Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 15. pr. m. je bila na obrtni šoli razstava risarskih in spisnih del učencev strokovne in ob5e obrtne nadaljevalne šole. V zadnji številki »U5it. Tov.« si dovoljuje neki posetnik razstave isto objektivno kritizirati. Dovoljujemo si izraziti dvome, da je bila kritika objektivna. Ce pa je hcrtel ikritik soditi v resnici obiektivno, je pač sodil kot nestrdkovnjak. — Pretežni del risarske sobe je bil napolnjen le z risbami in prav majhen prostorček ie bil odkazan spisniim izdelkom —¦ pravi kritik. S to trditvijo pa dolkazuje, da si je razstavo, zlasti spisne izdelke ogledal »le od vrha«. Res je. da bi bilo mogoče zvezkov in spisnih del nametati na cente. Toda odbralo se je le po tri izvode od vsake vaje oziroma naloge. Ako bi pregledal kritik natančno in podrobno le knjigovodstvo, kalkulacijo in spisje (korespondenco) druzega razreda, 5e bi opazil fakture, na kojih je bila izvršena kalkulacija, istočasna vknjižba v poslovne knjige itd.. bi se pač moral pomuditi le pri tem delu spisja najmanje eno uro. in pri tej pomudi, ki bi se tudi izplačala. bi ne mogel več trdiiti, da se mericantilnim predmetom ni dajalo one prednosti, kakor zaslužijo. Ako bi hotel podrobno proučiti spisne izdelke tudi ostalih razredov, kar bi kot kritik storiti moral, bi se moral le pri spisnih izdelkih pomuditi vsaj par ur. Neobjdktivna ali pa nestrakovnjaška je trditev, da so bile risbe izvršene po predlogah, torej prekopirane. Ta trditev ni resnična, ker tak pouk je de fakto zastarel in nesmiseln. ker ne nudi učencu nikakega haska. Mizarsiki načrti v naravni velikosti in v pomanjšanem merilu (detajli) so bili povzeti po objektih izdelanih doma v delavnicah, ali pa na podlagi škic, katere je moral uSenec vsaj deloma zamisliti sam. O kakem kopiranju tu ne more biti govora, zlasti ker predlog za načrte v naravni velikosti sploh ni, vse druge so pa starinske, kakršnih se učenci no5ejo niti nosluževati, ampak se naslanjajo na najnovejše, moderne pohištvene in stavbne izdelke. Kovinarji. t. j. mehanflki, klju5avničarji itd. so izdelovali strokovne risbe izIdju5no le po modelih, t. j. po delih orodja ali strojev, katere dele so v ta namen prinašali seboj v šolo. Konštruktivno, geometrično in projekcijsko risanie pa se je vršilo na podlagi predavanj v zvezke in iz teh delno na liste. Tudi prostoročno risanje se je pouSevalo po naravi ob lesenih modelih. Le narodna omamentika se je kombinirala po prof. Sičevih predlogah. Talk pouk risanja nikakor ne more biti zastarelo kopiranje. Da pa obrtni vajenci, ki pridejo od težkega dela z utrujeno roko v risalnico, ne morejo postati umetniki in da njihova dela v resnici niso umetniška, je naravno, saj pa tudi ni namen obrtne šole, odgajati umetnike. ampak le prakti5ne obrtnike. V zagovor bi se dalo napisati še mnogo, ker pa vem. da je gospodu uredniku prostor dragocen, mu bom hvaležen za priobčetije teh vrstic. Če je imel kritik z objavo ocene res dober namen, moramo enake članke le na)odkritosr5Tieje pozdravljati. Saj se o razstavah na obrtnih nadaljevalnicah, katerih važnosti ni mogoče dovolj poudar'uti, itak zelo, zelo malo govori in sliši. Tudi so redke šole, ki podajo s tako razstavo javen račun o delu in uspehu. Odločno pa bi bile enake priob5itve važr ne zlasti v to. da spodbude k delavnosti one čitatelje. ki so poklicani v moralno podporo k razvoju obrtnega šolstva, ki je za naš obrtni naraščaj. kakor industrijo iti celotnemu obrtnemu napredku in slednji5 vseniu narodnemu gospoda.stvu neobhodTio potrebno. Vodstvo obrt. nad. šole v Št. Vidu. O p o m b a : Besedo ima na§ poro5evalec.