 1142 K 13 vin., dohodki predavanj 738 K 88 vin., Slomškov sklad za uboge obmejne dijake znaša do danes 250 K, nabiralnikov je bilo plačanih za 200 K, obresti od naloženega dcnarja znašajo 153 K 85 vin. Kaj pa društveno blago? Papirja smo prodali pretečeno leto za 5430 K 26 vin., kolkov za 1380 K 48 vin., razglednic za 3718 K 38 vin., računskih listkov za 179 K 45 vin.f slik za 661 K 78 vin., raznega blaga za 765 K 10 vin. Skupno se je prodalo društvenega blaga za 12.135 K 45 vin. Društveno blago bi lahko neslo »Slovenski Straži« še dosti večje dohodke, ako bi se seveda bolj rabilo. Širite tedaj to blago. Posebno naj se splošno vpelje raba narodnega kolka — pa društvenih razglednic. Provizije od raznega blaga, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«, od zavarovanja in drugega smo dobili 8644 K 41 vin., in sicer od vžigalic, cikorije, drož, mila, sveč, zavarovanja, tkanin, čistila »Sava« in turških srečk. Iz te velike vsote vidimo, koliko se lahko nabcrc za »Slovensko Stražo«, ne da bi posameznik kaj čutil na svojera žepu. Zato pa kupujte le tisto blago, ki se prcdaja v korist »Obmejnim Slovencem«, zavaimjte se edino le po »Slovenski Straži«. Ako bomo vsi v tem oziru storili svojo dolžnost, se bo provizija ne samo podvojila, ampak potrojila. Prehodnih dohodkov -je bilo 2817 K 7 vin. Ako k tem dohodkom prištejemo še prebitek lanskega leta, ki je znašal 7709 K 55 vin., dobimo vsoto 61.337 K 26 vin. Kaj pa izdatki? Podpor se je izplačalo 25.768 K 23 v, <•& tisknvinf". nkrožn!.- 1isHn<> nnHrn^nic Ki. smo izdali 1674 K 95 vin., »Narodnoobrambni Vestnik« 903 K 45 vin., nabiralniki so stali 1800 K, za društveno blago smo izdali 4558 K 70 vin., in sicer za papir 1105 K 56 vin., za kolke 638 K 15 vin., za razglednice 2205 K 38 vin., za slike 609 K 61 vin. Inventarja se je nakupilo za 480 K. — Stroški predavanj so znašali 452 K 14 vin. Uprava je stala: Pisarniške potrebščine 143 K, potni stroški 491 K 50 vin., stanarina 850 K, manipulacijski stroški poštne hranilnice 129 K 87 vin., poštnina 1270 K 95 vin., plače 4690 K. Raznih stroškov je bilo še 2137 K 61 vin., prehodnih izdatkov pa 2510 K 70 vin. — Vseh izdatkov skupaj je bilo 47.851 K 10 vin, Društveno premoženje znaša: Prcbitek pretečenega poslovnega leta 13.476 kron 16 vin., inventar 5044 K 94 vin., nabiralniki 1867 K 80 vin.r zaloga papirja, razglednic, kolkov in drugega blaga 6472 kron 92 vin., dolžniki 1338 K 46 vin. — Skupaj tedaj 28.200 K 28 vin. Lani je znašalo društveno premoženje 24.401 K 52 v., letos se je tedaj zvišalo za 3798 K 76 vin. Slavna skupščina! To so številkc, katere se Vam imel kot blagajnik podati. K svojemu poročilu nimam ničesar druzega dodati, kot edino lc prošnjo, da nam tudi prihodnje leto ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji »Slovenske Straže«, in da bi se njim pridružilo šc veliko število. drugih. Le tedaj, ako bodo vsi zavedni Slovenci in Slovenke storili svojo narodno dolžnost, bo mogla »Slovenska Straža« uspešno delovati v ogroženih krajih. Na krov tedaj vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da je naša sveta dolžnost čuvati in ohraniti lepo našo domovino! Končam z besedami, katere jc izrekcl na smrtni postelji naš slavni vladika Ant. Martin Slomšek: »Ni treba, da živim, treba pa je, da izpolnim svoje dolžnosti!« Sledimo vsi nauku Slomškovemu: »Pomagajmo pošteno in iz vseh moči k sreči domovine!« K biagajnikovemu poročilu pripomni predsednik prof. Jarc, da pri teh dohodkih niso všteti dohodki efektne loterije. Za loterijo se bo svoiečasno podal poseben račun, POROČILO NADZORSTVA. V imenu nadzorstva je poročal gosp. Ivan Kregar, da je nadzorstvo natančno pregledalo vse knjige in blagajno ter našlo vse v najlepšem redu. Zato predlaga načelstvu absolutorij. DEBATA, Predsednik Jarc otvori dcbato in da bescdo dr. Brejcu. KOROŠKI SLOVENCI O NAŠEM DELU. V inienu koroških Slovencev se je cglasil g. dr. Brejc, ki je izvajal: Ker iz celega poročila izhaja, da je »Slovenska Straža« obračala na Koroško posebno veliko pozornost, zato smo ji Korošci dolžni iskreno zahvalo. Korošci smo še vedno tega prepričanja, da se bo na koroških tleh odločil boj za obstanek slovenskega naroda. Nemški most do Adrijc ni prazna, oratorična fraza; v njem se marveč izraža politični in gospodarski cilj Nemcev. Amerika je za Nemce izgubljena, zato se obračajo proti jugu. Iščejo ventila preko tistih dežel, ki leže med njimi in med morjem na jugu. To omenim radi tega, da raziimemo, zakaj Nemci s tako vehemenco težijo proti jugu. Ta boj torej ni zgolj izrodek bolnega nemškonacionalnega šovinizma, marveč ima globlje vzroke in radi tega tudi ni prehoden. Zato je pametno in nujno potrebno, da obrača »Slovenska Straža« večji del svojih dohodkov in svojega dela na Koroško, na tista tla, kjer se bo odločila usoda slovenskega naroda. Zadnje čase šmo doživeli časnikarsko polemiko, če na Koroškem res nazadujemo, in kdo je kriv tega nazadovanja? Če koroški Slovenci nazadujejo, ni krivo, ker sem jaz prišel na Koroško in prinesel »klerikalizem« tja. Ta razvoj se je pričel, odkar imamo splošni ljudskošolski zakon; torej v času, ko Slovenske Ljudskc Stranke še ni bilo nikjer, zlasti pa ne na Koroškem. Pač pa moramo reči, da družba sv. Cirila in Metoda ni storila svoje dolžnosti. To danes javno povem in sem pripravljen to svojo trditev povsodi zagovarjati. Koliko je Ciril Metodova družba stori!a za Koroško, kažejo številke. V roki imam družbin koledar za leto 1912. Iz bilance za leto 1909. posnemam, da je v tem letu družba izdala 174.000 kron, med tem za šentrupertsko šolo na Koroškem jedva celih 7000 kron! Poglejte tudi številke za leto 1912. V tem letu je družba izdala za šolstvo v Trstu 103.000 kron, na ' Goriškem 43.000 K, na Štajerskem 26.000 i kron. na Koroškem 18.000 K, med temi je samo kakih 8000 K rednih izdatkov, drugo gre na račun nameravane nove šolske stavbc Vodičjivasi. Te številke govore o vnpnii Ciril M ^inriiivp nrii/nj1 7;t i:Mrn<lcn narodno pozicijo! In potem liberalna baharija o uspehih v Trstu in na Goriškem, in tak hinavski jamer o nazadovanju na severni mejil Poglejte nasprotno »Slovensko Stražo«, ki, kakor kaže letni račun, daje skoraj polovico vseh podpor ravno na Koroško, ki je tega najbolj potrebna. Tisti, ki tako slabo brani Koroško in Štajersko, nima pravice metati kamenja na druge. Nujno potrebna za Koroško je mladinska organizacija. Liberalci na tem polju niso nič napravili. Skrbeti je treba, da se preobrne sedanji šolski sistem. Družba sv. Cirila in Metoda ni nič storila v tem oziru. Šele mi smo pričeli ruvati in dosegli smo pri upravnem in držftvnem sodišču ugodne razsodbe. Ako bi se bilo tako pričelo v prejšnjih časih, ko nemšld fanatizem še ni bil tako razpaljen, bi dancs na Koroškem ne imeli javnih ljudskib. šol manj, nego jih je bilo pred 40 leti. Liberalci vidijo samo številke ljudskega štetja. Ker so se po teh Slovenci skrčili — ergo nazadujejo. Njim nasprotna stranka je doma na Kranjskem v večini — ergo je ta kriva nazadovanja — na Koroškem! Pribijem, da je »Slovenska Straža« strankarska organizacija, kakor so Iiberalci proglasili družbo sv. Cirila in Metoda za svojo strankarsko organizacijo. Vse, kar »Slovenska Straža« stori, je delo Slovenske Ljudske Stranke. Edino lc od Slovenske Ljudske Stranke je pričakovati spas slovenskega ljudstva. Sicer pa denar še ni vse. Denar sam ne bo rešil. Boj se bo odločil v tem, čc smo mi v stanu predrugačiti sedanjo etično in moralično podlago našega ljudstva na Koroškem, podlago, ki je delo večstoletnega zgodovinskega razvoja, če bomo v stanu prenoviti tiste temelje, na katerih sedaj ljudstvo propada. Potem šele bomo rešili slovenski narod na Koroškem. V tem pogledu pa je nujno potrebna mladinska organizacija. Priporočam tedaj »Slovenski Straži«, naj obrača svojo pozornost v prvi vrsti šolstvu, takoj za tem pa mladinski organizaciji. Župnik Janez Kalan priporoča, naj bi »Slovenska Straža« ne samo z materijalnimi, ampak tudi z moralnimi sredstvi še bolj budila narodno zavest. Posvetila pa naj bi tudi vso pozornost največjemu sovražniku slovenskega naroda — alkoholu. Dr. Ogrizek želi, naj bi »Slovenska Straža« tudi v bodoče vpoštevala želje graških Slovencev in jih po možnosti še bolj podpirala. Predsednik »Zarje«, jurist R e m e c, pozdravlja občni zbor v imenu slovenskih katoliških narodnih akademikov in zagotavlja Slovenski Straži« pomoč dijaštva. VOLITEV ODBORA. Na predlog urednika 'Kemperla se soglasno izvoli za bodoče leto sledeči odbor; Za Kranjsko: državni in deželni poslanec Ev. Jarc, profesor in kanonik dr, Svetina, profesor dr. V. Šarabon, tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze Vinko Zabukovec, stolni vikar Luka Smolnikar, Ant. Volta, Fran Jež, Fran Terseglav, urednik, Ivan Štefe, urednik. Za Štajerskp: šentiljski župan Franc Thaler, župnik Doberšek, profesor dr. Hohnjec, nadrevizor Vlad. Pušenjak, župnik Gomilšek, državni in deželni poslanec dr. Verstovšek. Za Koroško: dr. L. EhrlicK, Fr. Smodej, dr. V. Rožič. Za Goriško: državni poslanec Fon, Ciril Vuga, kurat v Podgori. Za Tržaško: Anton Čok, kaplan pri V nadozrstvo so bili izvoljeni: prelat Andrej Kalan, velepodjetnik Ivan Lončarič, dekan Anton Koblar, Ivan Kregar. V razsodišče so bili izvoljeni: dr. V. Pegan, dr. Josip Dermastia, dr, Fran Dolšak. IZPREMEMBA PRAVIL. Na predlcg predsednika Jarca se izpremene društvena pravila v toliko, da bosta odslej mesto enega dva podpredscdnika, katerih eden mora bivati stalno v Ljubljani. POTOVALNE UČITELJICE ZA GOSPODINJSTVO. Predsednik Jarc predlaga: Občni zbor pooblasti predsedstvo, da nastavi potovalne učiteljice za gospodinjstvo, posebno na Koroškem. V svrho izobrazbe takih učitcljic naj se razpišejo štipendije. Odveč bi bilo utemeljevati ta predlog. Jasno kot beli dan je, da uprav na Koroškem potrebujemo dobrih slovenskih gospodinj. Dokler nimamo teh, ne smemo pričakovati boljše bodočnosti za slovenski narod na Koroškem. Predlog se sprejme z velikim odobravanjem, Ker se nihče več nc oglasi k besedi, se predsednik zahvali navzočim, da so se v tako obilnem številu udeležili občnega zbora, z zanimanjem sledili posameznim poročilom in vztrajali do konca ter s pozivom, naj bi tudi v bodoče zastavili vsc svoje moči v prid »Slovenske Straže«, zaključi zborovanje. NAŠA IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA. Nato so prišla na dnevni red poročila o naši izobraževalni organizaciji, ki se vrši v Slovenskih krščansko-socialnih zvezah, Poročila je otvoril predsednik S. K, S. Z. državni in deželni poslanec dr. Jan, dr. Ey. K r e k , ki je izvajal: Veliko važnost in skrb je treba polagati našemu gospodinjstvu. Pridne, skrbnc in varčne gospodinje so velikanskega pomena za boljšo bodočnost našega ljudstva. Takih gcspodinj pa je treba vzgojiti. Zato predlagam, naj se po vseh naših izobraževalnih društvih ustanove gospodinjski cdseki. Pisal sem o tem že v »Domači gospodinii«. Decembrova številka bo prinesla pravila za te odseke. Tudi naši obrtni organizaciji moramo posvetiti naše moči. Nikdar se ne more doseči, da bi bili obrfniki po deželi združeni v kakem društvu v mestu. Za obrtnike ni nič preskrbljenega. Pomoči, skupncga dela je treba tudi obrtnikom po malih krajih. Naprcdek v obrtni izobrazbi, pa tudi v kornercionelncm vprašanju se bo pokazal le, če bo malo obriništvo v masi umevalo svojo nalogo. To delo naj bi prevzela naša izobraževalna društva. Zato predlagam, naj se ustanove povscc1 ' di obrtni odseki. V teh naj bi sc organ. ii v prvi vrsti mcjstri, pa tudi pomočniki in vajenci. Še ena stvar mi je pri srcu. Alkoholizem napreduje. To stoji. Posebno hudo napredovanje obstoji v tem, da se daje delavcem za malico žganje in sploh alkohol. Zato pa kličem: Z o pet nazaj k mleku in hruševi v o d i! V tem smislu jc treba agitirati. Naj bi se pridobili člani naših organizacij za to, da se zavežejo, če bodo kje delali, da ne bodo vzeli za malico alkoholne pijačc, in če so gospodarji, da ne bodo dali delavcem pijače za malico. Ob sedaniem času naj se pa povsod pripravljajo po društvih predavanja o zvezi Slovcncev s Hrvati. Vprašanje tc zvcze mora sloneti na prepričaniu, da mi po naravi in zgodovini spadamo skupaj s Hrvati. Zato treba vzgoje. Dalje naj bi se vršila predavanja o Balkanu. Naše ljudstvo mora biti o tem dobro poučeno in pripravljeno. Izpre- brez nas. Izobraževalna organizacifa je pa poklicana, poučiti ljudstvo, da v usodnem trenutku ve, kjc ima mesto slovenski narod. Sledila so nato poročila posameznih pokrajinskih Slov. kršč. socir.lnih zvez: Kranjska. Društev je v Zvezi 194 s približno 21.526 člani; društvenih ali javnih. knjižnic, ki so članom na razpolago, je 178, ki vsebujejo okroglo 44.300 knjig; pevskih zborov je v Zvezi 98 s 1950 pevci in pevkami; tamburaških zborov je 46 s 546 tamburaši in tamburašinjami; gledaliških odsekov je 118, priredili so nad 600 predstav, pevski odseki pa nad 60 koncertov; »Čebelico« ima 62 društev; društvenih zastav je 48; dozidan je pa že 43. društveni dom; za skioptična predavanja pa se je nabavilo skioptikone že 11 društev. Predavanj jc bilo okolu 3000. V svoje okrilje smo sprejeli tudi Slovensko dijaško zvezo, ki ima svoje prostore sedaj v Ljudskem Domu z nami. Kot centrala pa je vršila Zveza svojo nalogo tudi v tem letu v obširnem delokrogu. Za vsako dekanijo se je izvolil poročevalec, ki mu je bila skrb predvsem, da poživi društveno gibanje v odmenjeni mu dekaniji. Uspeh se je pokazal v tem, da se je ustanovilo 26 novih društev. Po Veliki noči smo priredili štiridnevni socialni kurz za voditelje društev vse Slovenijc. Odzvalo se jih je nad 60. Po deželi se ni vršilo letos nič kulfurno-poučnih tečajev v naši režiji, ker je iste prevzel deželni odbor kranjski. Mi smo pa pošiljali h kurzom le svoje govornike, da smo bili primerao zastopani. Lanske jeseni se je priredil za režiserje dobro obiskani kurz, v centrali pa smo imeli celo zimo dramatično šolo, ki je vzgajala člane v zmislu dramatične umetnosti. Dramatični odsek Ljudski oder je priredil 32 predstav. Naš načrt za prihodnjc leto je zlasti organizacija žen in deklet, slovenskih. mater in gospodinj, zato dbor S. K. S. Z. v Ljubljani predlaga: skupščina skleni: Prihodnja skupščina S. K. S. Z. naj se vrši v Celovcu s celodnevnim programom, ki imej namen, urediti zlasti organizacijo našega slovenskega ženstva. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Štajcrska. V S. K. S. Z, je sedaj včlanjenili 151 društev; ob lanskem občnem zboru je štela štajerska Zveza 133 društev, prirastka torej za 18 novih društev. Mladeniških zvez imamo 57, dekliških pa 70, torej skupno 127 zvcz. Od lanskega občnega zbora se je osnovalo 11 mladeniškili in 18 dekliških zvcz. Orlovska organizacija na Štajerskem napreduje od dne do dne. S. K. S. Z. ima nad 15.000 članov. Govorili so na raznih prireditvah S. K. S. Z., in sicer: dr. Hohnjec 60krat, dr. Korošec 32krat, Žebot 31krat, dr. Leskovar 14krat, dr. Medved devetkrat, Kemperle 12krat, dr. Kovačič štirikrat, dr. Lukman trikrat, dr. Verstovšek šestkrat, dr. Jerovšek enkrat, Zajc osemkrat, Gomilšek lOkrat. V pretečenem društvenem letu je bilo 5 odborovih sej in občni zbor v Braslovčah dnc 23. junija t. 1. S. K. S. Z. je priredila 11 podučnih tečajev, in sicer: v Škalah, v Novicerkvi, pri Sv. Križu tik Slatine, v Petrovčah, v Dramljah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Galiciji, v Onnožu, v Šmarji pri Jelšah in na Oljski gori. — Na novo se je ustanovil Orel v Središču, na Teharjih, v Hočah, v Slivnici, v Makolah in v Galiciji; pripravlja se pa pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Ljutomeru in v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. S. K. S. Z. je tudi pospeševala ustanovitev podružnic »Slovenske Straže« s tem, da je dajala navodila in pošiljala govornike na ustanovne shode. Centralna knjižnica. Centralne knjižnice se je posluževalo 421 izposojevalcev, kateri so si izposodili 4880 knjig različne vsebine, ponajveč mladinskih knjižic. Centralna knjižnica je štela lanskega leta 6800 knjig; darovalo se ji je 400 knjig; nakupila se je 101 knjiga; šteje torej 7301 knjigo. Od teh se je poslalo v narodno ogrožene kraje 435 knjig. Ostane torej v centralni knjižnici še 6866 knjig. S. K. S. Z. fudi veliko delujc v narodnoobrambnem smislu z razširjanjem slovenskih knjig in časnikov po narodno ogroženih krajih; samih časnikov razpošilja v te kraje okoli 500 iztisov. Primorska. S. K. S. Z. za Primorsko ima 92 društev, ki imajo povprečno po 50 članov. Društvo kot tako je priredilo po deželi do 50 predavanj. Vsako društvo ima svojo knjižnico. Tamburaških zborov bo kakih 5; orlovskih odsekov čez 30, Orlov čez 500. Prcdavanj je bilo do 300. Koroška. Pri S. K. S. Z. je včlanjenih 40 društev, društvenikov je 2000, vsako društvo ima malo knjižnico, razun tega je 70 mladinskih knjižnic, tamburaških odsekov je 7, predavanj 140, orlovskih odsekov 5, ženskih shodov 12, ženska socialna tečaja 2, socialni kurzi 3. Vsa poročila so izkazala krasen napredek naše izobraževalne organizacije. Slovenska krščansko-socialaa zveza šteje skupno 477 društcv, članov 43.126, prcdavanj je bilo v preteklem letu 3650. Predsednik dr. Krek se je z zadovoljstvom' ozrl na to delo in izrekel zahvalo vsem narodnim delavcem. Pri slučajnostih so se čule mnoge iniciativne besede, katere bodo odbori gotovo upoštevali. Posebno živahno je bila izražena želja koroških Slovencev po centralni pisarni ter je predsednik dr. Krek izjavil v splošno zadovoljstvo, da so prvi koraki za centralno pisarno že storjenL Odbore izvolijo pokrajiBske Slovenske krščansko-socialne zveze na svojih občnih zborih. Za sklep kratek zgodovinsk spomin. Ko je mogočni perzijski kralj C i r pred bitko svoje vojake podučeval, kako se morajo ravnati, če hočejo zmagati, jim je dejal: »Vsak izmed vas naj ravna tako, kakor bi bilo vse le od njega odvisno, in naša zmaga bo gotova.« BRZOJAVNI POZDRAVI. Dunaj. Prevažnemu narodnoobrambnemu delu želi največjega uspeha Slovenska Dijaška Zveza. Šmarje pri JelšaL Procvitaj »Straža« naša, razširi se tako, da štajerskih podružnic še letos bode sto! — Župnik Gomilšek. Velikovec. Žal zadržan se udeležiii letnega občnega zbora, pošiljam iskrene pozdrave. Dal ljubi Bog, da »Slovenska Straža« pridobi vedno več udov in dobrotnikov. — Župnik Treiber. Maria Enzersdori. Bog blagoslovi delovanje prevažne »Slovenske Straže«! Spominu velikega vladike Slomška slava! — Pukl. Trst, Nepričakovano zadržan se udeležiti zborovanja pozdravljam zbor v imenu tržaških somišljenikov, želeč »Slovenski Straži« obilo uspehov in radodarnili podpornikov. — Čok.