LISTEK. L. 1869. je cesar sankcioniral novi šolski zakon. Šola se je ločila od eerkve, učiteljstvo pa je postalo svobodno. Nasta}a je za šolo in učiteljstvo nova doba, doba mirnega in neodvisnega napredka. Učiteljstvo, ki je bilo v silni odvisnosti od strani cerkve in gospodujoče gospode, je jelo dihati svobodni zrak; nastal je po vsej Avstriji nov tok, ki je prešinil vesoljno učiteljstvo. To se je opazilo zlasti na Slovenskem, zakaj slovensko učiteljstvo ie bilo y posebni odvisnosti od strani cerkvene in nemške gospode. Slovenski učitelj je bil suženj in hlapec v pravem pomenu besede. Ni čuda, da je po 1. 1869. šufnelo slovenskemu učiteljstvu po glavi sto in sto misli, kako povzdigniti učiteljski sten jn šolo na ono stopnjp napredka in ugleda, ki jima gre. Takratni idealni naši tovariši, ki niso •nislili samo na sebe in niso rrjarali samo trenutnih uspehov, so uvideli pomen reka: *V slogi je moč.« Pridigovali so in na- vduševali svoje tovariše in tovarišice, da se združijo v učiteljska društva, kjer jim bo dana najl^pša prilika nadaljne izobrazbe in branitve svojih pravic in svobode, zajamčene jim v noyem šolskem zakonu. V Savjnjski dolini ali pravzaprav y vranskem okraju je bilo v tistih časih malo šol in seveda tudi mal<? učiteljstva. Šole so bile večinoma enorazredne, 'dvorazredne, le tuintam je feila, kaka trirazrednica. Qlavne šole so bile takrat poleg Celja v Savinjski dolini v Žalcu, Braslovčah, na Vranskem in v Mozirju. Dne 22. januarja 1. 1874. so se zbraM v Mozirju v Hoibauerjevi gostilnici tova- riši:: J. Agrež, nadučitel) v Braslovčab, Anton Leban, podučitelj v Mozirju, Simon Meglič, učitel) na Vranskem, Srečko Pirc, učitelj na Rečici, Karel Preširen, naduči- telj v Mozirju, in Radoslav Škoflek, nad-  učitelj na Vranskem. Tam so sklenili usta- noviti za Savinjsko dolino učiteljsko dru- štvo. Ker je bilo učiteljsko dmštvo za celjski okraj že ustanovljeno, je obsegalo Savinjsko učiteljsko druŠtvo šole vranskega in gornjegrajskega okraja ter nekaj šol celjskega in Šoštanjskega crfcraja. V Mozirju so torej omenjeni toyariši sestavili društv^na pravila, ki. sq bila potrjen^, 23. majnika istega leta. Društvena pra,y% so &a diaUj n%tiso^; y, »Narodiii ti- skarni« v Ljubljani v 200 izvpdih, ki so se razdeljevali tned društvene člane. Prvo društveno zborovanje se je vršilo 22. julija 1874 na Vrapskem. Na tera -borovanju je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Rad. Škpflek, podpredsednik "Ki Preširen, tajnik Sim. Meglič, blagajnik J. Agrež, pevovodja S. Pirc. Na tem zborovanju ie utemeljeval Škoflek potrebo ustanovitve učiteljskega društva sledeče J »Sola ima dve strani, notranjo in zunanjo. Notranja stran je naše d^lo, zunanja pa naš stan. Enega si ne raoremo misliti brez drugega. Obe strani pa imata mnogo prijateljev in še več sovražnikpv, proti katerim se bojevati za napredek in ugled šole in našega stanu bo glavna naloga učiteljskega društva.« Savinjsko učiterjsko društvo je zbiralo v prvih letih obstanka v svoj krog tudi podporne člane, ki si jih je društvo iskalo v vseh slojih, Tako je štelo društvo prvo leto 14 pravih in 11 podpornih članov. Okolo 1. 1880. so odpali skoro vsi podporni člani, in v društvu so se od sedaj naprej zbirali samo učitelji in učiteljice. Kakor vsako drugo društvo, tako se ]e irnela tudi Savinjsko učiteljsko društvo boriti y tistih časih, z marsikaterimi težavatni in zaprekami. Takrat se je učiteljstvu direktno odsvetovalo, naj ne vstppa v učiteljska društva. Tuintam. se je poizkusilo tudi s pritiskom. Žnaoo je n. pr., da je bil za zborovanja uciteljskega društva za Spodnji Stajer ves pripravljalni odbor pod stalnim polieijskim nadzorstvom. Ker je združevalo Savinjsko učif. društvo učiteljstvo vranskega in gornjegrajskega okraja ter del celjskega in šoštanjskega, |e umevno, da je zborovalo društvo v različnih krajih, parkrat celo v, oddaljenem Gorniem gradu. Društvo je bilo že irrva leta naročeno na več pedagoških in stanovskih listov ter je bilo član Slovenskega pevskega druŠtva v Ptuju in Sadjerejskega društva. v; Št Jurj.ii ob Juž. žel. L. 1888. je bilo ustanovno leto Zaveze. Zapihal je svež, pomladanski veter, ki je njahoma poživil vsa, obstoieča učiteljska društva ter prinesel vanje n.or vega, krepkega živlienja. L. 1879. &e je ustanovilo Šaleško učit. društvo.«, ki ie združilo učiteljstvo šoštanjskega okraja,, I. 1888. pa Gornjegrajsko nčit. društvo, ki lp združevalo učiteljstvo zgornje S^vinj,ske doliae. Tako se je rnorak) zdaj zadovoljiti Savinjsko učit. društvo satno z vranskiKi okrajeijn. Stevilo članov se je seveda jako skrčilo, tako, da najdemo pri nekaterih zborovanjih komaj 5, 6 do 10 tovarišev in tovarišic. Sča^oma, ko se je ustariovilp nekaj: novib ioi, je postalo bolje. Danes šteie okraj 9 šol z 31 učnimi osebajrii, ki so vse včlanjene v Slov. učiteljskem društvu. Veliko je stanovsko in kulturno delo, ki ga je izvršilo Slov. učiteljsko društvo v 40 letih svojega obstanka. V tej dobi je zborovalo društvo lOlkrat s 97 predavanji. Društvo je bilo središče in zbirališče učiteljstva vranskega okraja. V društvu smo se kolegialno in prijateljski razgovarjali o naših križih in težavah, reševali pedagoške stvari, izvrševali organizatorično delo ter se vedno in povsod zavzemali In zanimali za socialna in narodna vprašanja. Slov. učit. društvo je bilo vsekdar kulturno središče učiteljstva vranskega okraja, zlasti mlajšega, ki je dobivalo vedno zaslombo in moralno oporo od strani starejših tovarišev. Delo pa, ki so ga izvršili posamezni društveni člani na narodnem, narodnogospodarskem, pedagoškem in izobraževalnem polju, je tako veliko, da ga ne moremo tukaj naštevati. Savinjsko učiteljsko društvo praznuie v nedeljo, 28. junija t. 1. svojo štiridesetletnico na Vranskem. Pridite, dragi tovariši in tovarišice, ta dan od vseh vetrov na Vransko in nam izkažite svoje simpatije! Ostalo zavedno slovensko učiteljstvo pa naj preživi ta dan v duhu z nami! Iz naše organizaciie. Kranjsko. Učlteljsko društvo za postojnski šolski okrai je imelo svoj redni letni občni zbor dne 14. maja t. 1. popoldne v Matenji vasi. Zjutraj ob 8. uri smo odkrili slovesno nagrobni spomenik pok. tovarišu nadučitelju Mihaelu Kalanu. Ob 11. uri pa smo odkrili nagrobni spomenik rajnkemu mlademu tovarišu Vinku Brusu, ki nas je zapustil v cvetju let. Pri obeh slovesnostih se je brala črna maša, predsednik tovariš Cesnik je imel primeren govor, tovariši pevci pa sp zapeli pod vodstvom tovariša Juvanca ob grobeh ginljivi žalostinki. Marsikatero oko se je zasolzilo žalosti, a tudi ginjenosti zaradi velike medsebojne Ijubezni značajnega učiteljstva. Obedovali smo pri g. A. Kraigherju in smo bili zadovoljni z dobro postrežbo. Na občnem zboru se je zbralo nad 40 učiteljev in učiteljic našega okraja, gotovo častno število za današnje čase. Zborovanje je bilo iako živahno. Nad vse zanimivo je bilo predavanje tovariša Viktorja Volka. Njegovi izborno uspeli fizikalični in kemični poizkusi so bili presenetljivi. Pri volitvi v odbor je priredilo zbrano učiteljstvo svojemu dolgoletnemu predsedniku tov. Česniku navdušeno in presrčno ovacijo ter ga iznova zopet soglasno izvolilo društvenim predsednikom. Ta dan nam ostane vsem trajno v spominu. USiteljsko društvo za litijski okraj je imelo svoj občni zbor dne 23. maja v Litiji ob prav lepi udeležbi. Poleg običajnih odborovih poročil je bila na dnevnem redu sanacija Zavezinih listov in načrt za poslovni red Zaveze. Po živahni debati sprejeti predlogi, in nasveti so se poslali vodstvu Zaveze. Delegatom k Zavezini skupščini sta se dolocila tovariša Bezeljak in Rojina. Izvoljen je bil soglasno stari odbor. Bilo je prav lepo, le škoda, da smo morali tako kmalu na vlak. Na ve.selo snidenje na Vačah 2. julija! Stajersko. Savinjsko učiteljsko društvo praznuje svojo 401etnico v nedeljo, 28. junija t. 1., na Vranskem s slavnostnim zborovanjem, banketom in koncertom. Povabili smo predvsem sosedna učiteljska društva: celjsko, šoštanjsko, laško, gornjegrajsko in kamniško. Da bi bila udeležba večja, zlasti pa, da bi učiteljstvu omogočili udeležbo pri koncertu, bomo poskrbeli poseben avtomobil, ki bo vozil dopoldne iz Celja, zvečer po koncertu pa nazaj. To pa seveda samo v slučaju zadostne udeležbe. Zato smo razposlali na vse bližnje šole še posebna vabila z vprašalnimi listki, ki se naj nam vrne do 1. junija. Zelimo vedeti. kdo se udeleži banketa, kdo reflektira na poseben avto dopoldne, kdo zvečer in kdo želi prenočiti na Vranskem. Prosimo pa tem potom tuc vse one, ki želijo priti na Vransko, a nisc. dobili posebnih vabil. Treba nam je vedet| natančno število zaradi banketa (kuvert,. za osebo 2 K), kakor tudi zaradi avtomobila, ki ga je treba pravočasno naročiti. Zanašamo se in trdno upamo, da se bo zbrala 28. junija na Vranskem lepa učiteljska družba. Posebno nas bo pa veselilo, pozdraviti v naši sredini vse bivše člane in članice »Savinjskega učit. društva«, ki službujejo sedaj križem slovenske zemlje. Pridite! Savinjsko učiteljsko društvo opozarja že danes na koncert, ki ga priredi 28. junija na Vranskem v proslavo svoje 401etnice. Na tem koncertu sodeluje društveni pevski zbor, vijolinist tov. A. Nerat. baritonist Branko Zemljič ter pijanistinja gospa Kokotova. Vzpored priobčimo pravočasno. Učitelisko društvo za pol. okraj Liutoiner. Opozarjamo Vas, drage tovarišice in tovariši, na sklep zadnjega zborovanja, da se udeležite dne 14. junija vršečega se slavja 401etnice bratskega Ormoškega učiteljskega društva v čim večjem številu. Zastopani moramo biti častno! Vodstvo. Goriško. Učiteljsko društvo za sežanski okraj je imelo svoj redni občni zbor dne 14. maja 1.1. v Sežani ob povoljni udeležbi. Vendar smo ob tako krasnem vremenu pričakovali ibolnoštevilne udeležbe vkljub neznosnim našim gmotnim razmeram. Ne trdimo, da so slabo obiskovana naša zborovanja; toda redni obiskovalci društvenih zborovanj so skoraj vedno eni in isti in ti imajo res smisel za stanovsko organizaciio. Ti se ne strašijo ne pota, ne stroškov. Nekateri pridejo k zborovanjem le tupatam, a več društvenih članov je, ki jih vse leto ni videti med nami. Mnogo večje uspehe bi lahko imela naša zborovanja, če bi se jih udeleževali vsi člariiv polnem številu ter vsak z veseljem delal na naši organizaciji. Za naprej naj izostanejo vsi brezpotrebni izgovori glede nenavzočnosti. Tovariši, tovarišice! Vsi na delo v biagor in procvit naše organizacije — našega stanu! Delajmo vsi za enega, eden za vse! — Toda k dnevnemu redu! Predsednik tov. J. Ravbar konstatira sklepčnost in otvori zborovanje s presrčnim pozdravom na naslov vseh udeležencev. V svojem pozdravnem nagovoru posebno poudarja potnen vzajemnosti in složnosti. Po prečitanju zapisnika zadnjega društvenega zborovanja sepodatov.Bergincu neko pojasnilo, ki je zanje prosil. Tov. Hreščak omenja, naj bi se v zapisniku popravila ona točka, ki govori, da je bil on pri neki debati na zadnjem zborovanju proti »Učit. Tov.« Izjavlja, da on ni bil proti »Tovaiušu«, ampak le proti prisilni naročitvi »Učit. Tovariša«. Nato pride letno poročilo društvenega tajnika na dnevni red. Ker se tovariš tajnik Milan Volkov ni mogel udeležiti današnjega zborovanja Xobiskuje risarski tečaj v Ljubljani), je prečital njegovo temeljito poročilo tajnikov nam. tov. Baša. V svoj-em poročilu natančno očrta Živahno in obširno deloVanje druŠtva v preteklem društveneiji letu. Naše društvo ima za seboj važno dobo v druŠtvenem življenju. Poročilo je sprejel obČni zbor z zadovoljstvom. O stanju blagajnice je poročala blagajničarka tov. A. Orlova. Prejemkov je bilo 413 K 20 v, izdatkov 267 K 36 v, torej je ostanka 145 K 84 v. Poročilo blagajničarke je še precej ugodno, po iesedah blagajničarke pa bi bilo ugodnejše, če bi vršili vsi društveniki vsak svojo dolžnost. Tov. Berginec izreče tovarišici blagajničarki zahvalo za njeno vestno delovanje. Ostro pa pograja one tovariše brezbrižneže, ki vestno ne plačujejo članarine društvu. Ti neredni plačniki najbrže ne vedo, da ima tudi društvo svojo dolžnost ter mora redno tudi za nje plačevati prispevke Zavezi. Pregledovalci računov, tovariši Koršič, Rustja in Fajgelj, so dobili račune v redu. Delegatom za skupščino Zaveze v Pulju se odloči sedmorica tovarišev, in sicer: Fr. Bolle, A. Koršič, J. Pahor, Al. Hreščak, J. Rustja, Fr. Erjavec in A. Baša. Potem se je vršila volitev novega odbora. Volitev se je izvršila po listkih. Na občno obžalovanje dozdanji predsednik tov. J. Ravbar ni hotel več prevzeti tega ¦častnega mesta, pa tudi nobenega odborniškega mesta. Izvoljeni so bili v odbor •sledeči tovariši: Fr. Vendramin, Al. Hreščak, Alb. Poljšak, A. Orlova, J. Pahor, A. Koršič in A. Baša. Odbor se ni še konrstituiral. Pri zadnji točki dnevnega reda se 'Oglasi tov. Hreščak ter nam pojasnjuje delo pripravljalnega odbora za ustanovitev »Zveze učit. društev«. Prebral nam je tudi pravila, ki jih je sestavil pripravljalni odbor in jih baje že poslal v potrjenje. Naše učiteljsko društvo odločno odklanja dotična pravila v tej obliki, kakor so predložena. Vprašujemo pripravIjalni odbor: Ali je stopil v dogovor z vsemi učit. društvi v deželi glede omenjene ustanovitve ? Ali je predložil vsem društvom pravila v pregled in odobrenje, preden je ukrenil kaj določenega? — Sprejeta sta bila enoglasno dva predloga, predlagana po tov. Erjavcu: I. Sežansko učiteljsko društvo odklanja ustanovitev deželnega učiteljskega društva za Goriško v tej obliki, kakor so predložena praviila. Pač pa želi, da se takoj ustanovi »Zveza slovanskih učiteljskih društev na Primorskem« v obliki »Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem«. II. Ako sedanji pripravljalni odbor s tem ni zadovoljen, se nalaga odboru našega društva, da stopi on takoj v zvezo z vsemi prizadetimi društvi za ustanovitev tozadevne Zveze. Dalje toplo priporoča tov. Bolle vsemu učiteljstvu »Domače ognjišče«. Na omenjeni list naj bi ne bil naročen le vsak tovariš in vsaka tovarišica, ampak tudi naše okr. učit. knjižnice. Tov. Kosovel doda Bolletovim besedam le to, da naj se društveni odbor takoj obrne na knjižnični odbor z željo, naj ta naroči že letos po dva izvoda »Dom. ognjišča« za obe naši okr. knjižnici v Sežani in Komnu. Tovariš Ravbar priporoča razen »Dom. ognjišča« tudi »Učitelj. Tovariša«. Naj bi ne bilo med nami tovariša in tovarišice, ki bi ne T)ila naročena na svoje stanovsko glasilo. Ako sami svojih listov ne bomo podpirali in naročevali, kdo naj jih naročuje? Isto velja tudi glede »Popotnika«. Vsak obrtnik in vsak boljši kmet je že uvidel potrebo nadaljne strokovne izobrazbe in je naročen na svoj strokovni list, ali naj učitelj zaostaja za njim? Tov. Erjavec omenja napade nekega dopisnika s Krasa na »Učit. Tiskarno« v ¦zadnji številki »Zarje«. Sež. učit. društvo obsoja taka neslana zaganjanja v Učit. tikarno. Tov. Ravbar zaključi nato zborovanje s tem, da bodri tovariše h krepkemu in yztrajnemu delu. Končno se izreče odstopivšemu predsedniku tov. J. Ravbarju, ki je vedno neumorno zastopal društvo, krepka soglasno sprejeta zahvala. Trst. Jadranska banka v Trstu je poklonila tržaškemu učit. društvu dar 50 K v društvene namene. Iskrena hvala! Vajda. Ponatisk iz »Nastavnog Vjesnika«. Prof. Vajda nam je y tej brošuri podal natančno in jako poučno statistiko srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Ta brošura bo pač zanimala vsakogar, ki se briga za kulturni napredek slovenskega naroda. Sredniešolske vesti. t Razpisana profesorska mesta. Na Roriški slovenski gimnaziji se popolnita s 1. septembrom t. 1. dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenščino aU nemščino kot stranski predmet s sloVenskim učnirn jezikom. t Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri v I. 1912.'13. Napisal Fran Kraniske vesti. —r— Na okr. učit. konferenci v Litiji so dobili pri volitvi v stalni odbor napredni kandidati po 36 glasov, Slomškarji po 20, oziroma 21. Zmagala je seveda napredna lista. Ziveli! — Napredno učiteljstvo se ne ukloni za nobeno ceno in pod nobenim pogojem. —r— Gospod Peter Strel, trgovec v Mokronogu pravi v »Sl. N.«, da je ondotno šol. vodstvo na njegovo prošnjo prav strogo prepovedalo, da ne bo razdirala šoL mladina ptičjih gnezd. Pravi, da bi bilo dobro, da bi posnemala tudi druga šol. vodstva mokronoško in prepovedala tako počenjanje. Trgovcu P. Strelu se slov. učiteljstvo prav toplo zahvaljuje za take nasvete. Najbrž ni g. Strelu znano, da morajo spomladi županstva in šol. vodstva opozoriti ljudi in šol. mladino, da ne razdira gnezd koristnih ptic. Zato izgleda kakor da bi slov. učit. zanetnarjalo svojo dolžnost. Če se je to zgodilo v Mokronogu, se pač ne dogaja to drugod, kjer se zavedamo svojih dolžnosti. Svetujemo torej g. P. Strelu, da uredi svoje zadeve dorna in ne diskreditira po nepotrebnem drugega učiteljstva. —r— Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Kristine Ravnikarjeve je imenovana za suplentinjo v Sv. Križu pri Kostanjevici absolvirana učit. kandidatinja Ivana Zupanova. —r— Iz črnomaljskega okraja. Dnevni red letošnje okrajne učiteljske konference, ki se vrši dne 4. julija 1914 ob 9. uri dop. v šoli v Črnomlju: 1. Otvoritev konference po c. kr. okr. šol. nadzorniku Ivanu Štruklju. 2. Imenovanje predsednikovega namestnika. 3. Volitev dveh zapisnikarjev. 4. Poročilo c. kr. okr. šol. nadzornika Ivana Štruklja. 5. Določitev učnih knjig za bodoče šol. leto. 6. Poročilo poročevalcev: a) Janko Ravhekar, učitelj v Adlešičih: »Priroda je knjiga božjega stvarstva«. (Pouk po možnosti na prostem — po letnih časih.) b) Franc Jurečič, nadučitelj na Štrekljevcu: »Estetični in intelektualni pomen risanja.« c) Felicita Poljšak, učiteljica na Suhorju, in Anica Erzin, učiteljica v Semiču: »Ljudska šola in pouk v gospodinjstvu«. d) Dragotin Hude, nadučitelj v Starem trgn, in Marija Peterlin, učiteljica v Radencah: »Ne šibe! Vzgajaj otroško čuvstvo, dovzetnost in moralo!« e) Ernest Šušteršič, učitelj v Gribljah: »Ljudskošolski učitelj v boju zoper izseljevanje«. Opomba k 6. točki: Reierati naj bodo stvarni, kratki, s končnimi tezami in naj se dopošljejo najmanj 14 dni pred konferenco c. kr. okr. šol. nadzorniku Iv. Štruklju v Rudolfovo. 7. Poročilo knjižničnega odbora in volitev. Voliti je 5 članov in 5 namestnikov. 9. Volitev stalnega konferenčnega odbora. Voliti je 4 člane im 4 namestnike. 10. Samostalni predlogi, ki pa se moraja najmanj 8 dni pred konferenco doposlati c. kr. okr. šolskemu nadzorniku Iv. Štruklju v Rudolfovo. Opomba: Ob pol 9. uri bo v župni cerkvi sv. maša, h kateri se vse učiteljstvo vljudno vabi. — Kakor je videti, je pobožni Štrukelj pritaknil k uradni konferenci novost — mašo! Najbrž zato, da ga razsvetli sv. Duh! Kaj takega se ni zgodilo niti v času, ko so bili duhovniki okrajni šol. nadzorniki (Aleš, Legat, Aljaž). Ali Štrukelj je bolj papeški kakor papež sam! In pa s katerim paragrafom utemeljuje gospod Štrukelj to siljenje k uradni pobožnosti? Štaierske vesti. —š— Za častnega občana je imenovan tovariš Ivan Kvac, nadučitelj, poštar itd. v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju. Imenovani tovariš deluje 20 let na istem mestu, t. j. od začetka službovanja do danes, ter si je v tej dobi vzgojil čil slovenski rod. Na mnoga leta! —š— Gorica pri Mozirju. Ker jako nerad pišem neplodne polemike, zato sem z odgovorom na Knafličevo »Poslano« v 10. številki »Učit. Tovariša« tako dolgo odlašal. Da pa K. ne bo mislil, da ima on prav, je vendar bilo naposled treba, prijeti za pero. — V svojem zasebnem pismu z dne ,16. avgusta 1913 mi K. piše: »Jaz odpravljam Tvojo dvanajstletno tukajšnjo malomarnost« in: »Sedaj pa Te vprašam, kako pridem jaz do tega popravljati za Teboj Tvojo (!) mnogoletno zanemarjanje šolskih razmer?« (Kaj mi je K. naštel kot zanemarjanje šolskih razmer, prinesem drugikrat s komentarjem.) — Na podlagi zgoraj omenjenih stavkov sem se čutil upravičeno prizadetega, ko }e K. ob- javil v »Slov. Nar.« št. 204 iz 1. 1913 sledeče: »Krajni šolski svet v Dobju čuva slovensko narodnost in goji slovenski jezik v šoli vrlo dobro. Odpravil je dvojezični pečat šol. vodstva ter dvojezične tiskovine, ki so kazale šolskim oblastim, da nismo ne Slovenci, a tudi ne Nemci, temveč polutani, mešanica, slovenskonemški stvor«. — Ali se ne pravi to, da je bila šola pod mojim vodstvom ponemčevalnica, ka-li? In da je bilo šele Jakoba Knafliča treba, da ie to šolo ponarodil. — Pa temu ni tako. Tiskovine sem naročal pri narodni tvrdki Goričar in Leskovšek, izpolnjeval vse slovenski, le tiste sem imel samonemške, ki jih je imel tudi K. na Gorioi in jih je tudi nemški izpolnjeval. Pečat, ki sedaj niti pravilno slovenski ni. je pa denarna reč kraj. šol. sveta in ta (oziroma Vurkelc) iz zgolj kljubovalnosti ni hotel nobeni moji želji ustreči. Kako pa sedaj krajni šol. svet goji v šoli slovenščino »vrlo dobro«, tega ne umem; prej je to uokeljstvo storilo tudi »vrlo dobro«. — V »Učit. Tov.« z dne 27. decembra 1913 piše K. pod naslovom: Roditeljski shodi v Dobju: »Šolski vodja R. Knaflič. je dobil ob svojem službenem nastopu v letu 1912 v Dobju razmere, ki po njegovem mnenju niso nikakor ustrezale veljavi šole. Slab šolski obisk, polovica otrok brez učnih knjig, v šolskem proračunu ničesar za uboge učence, prepozno dohajanje v šolo na dnevnem redu itd. itd.« — »Tovariš« Knaflič! Roko na srce, pa povej, ali je tako obrekovanje tovariško? Ali je tako pisanje v našem glasilu primerno, da nas združuje, kakor to želiš v »Poslanem« v 10. št. U. T.? Verjami mi, če bi tudi jaz bil hudoben, bi tudi lahko marsikaj zapisal in spravil med svet, kar meni in drugim Tvojega ni bilo všeč. To si menda sam čutil, ko si v omenjenem »Poslanem« prosil uredništvo, »naj blagovoli v prihodnje odklanjati vsa podobna žaljiva »Poslana« in druga priobčenja«. Najini tovariši so to Tvoje obrekovanje imenovali infamijo in svinjarijo. — Kakor sem že bil v 8. št. U. T. pisal, je moje delovanje ocenjeno po strokovnjakih in K. si lahko te zapisnike pregleda in jih primerja z onimi glede svoje osebe. Ali hočeva primerjati vzgojne uspehe, ki si jih dosegel v Št. Lenartu, na Gorici in tudi že v Dobju?! — V »Učit. Tov.«.z dne 16. jan, t. 1. piše K. pod zaglaviem »Dan Treh kraljev v Dobju«: »Ker ]e narodna zavest v Dobju na neverjetno nizki stopnji, oziroma ie med preprostim Ijudstvom ponajveč nikjer ni in se ljudje kaj radi izselujejo v Nemčijo za delom...« Kaj pa naj potem rečem o narodnem delovanju K—a, ko je vendar splošno znano, da je iz kotarske občinie tretina prebivalstva v Ameriki?! — Kdor veliko piše, veHko ve ali pa veliko kvanta. Smešno pa je, kako je K. okolo sklede iskal kaše, rae sumničil, da med vrstami čitam, da imenujem prireditve v Dobju papirnate balončke, (ko mora vendar vedeti, da so to njegove v časnikih napihnjene malenkosti, ki se z njimi po svetu baha). Klical je celo domače učiteljstvo na pomoč, ki mu nisem nikjer ničesar očital; zato bo dobro biti v prihodnje previdnejšim in si ne dati kaj sugerirati. Nazadnje pa naj pomore še uredništvo s tem, da mi zamaši usta! Res, idealna svoboda po Knafličevem kopitu: Napadati, a zavarovati se proti zagovoru! Torej K. ni bil baš »v prijetnem položaju«, ko me je »izpodbijal« v 10. štev. U. T. Gorica, dne 22. maja 1914. V. Pulko. Opomba uredništva: Mi iskreno želimo, da se ta — ali vsaka tej slična — pravda v javnosti konča! Predložite deistva svojim organizacijam, ki naj razsoja in zadevo uredi. Nikar se ne bijmo v javnosti! V interesu ugleda našega stanu bomo primorani,_ da takim pojavom zapremo svoje predale. Seveda. če je kdo po krivici napaden v našem listu, se ima parvico braniti. Sploini vestnik. »Jezik očistlte peg!« — »Besed se tuiih boi, ko hud'ga vraga«. — Te besede Koseskega in Prešerna mi silijo v glavo, ko čitam — posebno v zadnjem času — v našem stanovskem, torej ne znastvenem glasilu — članke, ki je v njih kar natr- pano nepotrebnih tujk. Ne pravim, da bi časih tuji izrazi ne bili potrebni, da se jim večkrat ne moremo izogniti, ker nimamo v slovenščini za točno označbo kakega pojma samonikle besede. Osobito pa se jih v znanstvenih spisih često ne moremo otresti. To pač velja za vse jezike. Toda vse do gotove meje! — Preštel sem tujke v treh Člankih našega lista. V nadaljevanju Pahorjeve razprave »Narodnost in liberalizem« ( U. T. od 27. marca t. 1., št. 13) sem jih nabrojil do 80, v Hreščakovem, v osebno obrambo pisanem članku (U. T. od 24. aprila t. 1., št. 17) jih je v 80 vrsticah kakih 40, v istega Hreščaka članku »Zveza primorskih slovenskih uči- ¦ teljskih društev« (U. T. od 29. maja t. 1., št. 22), ki napolnjuie v listu komaj dva stopca, pa sem jih dobil kakih 60. Štetje bi mogel nadaljevati, a rrimam za to ne časa, ne veselja. — Trditn pa, da ni trebalo v omenjenih treh člankih niti petine onih tujk. Kadar pišeš ali prevajaš, napni vendar nekoliko svoj spomin: ta ti pove, kako te je učila govoriti slovenska mati, kako narod, kaka šola! Proč z nepotrebnimi tujkami! Nasprotnega nasveta pač ni hotel dati niti Prešeren svojemu učencu z gori navedenimi besedami, saj nam ta velikan sam kaže s svojim, pred skoro sto leti pisanim, a biserno čistim jezikom, da se nam je tujk ogibati, kolikor le možno. Vem, da časih človeku ne pride na jezik ali v pero domač izraz, tujka pa se mu kar sama vsiljuje. Zato pa časnikarjem marsikaj odpuščamo bodisi glede rabe tujk, bodsi glede čistosti jezika. Kdor pa pišeš znanstvene ali strokovne članke, ki zanje razpolagaš z dostatnim časom, ne uvajaj nepotrebnih tujk! Če pa ti le ne pride na misel domač ali že povsem udomačen izraz, pa ga poišči. Priporočam prav živo Pleteršniikov slovar, to čudovito zakladnico našega, nikakor beraškega jezika. Pripoznavam pa rad, da krvavo potrebujemo že obljubljenega nam slovarja istoznačnic. Po njem bi v hipnih zadregah. ki niso baš redke, vsak pridno segal: učitelj, časnikar, leposlovec, znanstvenik, umetnik. — Vsekako pa več slovenščine, čiste slovenščine v naše spise! —ar. Ločitev države od cerkve na Angleškem. Zbornica je sprejela zakonski načrt glede ločitve države od cerkve v Walesu v tretjem branju s 328 proti 251 glosovi. Razpisane službe. C. kr. okr. š. svet za goriško okolico razpisuje naslednja izpraznjena učna mesta: Nadučiteljsko mesto na 3razrednici v Mirnu in Oseku, ter na dvorazrednicah v Št. Martinu, Kalu, Lokovcu in na Banjšicah. Mesta za učitelje-voditelje na samostojnih enorazrednicah v Dolu pri Opat., Gabrijah pri Rubijah, Višnjeviku, Skriljah, Seberljaku, Lomu, Zapotoku, Ravneh pri Muravcih, na Vrhu nad Kanalom in r.a Vrhu pri Rubijah. Mesta za potovalne učitelje: Srednje Kmbreško, Levpa-Zavrh. Uciteljska mesta na večrazrednicah: Sv. Križ, Št. Florijan, Dornberg. Službena mesta za učiteljice: Št. Flofijan*, Kojsko, Šmarje, Osek, Banjšice, Vitovlje, Kal, Ozeljan, Sovodnje, Lokovec, Trnovo, Črniče, Dol pri Ajdovščini. Prošnje do vštetega 10. junija t. 1. ¦ Vofaška služba za učitelje. Z ožlfom na to, da služijo učitelji večkrat v krajih, kamor niso pristojni, je določilo vojno ministrstvo, da opravijo učitelji svojo vojaško službo pri tistem poiku, ki je njih službenem kraju naibližji. Po novem zakonu morajo učitelji napraviti d>2sette: densko vežbairje, in sicer v dveh letih zapored, vsako leto po 5 tednov. Seveda se to vežbanje.izvrši.vedno le tekom šolskih poeitnic LISTNICA UREDNIŠTVA: Pavlina Kosec, učiteljica v Podovi, in Janko Kržič, učitelj. v Špitaliču: Na Vajino izrečno željo s tem izjavljamo, da nista še nikolj nobenega članka napisala, oziroma poslala našemu listu. —ar: Če nam še kaj pošljete, porabimo v listku.