LENČA FERENČAK
Poezija
Pesmi za slovo
i.
Labirint... ljubezen...
se steka v polžaste korenine,
na drugi strani življenja
vznikne solza na pajkovi mreži.
Samota.
II.
V modrem plamenu pozabe
dva griča...
Kaj pripoveduješ nore zgodbe?
Dva griča,
dva griča gorita.
Gorita,
ližeta žganico hlapljivo,
minljivo kot sneg,
kot dim,
kot midva.
Sodobnost 2002 I 188
Poezija
III.
Si me oblekel v pajčevino,
si me omamil,
si me zastrupil,
da ne bi bolelo,
ko bom zmerom bolj prosojna,
zvotlena,
v pajčevino odeta
sahnila,
kopnela,
polzela v beli nič.
IV.
Med naju je legla misel,
v najino posteljo,
v najin ples,
se zazrla v najino kožo,
v najin raj.
"Ne čutim te več,"
pravi moja koža tvoji koži.
"Bodeče igle se zabadajo vame,
če se te dotaknem,"
pravi tvoja koža moji koži.
"Kot britvica si,
če zdrsnem ob tebi, zakrvavim,"
pravi moja tvoji koži.
"Umrla bom od ureznin,"
pravi tvoja koža moji.
"Izkrvavela bom,"
pravi moja tvoji.
Grd črn dan se je prevesil
v gnilo listje.
Sodobnost 2002 I 189
Poezija
V.
Ožim si svet,
tanjšam zemeljsko skorjo,
odčrtavam otoke, zalive,
ozvezdja,
zasipavam reke, jezera,
brišem bežeče oblake,
sekam drevesa,
žagam si roke - noge,
postajam torzo,
črnja luknja.
Queen of dreams.
Kraljica izmišljij.
VI.
Tista tenka tenka luna,
ki bi jo kar klofhila,
ki ga bo gledala povsod,
kjer mene več ne bo in
bojo vse druge ženske.
Tista tenka tenka luna
nad Plače de la Concorde,
kjer mene ni in so vse druge ženske.
Tista tenka tenka luna,
ki jo bom sestrelila z neba.
Sodobnost 2002 I 190