Za poduk in kratek čas. Kruci na Sekolovskem. (Konec.) V Koračicih je bila takrat aajimeaitaiaa hiša pri Ozmecu. Oadi so preaočevali čestokrat viaaki kupci ia dragi imeaitai tnjci ia potovalci. Tudi tiato aoč, ko ao Kruci prišli, prenočeval je pri Ozmecu aeki imenitea mož, ki je imel ogeaj v srcu, v žepu pa deaar ia ostro nabit samokrea. Ko izve ta tujec, v kakani aevaraosti ao Koračaai, vatane ia gre iz hiše ter opazi po cesti gori ia doli jezdečega vodjo, ki je z golo aabljo mahal ia govoril: ,,Vse bo mrtvo, kar ae gaae". Ta tujec zleze za plot, vzame svoj samokres ia deae vodjo Krueev aa muho, tako da ae a koaja zvrae, ko tujčev samokrea poči. Na pozvavai krik vodjev priletijo Kruci skupaj, vzdigaejo avojega vodjo, a ko vidijo, da je nirtev, privežejo ga za koaja ia zbežijo proti domu, mialeč, da je kde za veajo maogo orožeaib vojakov. Da ao vedeli, kam bi §11 Kruci ropat, morali so imeti ogleduhe, ki bi preiskali, kde bi ve5 česa aašli ia kod bi a svojim ropom varao hodili. Nekega pomladaaakega jutra, ravao ob času prve kopi, ko so bili možje ia splob. močaejši ljudje v goricab, prijezdil je v Koračice gospod s svojim alapcem, kakor se je kaj takšuega večkrat zgodilo, ae da bi se kdo temu čudil. Na videz je bil ta gospod viaski kupec. Oblečea je bil goaposki, govoril pa je aemški in sloveaski. Popraaeval je, kdo še ima kaj viaa, kakšao je ia kakšao ceao ima. Prejezdil je že vse vrhe črez Lahoaščak, Hujbar ter prišel v Velike (ljutomerske) gorice. Nek Koračaa pa si je tiato jutro dobro oči umil ter je videl bolje aego vsi drugi. Oa je kmalu apozaal, da ta dva jezdeca aiata viaska kupca, ampak Kruca, ki ai ogledujeta te kraje, da bi spet s svojimi tovariši priala ropat. Zato oa previdao bodi za ajima ia povaod ljudem aa uho šepeta, kaj da oa o teb Ijudeh misli. Ko pridejo v Velike gorice, pravil je tajai apremljevalec teh jezdecev svoje aiaeaje tudi oadašajim kopačem. Ti peljejo Zeleaka, — tako ae je bojda ogledub imeBoval — v neko klet, polao sladkega viaa. Zeleako je bil veael ia dobre volje aič hudega aluteč. Njegov sluga pa je bil zuaaj ia koaja čuval. Koračaajemed tem zbral celo krdelo kopacev, ki so ae od vseh atraai bližali a svojimi motikami kleti, kder je Zeleako popival. Zeleakovemu slugi se je dozdevalo to jako sumljivo. Večkrat stopi v klet ja opomai goapodarja, aaj bi koBJe zasedla ia odjezdila. A Zeleako je bil dobre volje ia ai hotel slišati, da bi že odšel. Napoaled reče aluga Zeleaku: rGospod, zajezdite koaja, zadaji čaa je, kajti Ijudje od vaeh straai šumrajo", to je, l.judje se zbirajo ia trušč delajo. Gospod, že aekoliko viajea, pa odgovori: ,,Naj ljudje šumrajo, ti le koaja plavca drži". V tem pa že kopači z motikami planejo aad Zeleaka, ki je v smrtai stiski klical: nPlavca, plavca!" A ljudje so bili že ajegovega alugo ifl koaja plavca vjeli, njega pa ao kot ogleduha Krucev z motikami ubili. To ao aekateri spomiBi, ki še se zdaj hraaijo med ljudstvom iz tistega žalostaega časa, ko so cele trume rokovBjačev ia roparjev hodile iz Ogerskega črez mejo pleait ia ropat, kakor sem že omeail, so aajveč trpeli prebivalci ob ogerski meji, oziroma večja sela blizu meje, kakor Središče, Ormož, Ljutomer, Veržej, veadar so ae večkrat ti roparji podali tudi aekoliko dalje ia tako 80 večkrat prišli tudi k Sekolovcem ia tukaj apet aajvečkrat v veai, ki ob veliki cesti ležč, kakor ravao Koračice. Lovro Jaažekovič, župaik Veržeaaki. Smešnica 40. Krčmar se toži gostu, da gre sedaj alabo s krčmo. Človek aeki vse premalo iztoči. ,,Tako", zateguje goat, ,,tako, premalo iztočite? Temu pa se pomaga prav lebko. Za to ni treba druga, kakor da se goatom dajo kupice — bolj polae".