CHALLENGES FOR THE VITICULTURAL LANDSCAPE – THE CASE OF VIP AV A HILLS IN SLOVENIA IZZIVI VINOGRADNIŠKE POKRAJINE – PRIMER VIP AVSKEGA GRIČEVJA V SLOVENIJI AUTHORS/A VTORJI dr. Maja Topole Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Anton Melik Geographical Institute, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia maja.topole@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-1007-2289 dr. Mateja Šmid Hribar Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Anton Melik Geographical Institute, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia mateja.smid@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-5445-0865 dr. Žiga Kokalj Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Institute of Anthropological and Spatial Studies, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia ziga.kokalj@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-1712-0351 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95102 UDC/UDK: 711.3:634.8(497.47) COBISS: 1.01 ABSTRACT Challenges for the viticultural landscape – The case of Vipava Hills in Slovenia The article deals with the Vipava Hills, one of the oldest and still promising Slovenian wine-growing regions. Despite the favourable natural conditions, especially for organic viticulture, a comparison of land use in the last two decades shows the abandonment and overgrowth of vineyards in the higher, so-called vine- yard sites and, on the other hand, their relocation to the bottom of the Vipava Valley, where grape production is intensified. The article discusses the obstacles leading to the unfavourable development trends in the land- scape and demography, and proposes measures that could, on the one hand, prevent further abandonment of agricultural land, especially vineyard land, population out-migration and biodiversity decline and, on the other hand, make better use of the advantages of the ideal combination of climatic, lithological and pedological features, the mosaic-like structure of the landscape, the high degree of naturalness, the exten- sive protected areas of Natura 2000 and, last but not least, the rich cultural heritage of the region. KEY WORDS rural geography, sub-Mediterranean viticulture, cultural landscape, demographic perspective, sustainable land use, Slovenia 29 Geografski vestnik 95-1, 2023, 29–75 Papers/Razprave P APERS/RAZPRAVE vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 29 IZVLEČEK Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega gričevja v Sloveniji Prispevek obravnava Vipavsko gričevje, eno najstarejših in tudi danes obetavnih slovenskih vinogradni- ških pokrajin. Kljub ugodnim naravnim razmeram, posebej za ekološko vinogradništvo, primerjava rabe zemljišč v zadnjih dveh desetletjih kaže opuščanje in zaraščanje vinogradov v višjih, t. i. vinogradniških legah, po drugi strani pa njihovo selitev proti dnu Vipavske doline, kjer prihaja do intenzifikacije pride- lave grozdja. Članek govori o ovirah, ki povzročajo neugodne razvojne trende v pokrajini in demografiji ter predlaga ukrepe, s katerimi bi lahko na eni strani preprečili nadaljnje opuščanje kmetijskih, posebej vinogradniških zemljišč, izseljevanje prebivalcev in upadanje biodiverzitete, po drugi pa bolje izkoristili prednosti idealne kombinacije podnebnih, kamninskih in pedoloških lastnosti, mozaične strukture pokra- jine, visoke stopnje naravnosti, obsežnih zavarovanih območij Nature 2000 in nenazadnje bogate kulturne dediščine regije. KLJUČNE BESEDE geografija podeželja, submediteransko vinogradništvo, kulturna pokrajina, demografska perspektiva, trajnostna raba zemljišč, Slovenija Editorial Board received this article on October 26, 2023. Uredništvo je prispevek prejelo 26. oktobra 2023. 30 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 30 1 Introduction Slovenia has only 1% of vineyards among all types of land use, but is nevertheless a traditional wine- growing country. Of the three wine-growing regions, the Primorska wine-growing region has the highest proportion of vineyards. Within this region, the Mediterranean hills are the most important, with an aver- age vineyard land use of 6.4% (Gabrovec et al. 2020, 280). This includes the Vipava Hills, which are part of the Vipava V alley wine-growing area, which boasts 13.6% of the vineyards and one of the oldest wine-grow- ing traditions in Slovenia. In some sources, especially on maps, the Vipava Hills are also referred to as Vipavska brda (brda is another name for hills), which has even been standardised, but this geographical name is not common among the locals. The first Slovenian expert manual for viticulture also originated in the Vipava region and was published in the mid-19 th century (1844) as a supplement to Kmetijske in rokodelske novice (Agricultural and Craft News) by Matija V ertovec (1784–1851), a local man, priest and expert in various fields (V ertovec 2015). A facsimile edition was published in 1994 and a transcription of the original was published again in 2015 as a »professional, linguistic and national gem« (Korošec-Koruza 2015). Despite the favourable conditions for agriculture, especially for viticulture, a progressive process of overgrowth and abandonment of agricultural land can be observed in the Vipava Hills. Vineyards are being abandoned and moved from higher to lower areas or to the plain. The transformation of the viticultural landscape in Slovenia could be partly due to the modernisation of land cultivation (Pipan and Kokalj 2017). There are two opposing trends in land use in Slovenian agricultural landscapes: aban- donment and intensification (Ribeiro and Šmid Hribar 2019). Both trends lead to a loss of landscape- and biodiversity, which means a degradation of the agricultural landscape and a decline in the attrac- tiveness of the region for settlement, tourism and recreation. The aim of this study was to investigate the land use change in the Vipava Hills between 2002 and 2020 and to determine the current situation and trends in this viticultural landscape. The following research questions were asked: 1) How did the landscape and land use change in the period 2002–2020? 2) How can the Vipava Hills viticultural landscape be preserved? The results of the research will contribute to the formulation of landscape policy, in particular mea- sures and strategies for the management of cultural landscapes (e.g., Urbanc 2002; Šmid Hribar 2017; Penko Seidl and Golobič 2020; Topole and Pipan 2022), as well as to the implementation of the European Landscape Convention (2000), which emphasises that landscape is a fundamental component of Europe’s natural and cultural heritage, contributing to people’s well-being and enhancing of European visibility. The results will also be useful for in the efforts of the European Commission and the Republic of Slovenia. Both have recently adopted a  roadmap for the transition to organic farming (Action … 2022; Akcijski … 2022). This is intended to contribute to the implementation of the European Green Deal (European … 2019), with the objective of converting 25% of all agricultural land in the European Union to organic farming by 2030 and gradually achieving climate neutrality by 2050. After 2023, the EU and Slovenia will implement specific measures and create incentives, including the incentive to establish ecore- gions (Charter … 2021). Organic vineyards, which should continue to expand, are also the most rational form of land use in the Vipava Hills in the areas that are becoming overgrown. The areas that are becom- ing overgrown are those that are suitable only for vineyards, or at best for olive groves and fruit trees. 2 Methods 2.1 GIS analysis In order to calculate the statistics for the landscape analysis, we used our own code, which calcu- lates statistical indicators such as minimum and maximum values, average, area and percentile from 31 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 31 the raster data due to the large number of layers, class combinations and administrative units. We per- formed the calculations for selected administrative units, such as settlements, and according to selected criteria, such as slope classes, by individual land use categories (Maroh and Kokalj 2021). In addition, mathematical and statistical data processing was carried out to show the significance of individual phenomena or land use types using concentration indices. The importance of the geo- factors influencing land use was highlighted using the Hirschman concentration coefficient. We used the Airborne Laser Scanning Data of Slovenia (Podatki … 2015), the organic vineyards layer was obtained through personal correspondence with the Ministry of Agriculture, Forestry and Food (Frelih 2021), and the layer of Natura 2000 areas was obtained from the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, also through personal correspondence (Natura … 2021). 2.2 Field visits and participatory focus groups Between October 2020 and May 2022, we conducted 10 field visits to explore landscape and meet farmers and residents in the area. We held informal short interviews with them. We were interested in the structure of the landscape, the attitudes of local people towards their own region and their views on its strengths and weaknesses. Equipped with the results of the GIS landscape analysis, the thematic map analysis and the statis- tical data analysis (Topole 2021; Šmid Hribar 2021a; 2021b) as well as the findings from the field research, we presented the landscape topics to the stakeholders in three participatory focus groups in October and December 2021 and in April 2022. The invited participants included conventional and organic wine- growers, farmers, representatives of the municipalities, the Forest Service, the regional development agency, educational and research institutions, heritage institutions, tourism and information centres, associations and NGOs, as well as providers of tourism, gastronomy, crafts and trade. Based on the dis- cussions with them, we have formulated measures for the preservation and further development of the Vipava Hills viticultural landscape. 3 Results 3.1. Vipava Hills The Vipava Hills are the rugged southern part of the Vipava Valley, nestled between the high karst plateaus of the Trnovo Forest Plateau (Trnovski gozd) (1,495 m) and Nanos (1,313 m) in the north and north-east, respectively, and the lower karst Kras Plateau in the south-west (average 334 m). In the west, where the Vipava Valley merges into the Friuli Plain, the influence of the sea is most pronounced. The average air distance to the Adriatic Sea in the Gulf of Trieste is only 15 km. The climate in the Vipava Hills is inland sub-Mediterranean or temperate Mediterranean. It differs from the typical Mediterranean climate in having slightly lower average temperatures and a different distribution of precipitation. The meteorological station Slap recorded an average annual temperature of 12°C, an average July temperature of 21.2°C and an average January temperature of 3.1°C in the peri- od 1967–2006. Winter temperatures are strongly influenced by the penetration of cold continental air masses. The Vipava Valley receives an average annual rainfall of around 1,500 mm, with the first peak in the autumn months and the second peak at the transition from spring to summer. The lowest rain- fall occurs in winter and in July and August. The growing season, with an average daily temperature of over 5°C lasts 289 days (February 22 – December 7), while the tillage or cultivation season with an 32 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Figure 1: The position of the Vipava Hills in Slovenia (source for administrative boundaries of municipalities and settlements: Register of Spatial Units 2021).p vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 32 33 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave 0 4 Cartography / Kartograf: Žiga Kokalj Contents / Vsebina: Mateja Šmid Hribar, Maja Topole Data source / Viri podatkov: GURS, MKGP , ZRC SAZU © 2023, ZRC SAZU settlement boundaries / meje naselij highway / hitra cesta Vipava Nova Gorica Komen Ajdovščina municipality parts / deli občin ± wine–growing regions / vinorodne dežele Podravje Posavje Primorska HU AT IT SI HR km vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 33 34 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … average daily temperature above 10°C lasts 208 days (April 8 – November 1). Spring frost can still occur in March and in colder areas in April (Hrvatin 2021). On April 6, 2021, for example, polar air swept over Slovenia within a few hours. It even snowed by the sea, but most heavily along the Dinaric moun- tain barrier. The coldest April morning in more than 60 years of observations was April 7, 2021. The Bilje station near Nova Gorica recorded a minimum temperature of –4.1°C, while Podnanos in the Vipava Valley recorded a minimum temperature of –3.2°C (Mraz … 2021). In 2020, the population of the 23 settlements of the Vipava Hills, which cover an area of 68.6 km 2 and belong to four municipalities (Ajdovščina, Komen, Nova Gorica and Vipava), was 5,511. Almost half of the population (47%) was employed, of which 5.7% worked in agriculture (SiSTAT 2021). The Vipava Hills have a favourable traffic position along the Razdrto-Nova Gorica highway, but the con- nections within the hills are mostly poor, with the exception of a few cross-connections. 3.2 Geomorphological and pedological analysis of the landscape and land use 2020 The average height of the Vipava Hills is 206 m, with a difference of 497 m between the highest point in the south-east (Stanibreg, 556 m) and the lowest point in the north-west at the mouth of the Branica river (59 m). Almost two thirds of the Vipava Hills are between 100 and 250 m, less than a tenth are below 100 m and only 6% of the hills are above 350 m (Figure 2). The highest point is the watershed ridge between the Vipava and Branica rivers, which runs NWW-SEE in the west and almost north- south in the east. The Vipava Hills are an area with considerable slopes. The average slope is 31%, which is why much of the land is terraced. Figure 2: The varied viticultural landscape of the Vipava Hills. View over Our Lady of the Snows above Goče to the south-east, into the upper Vipava Valley below Nanos. MAJA TOPOLE, 2020 Figure 3: Vipava Hills: land use in 2020 (Dejanska … 2021).p vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 34 35 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave settlement boundaries / meje naselij highway / hitra cesta built up / pozidano arable / njiva vineyard / vinograd orchard / sadovnjak olive grove / oljčnik forest / gozd grassland / travnik overgrown / v zaraščanju water / voda other / drugo 0 4 k m Cartography / Kartograf: Žiga Kokalj Contents / Vsebina: Mateja Šmid Hribar, Maja Topole Data source / Viri podatkov: GURS, MKGP , ZRC SAZU © 2023, ZRC SAZU ± vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 35 36 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … 4,6 6,8 2,5 4,4 2,8 10,1 4,7 4,2 3,1 3,6 3,9 8,0 6,8 4,6 5,0 2,3 2,3 7,1 5,1 6,9 12,6 2,7 5,1 4,4 1,5 11,6 4,4 2,9 3,0 2,2 18,6 1,7 1,7 2,2 1,3 6,0 2,5 3,8 2,1 1,5 21,4 6,2 4,2 12,4 7,7 13,9 5,7 13,0 11,5 10,7 10,7 9,8 7,3 10,6 6,0 21,1 15,8 25,0 7,0 4,6 19,7 9,4 10,9 21,4 26,1 14,4 5,5 8,3 33,3 13,6 2,5 4,0 2,7 4,6 1,4 6,9 7,2 4,7 1,0 3,0 2,9 3,5 4,5 1,2 2,9 1,1 2,0 4,6 3,5 2,3 2,1 2,1 3,3 3,0 59,4 41,3 56,6 41,6 58,2 26,5 44,1 54,4 55,1 47,8 75,0 35,8 58,5 67,0 52,0 67,5 65,4 9,9 31,3 47,9 19,4 53,6 21,9 49,0 9,8 14,7 16,0 26,7 20,0 43,3 7,3 23,5 9,3 17,7 11,7 10,7 9,5 10,9 7,7 11,7 12,1 24,8 20,0 18,6 44,8 22,8 16,3 16,9 3,0 2,0 2,1 1,8 1,6 1,0 1,2 0,9 1,7 2,5 1,3 4,0 3,5 3,2 4,4 2,2 2,6 3,6 2,8 2,3 0,5 0,7 1,8 2,1 2,4 5,2 5,9 4,4 7,1 2,9 2,7 4,3 4,6 6,3 5,5 2,4 5,5 5,3 3,7 3,7 5,0 3,0 6,6 4,6 3,3 2,3 1,8 4,2 4,4 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Brje Dolenje Gaberje Planina Šmarje Tevče Velike Žablje Vrtovče Zavino Dolanci Kodreti Branik (part/del) Preserje Spodnja Branica Steske (part/del) Erzelj Goče Lože Manče Orehovica Podnanos Podraga Slap Vipava Hills / Vipavsko gričevje built up / pozidano arable njiva / vineyard vinograd / orchard / sadovnjak olive grove oljčnik / forest gozd / grassland / travnik overgrown v zaraščanju / water voda / drugo / other share / elež (%) d Figure 4: Vipava Hills: land use structure by settlement in 2020 (in %). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 36 37 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Slap 0 Brje Dolenje Gaberje Planina Šmarje Tevče Velike Žablje Vrtovče Zavino Dolanci Kodreti Branik (part/del) Preserje Spodnja Branica Steske (part/del) Erzelj Goče Lože Manče Orehovica Podnanos Podraga Vipava Hills / Vipavsko gričevje built up pozidano / arable njiva / vineyard vinograd / orchard sadovnjak / olive grove oljčnik / forest gozd / grassland travnik / overgrown v zaraščanju / water voda / drugo other / 100 200 300 400 500 600 700 24,4 11,7 29,0 16,0 14,7 34,6 23,3 8,7 10,5 11,6 10,9 6,7 17,1 19,0 26,0 7,8 13,2 20,0 18,9 17,7 58,2 25,9 8,3 7,0 35,1 13,3 16,9 53,7 70,8 69,3 13,2 49,1 69,5 56,8 33,1 10,9 44,3 14,8 107,6 23,8 9,6 36,0 49,5 35,0 55,8 14,1 57,7 169,8 13,4 12,2 30,2 7,9 22,6 8,6 15,1 15,2 9,1 14,3 16,7 317,7 47,2 260,2 271,7 337,8 11,1 137,7 98,5 115,8 44,6 77,4 154,0 199,0 71,8 25,4 259,3 295,6 16,2 66,9 46,9 26,4 372,5 111,6 52,3 16,9 73,6 174,2 116,2 18,1 22,7 42,4 19,6 16,5 12,1 46,1 32,5 11,7 45,0 54,9 40,5 42,9 18,2 60,9 158,5 82,9 15,8 9,7 11,8 9,4 17,2 11,9 8,3 11,6 6,0 6,0 5,1 9,1 5,4 4,1 5,2 27,7 20,4 46,3 16,9 13,3 13,3 23,8 18,0 19,3 13,7 10,9 9,8 12,6 21,2 Figure 5: Vipava Hills: land use structure by settlement in 2020 (in ha). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 37 38 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … The bedrock throughout the hills is Eocene flysch, alternating with marls, sandstones, argillites and alevrolites, with interbeds of breccias, conglomerates and calcarenites (Buser 1973, 23–25). Various eutric brown soils have developed on this bedrock, covering 71.2% of the Vipava Hills. They differ in the proportion of sandstones and marls, in the proportion of admixtures and their thickness, which is related to the slope of the surface. 38.8% of the soils are heavily anthropogenised, i.e. ameliorat- ed or modified by human influence. The second group consists of gleyic and pseudo-gleyic soils of various depths, which may be alluvial or on colluvium and together cover a good fifth of the Vipava Hills (21.2%) (Pedološka … 2016). In addition to rock composition and slope inclination, pedological conditions are also influenced by exposure, insolation and water conditions. There are almost no flat areas in the Vipava Hills, with the western and northern exposures below average and the north-eastern, south-eastern and southern exposures above average. The Vipava Hills receive a large amount of solar irradiation energy, on average 4276 MJ or 1188 Kwh/m 2 per year, which is 6.6% above the national average (Gabrovec 1998; Hrvatin 2021). Due to the topography, local vari- ations are considerable. As much as three quarters of the Vipava Hills belong to the three highest classes of insolation, which receive over 900 Kwh/m 2 . The land use analysis confirmed that the Vipava Hills are a viticultural landscape (Figure 3). In 2020, vineyards occupied 936.4 ha or 13.6% of the total area of 6862.5 ha, or 29.6% of the 3166.3 ha of agricultural land. According to the Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, 587 (70%) of the total of 839 farms in the Vipava Hills were classified as vineyard farms. On average, there were 1.6 ha of vineyards per vineyard farm, and the average size of each vineyard was 0.5 ha. The settlements with the highest relative share of vineyards of all land uses are Slap (33.3%), Manče (26.1%), Branik (25%), Lože (21.4%) and Zavino (21.1%) (Figure 4), while the areas with the largest absolute area under vines are Slap (169. 8 ha), Branik (107.6 ha), Planina (69.5 ha), Brje (69.3 ha), Podraga (57.7 ha), Šmarje (56.8 ha) and Manče (55.8 ha) (Figure 5). The average altitude of the vineyards is 187 m. Most of the vineyards are at an altitude of 100–250 m, where two thirds of them are located. The average slope of the vineyards is 20.3%, and one third of all vineyards are located on areas with a slope of more than 21%. 572.9 ha, or 61,2% of all vine- yards, are therefore on terraces. Viticulture is the most extensive of all land uses on terraced land. T erraces not only facilitate cultivation, but also provide better sunlight and breathability for the vines. The eastern, south-eastern and southern exposures (concentration indices 125, 124, 122) are most used for viticulture, as it is important for the vines to be exposed to the rising sun as early as possi- ble in the morning, which dries out the dewy leaves and thus prevents the development of diseases. The organic vineyards are even more concentrated in the eastern sites (concentration index 129), followed by the north-eastern and south-eastern sites – before the southern ones. The Hirschman con- centration coefficient, which indicates the relationship between vineyard area and exposure, is much higher for organic vineyards (0.1777) than for vineyards in general (0.1156). 37.5% of the area receives between 1000 and 1100 Kwh/m 2 of solar energy per year, and almost half (49.1%) of all vineyards are located in these areas. The concentration indices for the two highest classes of insolation (1000–1100 and over 1100 Kwh/m 2 ) are 115 and 176 for organic vineyards and 131 and 127 for conventional vine- yards. There are 12 different soil types in the Vipava Hills, but 96% of all vineyards are planted on only six types and 68% on only three types of eutric brown soil. The relatively most important soils are deeply cultivated vineyard soils (vitisol), eutric, and the pseudo-gleyic colluvial eutric brown soils on Eocene flysch (concentration indices of 228 and 130). The organic vineyards are even more limited. 75% of them are linked to eutric brown soils with up to 20% interbeds of rendzina soils or up to 40% interbeds of anthropogenic (ameliorated) soils and vitisol. The concentration index is 416 on vitisol and 169 on Figure 6: Vipava Hills: organic and conventional vineyards in 2020 and their location in relation to Natura 2000 protected areas.p vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 38 39 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave organic vineyard / ekološki vinograd conventional vineyard / konvencionalni vinograd Natura 2000 highway / hitra cesta settlement boundaries / meje naselij Cartography / Kartograf: Žiga Kokalj Contents / Vsebina: Mateja Šmid Hribar, Maja Topole Data source / Viri podatkov: GURS, MKGP , ZRC SAZU © 2023, ZRC SAZU 0 4 k m ± vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 39 40 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … eutric brown soils with interbeds of rendzinas. It is important to remember that choosing the right grape variety for each vineyard micro-location is essential, as the different varieties have different sensitivities to drought, humidity, frost, etc. Many wine-growers have very good experience with old autochthonous or local grape varieties, which, according to estimates by the Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, account for 35% of the vines in the Vipava Valley (Škvarč 2023, 6). The Vipava Hills thus have a number of advantages in terms of natural conditions: a rugged surface, a favourable climate, numerous elevated, sun-facing slopes, a windswept landscape with a high degree of mosaic-like landscape. It is characterised by a high degree of naturalness and a rich bio- diversity. It alternates between patches of forest, extensively used grassland and farmland, with 49% forest, 17% extensively used grassland and pasture and 2.1% overgrown land. There are no disturb- ing factors such as intensive monocultures, industry, traffic and other pollutants, which makes the area very favourable for the introduction of organic viticulture. In 2020, 84.6 ha or 9% of all vineyards in the Vipava Hills were already organically farmed (Figure 6), which is above the national average (5.1%) (Akcijski … 2022, 17). By 2020, only 623.2 ha or 57.2% of the 1089.7 ha of vineyards that existed in 2002 had been pre- served. These are considered permanent vineyards (Table 1). Between 2002 and 2020, 313.2 ha of vineyards were newly planted (Figure 8). The new vineyards therefore accounted for one third of the 936.4 ha recorded in 2020. The new vineyards were created on former grassland (38.8%), arable land (27.4%), forest (21.4%) and orchards (8.8%) (Figure 9, line 1). However, by 2020, 466.5ha of vineyards from 2002 were abandoned and converted as follows (Figures 9, line 2, and 10): 38.7% were converted to grassland, 12.3% were in the process of overgrowing, 6.2% had already become forest, 10.8% were ploughed into arable land, 10.4% were converted to orchards, 4.9% of the 466.5 ha were built on, 2.3% were converted to olive groves, and 14.5% were converted to various other uses. Half of all abandoned vineyards were located at an altitude of 150–250 m. The main reason for this is their relocation to the foothills, where cultivation on slopes of less than 6%, and espe- cially less than 2% is much easier. Despite the establishment of new vineyards, the total area under vines decreased from 1089.7 ha in 2002 to 936.4 ha in 2020, i.e., by 153.3 ha or 14.1% (see Figure 11 and the indices in Table 1). Figure 7: Vipava Hills: land use structure in 2002 and 2020. 3,5 4,4 9,5 5,7 15,9 13,6 1,7 3,0 48,0 49,0 19,0 16,9 2,1 1,6 4,4 2002 2020 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 built up pozidano / arable njiva / vineyard vinograd / orchard sadovnjak / olive grove oljčnik / forest gozd / grassland travnik / overgrown v zaraščanju / water voda / drugo other / share elež (%) d / Figure 8: Vipava Hills: new vineyards registered in 2020 (313.2 ha in total); the different colours indicate the type of land use in 2002; the dotted areas show the Natura 2000 protected areas that were designated in 2004.p vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 40 41 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Natura 2000 highway / hitra cesta settlement boundaries / meje naselij built up / pozidano arable / njiva vineyard / vinograd orchard / sadovnjak olive grove / oljčnik forest / gozd grassland / travnik overgrown / v zaraščanju water / voda other / drugo 0 4 k m Cartography / Kartograf: Žiga Kokalj Contents / Vsebina: Mateja Šmid Hribar, Maja Topole Data source / Viri podatkov: GURS, MKGP , ZRC SAZU © 2023, ZRC SAZU ± vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 41 42 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Table 1: Comparison of land use in the Vipava Hills in 2002 and 2020 (yellow: permanent land use in the period 2002–2020, pink: comparison of vineyards in 2002 and 2020, red: areas that have decreased significantly). Land use (ha) 2020 Built up Arable Vineyards Orchards Olive Forest Grassland Overgrown Water Other Vipava groves Hills Built up 203.2 3.3 2.3 9.0 0.1 4.1 10.5 0.8 0.4 3.7 237.3 Arable 13.7 252.1 85.7 25.8 0.3 6.9 241.4 4.3 0.4 22.1 652.8 Vineyards 22.6 50.5 623.2 48.3 10.6 28.9 180.6 57.2 0.2 67.5 1,089.7 Orchard 4.9 14.8 30.6 29.2 1.0 4.1 19.6 2.6 0.3 8.7 115.8 Olive grove 0.0 0.0 0.0 0.4 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.4 Forest 19.0 4.4 67.1 22.2 4.6 3053.3 49.8 18.0 2.3 52.8 3,293.6 Grassland 35.1 61.4 121.5 65.2 3.9 190.6 640.1 57.7 0.9 129.7 1,306.2 Overgrown 1.2 0.4 1.0 1.3 0.2 29.0 1.3 1.4 0.1 3.6 39.4 Water 0.1 0.0 0.1 0.0 0.0 2.0 0.6 0.4 16.0 0.5 19.6 Other 5.4 2.2 4.9 6.2 0.5 46.3 18.6 3.5 5.2 14.7 107.5 Vipava Hills 305.2 389.2 936.4 207.6 21.2 3,365.2 1,162.5 146.0 25.7 303.3 6,862.3 Newly developed land 102.1 137.1 313.2 178.4 21.2 311.9 522.4 144.5 9.8 288.5 2,029.1 Abandoned land 34.2 400.6 466.5 86.5 0.4 240.4 666.1 38.0 3.6 92.7 2,029.1 Difference in 67.9 –263.5 –153.3 91.9 20.8 71.5 –143.7 106.5 6.2 195.8 0.0 ha 2020:2002 Index 2020/2002 129 60 86 179 2608 102 89 370 132 282 100 2002 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 42 In terms of exposure, the smallest decline in vineyard area over the period 2002–2020 is observed in the eastern and north-eastern positions. In terms of soils, by far the largest increase in the area under vines, 25-fold, was observed on eutric brown soils on older clayey alluvial land, where arable land used to be. The changes in the other land uses are shown in the indices for 2020/2002 (Table 1). Arable land decreased the most. In 2020, the share of arable land was only 5.7%, i.e., 263.6 ha or 40% less than in 2002. In addition to the abandonment of arable land, this is mainly due to the migration of vineyards to the bottom of the Vipava Valley, where they have displaced arable land. The area of grassland also decreased, by 143.7 ha (11%). The land for other uses increased, with orchards increasing relatively the most (by 91.8 ha or 80%), and olive groves in particular. These were almost non-existent in 2002 and covered 21.2 ha in 2020. 49% of the Vipava Hills are covered with forest. It dominates in shady and steep areas. The aver- age slope of the forest area is 43.8%. Since 2002, the forest area has increased by 71.5 ha (2%). Even before the observation period, the forest had already grown over extensive terraced areas. Many terraces have thus lost their original function, and 4.1% of the terraces were still in the process of becoming over- grown in 2020. Although the forest is not of great economic importance here, it provides ecosystem services such as forest fruits, wood biomass (firewood) and vineyard stakes as well as recreation. In very steep areas, it plays an erosion-preventing, protective role, but otherwise it provides shelter for animals and contributes to the mosaic structure of the landscape. In 2020, 146 ha (2.1%) of land was overgrown, which is 3.7 times more than in 2002 (39,4 ha) in the entire region. Overgrowth was concentrated in areas further away from settlements, at higher alti- tudes, less accessible, steeper, drier or with shallow soils, as well as in areas with problematic ownership (age, unregulated ownership, multiple owners). A comparison of land use between 2002 and 2020 shows a significant decrease in vineyards, espe- cially in the extreme north-western and south-eastern parts of the Vipava Hills. Most of the abandoned vineyards are located in the settlements of Spodnja Branica, Preserje, Branik, Brje and Podraga, where 43 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Figure 9: Vipava Hills: changes in vineyards 2002–2020: 1. newly established vineyards (313.2 ha) by 2020 and their land use in 2002; 2. abandoned vineyards (466.5 ha) in the period 2002–2020 and their land use in 2020 (Dejanska … 2021). 2 1 4,9 0,7 10,8 27,4 10,4 9,8 2,3 6,2 21,4 38,7 38,8 12,3 14,5 1,6 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 built up pozidano / arable njiva / orchard sadovnjak / olive grove oljčnik / forest gozd / grassland travnik / overgrown v zaraščanju / drugo other / share elež (%) d / Figure 10: Vipava Hills: land use types in 2020 where there were still vineyards in 2002 (land use of abandoned vineyards, 466.5 ha in total) and Natura 2000 protected areas.p str. 44 Figure 11: Vipava Hills – changes in vineyards 2002–2020 (abandoned: 466.5ha, new: 313.2ha, permanent or preserved: 623.2 ha) and their location in relation to Natura 2000 protected areas.p str. 45 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 43 44 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Natura 2000 highway / hitra cesta settlement boundaries / meje naselij built up / pozidano arable / njiva orchard / sadovnjak olive grove / oljčnik forest / gozd grassland / travnik overgrown / v zaraščanju water / voda other / drugo 0 4 k m Cartography / Kartograf: Žiga Kokalj Contents / Vsebina: Mateja Šmid Hribar, Maja Topole Data source / Viri podatkov: GURS, MKGP , ZRC SAZU © 2023, ZRC SAZU ± vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 44 45 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave abandoned vineyards / opuščeni vinogradi newly established vineyards / novo urejeni vinogradi Natura 2000 highway / hitra cesta settlement boundaries / meje naselij Cartography / Kartograf: Žiga Kokalj Contents / Vsebina: Mateja Šmid Hribar, Maja Topole Data source / Viri podatkov: GURS, MKGP , ZRC SAZU © 2023, ZRC SAZU 0 4 k m ± permanent vineyards / stalni vinograd vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 45 almost no new vineyards are being established. There are also abandoned vineyards in Lože, on Slap, Planina, in Šmarje and Gabrje, where, unlike the above-mentioned settlements, new vineyards are also recorded, and in some cases there may be a migration of vineyards from higher and steeper areas to lower ones where cultivation is easier. Converting to grassland or even overgrowth of vineyards are very common in the Vipava Hills. In the period 2002–2020, 14% of vineyards were abandoned, 40% of arable land was lost and 11% of grass- land was lost (Table 1: Index 2020/2002). More detailed data on the individual settlement in the Vipava Hills can be found in Topole, Šmid Hribar and Pipan (2022, 26–27). In this context, the village of Šmarje in the municipality of Ajdovščina is interesting, where new vineyards are being planted despite a drastic decline in agricultural activity. After a field visit, we learned that new vineyards are being planted in Šmarje by foreigners (two Italians and a Slovene from central Slovenia) who, according to a local, are buying land in the most favourable agricultural locations in the settlement. One of them has planted a large vineyard where all the machine work is done by a local and the harvested grapes are transported to Italy by the owner. This is a worrying development, as the land is a natural resource that needs to be managed carefully. This is particularly problematic when vineyards are developed on former low-lying grasslands. This results in a shortage of grassland for live- stock farming, while at the same time the higher areas, which are best suited to viticulture, are being overgrown. 3.3. Vineyards and Natura 2000 The Vipava Hills are included in two Natura 2000 sites due to their well-preserved nature: Natura 2000 – Fauna Flora Habitat and Natura 2000 – Habitat Types (Illyrian oak-hornbeam forests (Erythronio-carpinion), juniper stands in dry grasslands on carbonate substrate (Juniperus communis), rocky grasslands on alkaline substrate (Alysso-Sedion albi) and western sub-Mediterranean dry grass- lands (Scorzoneratalia villosae)). Together, Natura 2000 covers almost half (46.1%) of the Vipava Hills. A detailed GIS analysis shows that one third of all vineyards (32.8%) overlap with Natura 2000 sites. In 2004, when Natura 2000 was declared, there were 280.5 ha of vineyards in the different types of Natura 2000 (the number of organic vineyards is not yet known for that year), while in 2020 there were 275 ha of conventional and 30.9 ha of organic vineyards within the Natura 2000 area (Figure 6). The vineyard areas and the development of vineyard areas in the period 2002–2020 in relation to Natura 2000 are shown in Figures 6, 8, 10 and 11. Natura 2000 is not evenly distributed across the settlements; there are more protected areas in the central part of the hills, south of the watershed between the Vipava and Branica rivers and in the east. 3.4 Measures to preserve the viticultural landscape Based on the landscape analysis, the analysis of land use change in the period 2002–2020, three participatory focus groups and desk work, we have formulated five short-term (1–2 years), five medi- um-term (3–5 years) and four long-term (6–10 years) measures to contribute to the conservation and development of the Vipava Hills viticultural landscape. The measures are shown in Table 2. In addi- tion to a brief description of the measures, the key stakeholders involved in their implementation are also listed. The feasibility of the measures is also considered. As can be seen, the key stakeholders for the preservation of the Vipava Hills viticultural landscape are the wine-growers, the landowners, the municipalities, which have to provide the appropriate legal framework, the agricultural and forestry institute, which is to help with the establishment of new vineyards, and last but not least, the researchers and experts who compile the relevant data. 46 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 46 47 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Table 2: Measures for the conservation and development of the Vipava Hills viticultural landscape. Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 1 Revitalisation of the exist- ing Vipava Wine Museum The Wine Museum can contribute to strengthening the visibility and competitive advantage of the Vipava Valley viticultural area, which has a rich history and tradition based on exceptional natural conditions. To revitalise the museum, we propose to: • improve the museum’s accessibility to visi- tors (daily, several hours a day), • increase the promotion of the museum (through wine shops, tourist agencies, etc.) • offer presentations or guided tours in different languages, • include the museum in the wine route. The Regional Museum Goriški muzej Nova Gorica Securing funding Short-term Measure 2 Up-to-date overview of the state of overgrowth of vineyard land: • list of interested parties for the lease/purchase of vineyard land and • monitoring the situation GIS data preparation and record keeping: • former vineyards registered as land in overgrowth in 2020, • vineyards from 2002 converted to new land use by 2020, • field verification of identified land, recording of current use, owner’s details, • informing the owner about the condition of the land and possible measures (agricultural cultivation, renting, higher taxation in event of overgrowth), • at the same time, the municipality keeps a list of wine-growers, those looking for a vineyard or those who want to buy or lease an area suitable for viticulture. • Researchers/Experts to provide GIS data on vineyards, • Municipalities where land is in overgrowth (Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica), • Wine-growers interested in renting/purchasing vineyard land, • Wine-growers interested in renting/selling vineyard land • Securing funding; • Engage the relevant institutions to carry out field visits and communicate with owners of vineyard land in overgrowth and potential tenants Short-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 47 48 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 3 Training stakeholders in sustainable farm management and agroecological practices To make society and ecosystems more resilient to climate change and more resilient to erosion, to make farming and food systems more sustainable and economically viable, farms need to: • increase knowledge of agroecological practices, • strengthen and disseminate traditional practices that are still alive in many places, such as: mixed planting, hand harvesting, mechanical weed control, weed control by burning, partial and complete greening of inter-row spaces, screening with different materials, intermittent irrigation, inter-row crops, mulching of pruning waste, green manuring with different plants, organic manure application, preparation and use of com- post, including composting of grape skins, presence of beehives and bird nesting boxes (Best … 2020). • Wine-growers or farmers, • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, • School for of Viticulture and Enology, University of Nova Gorica Lack of interest from wine growers/farmers Short-term Measure 4 Eco-region formation and branding Given the exceptional natural conditions in the hills, which are favourable for the introduction of organic farming, and the promised incentives from the EU and Slovenia, it makes sense to initiate the process of introducing an eco-region and creating a brand (Logar 2022a; 2022b). The International Network of Eco Regions (IN.N.E.R.), founded in 2014, issued guidelines or a Charter in support of new eco-regions (Charter … 2021). • The economy departments of the municipalities of Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica, • Regional Development Agency ROD Ajdovščina and Regional Development Agency of Northern Primorska ltd. Nova Gorica, • Tourist organisations, • Wine-growers, fruit- growers, olive-growers, • Research institutions Lack of interest from wine growers/farmers Short-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 48 49 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 5 Short lectures and discus- sions on specific Nature 2000 cases in the Vipava Hills several times a year Short events with a presentation of Natura 2000 in the Vipava Hills, where local people would learn more about Natura 2000, the status (conservation) of local habitat types and species, best practices in Natura 2000 conservation of and viticulture, and the challenges they face. The activity should be carried out jointly by agricultural advisors, who monitor and know the situation from an agricul- tural and environmental point of view, and nature conservationists, who are able to present topics related to nature conservation and Natura 2000. A better knowledge of Natura 2000 should have an impact on the maintenance of agricultural practices in these areas and on the reduction of the overgrowth of Natura 2000 areas. • Institute for Nature Conservation, Nova Gorica regional unit, • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, • municipalities with land in the Vipava Hills (Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica) • Coordination of dates for events by Institute for Nature Conservation, Nova Gorica regional unit, Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia – Institute Nova Gorica and participating municipalities, • Ensuring that local people attend and that events are moderated Short-term Measure 6 Revitalisation of the Wine road The wine roads that were built in the Vipava Hills at the end of the 20th century to promote the sale of wine and support viticulture connected the wine and gastronomy providers and the natural and cul- tural attractions of the hills. It would be necessary to: • rehabilitate individual sections of the road and better connect the villages or create connecting roads, • create a map of the wine road (marking the loca- tions of wine-growing farms, farms with other facilities, natural and cultural heritage, protected areas, viewpoints, drinking water sources, basic supply centres and accommodation), • review the conditions for the participation of interested wine-growers and wine merchants, • include the previously excluded areas, • strengthen the promotion of the wine road, • properly maintain the infrastructure. • The economy departments of the municipalities of Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica, • Regional Development Agency ROD Ajdovščina and Regional Development Agency of Northern Primorska ltd. Nova Gorica, • Tourist organisations, • Wine-growers/farmers Lack of interest from munici- palities and other stakeholders Medium-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 49 50 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 7 Strengthening the role of the wine cooperative or the participation of farmers The Vipava Agricultural Cooperative was founded in 1894 to help farmers sell their produce (grapes, fruit, milk and meat). Following the forced sale of a majority share in Agroind Vipava in 2014, the cooperative has become less effective. This is also reflected in the abandonment of the fragmented vineyards in the north-western part of the hills, which is the furthest from the Vipava 1894 wine cellar, which is now owned by a foreigner. The situation could be improved by strengthening the role of the cooperative, cooperation between wine-growers or farmers and building a common network, focusing on sustainable farming and joint promotion. Wine-growers/farmers • Lack of interest from farmers, • Problems with the organisa- tion or management Medium-term Measure 8 Setting up a specialised service to assist in the rental/sale of land, especially in the case of multiple owners Legal and organisational support for municipal or inter-municipal services in the renting/sale of suitable land to interested wine-growers. Some vineyard land is becoming overgrown because it is co-owned by several heirs who cannot agree on a sale/lease or are abroad and no longer have any interest in their property. Municipalities and adminis- trative units where land is in overgrowth (Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica administrative units) Lack of interest from munici- palities to set up such a service Medium-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 50 51 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 9 Programme for the marketing of the Vipava Hills as a Natura 2000 site The high proportion of the area protected by Natura 2000 gives the Vipava Hills an important character. It should not be seen as an obstacle but as an advantage and emphasized in the tourist offer and in the promotion of products from this area. To this end, a programme should be developed in the medium term to integrate Natura 2000 into the marketing programme, from wine sales to destination marketing for the Vipava Hills. • Institute for Nature Conservation, Nova Gorica regional unit, • Municipalities with land in the Vipava Hills (Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica), • Owners of wine cellars and accommodation, • Regional Development Agency ROD Ajdovščina and Regional Development Agency of Northern Primorska ltd. Nova Gorica, • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica • Lack of interest from landowners and muni- cipalities. • Another risk may be the fear of over-promotion of Natura 2000 by Institute for Nature Conservation, Nova Gorica regional unit. It will probably be necessary to consider which areas should be more open and which should remain hidden. Medium-term Measure 10 Amendment of the Municipal Spatial Plan (MSP) and granting of permits for the gradual establishment of new vineyards on the areas of former vineyards If there is interest in establishing new vineyards, these activities should also be encouraged at a formal level by clearly indicating in the MSP which former vineyard land, now overgrown with forest, is eligible for replanting. To this end, the land should be assessed in terms of its suitability for viticulture (for an example of the methodology, see Topole 1998, 122–126). • Municipalities with land in the Vipava Hills (Vipava, Ajdovščina, Komen and Nova Gorica), • The Slovenia Forest Service, • Vineyard owners, • Cartographer (preparation of a map of land use changes 1825–2022 with former vineyards marked), • Research institution Lack of interest in imple - menting the measure from municipalities and the Slovenia Forest Service Medium-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 51 52 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 11 Establishment of new vineyards on the land of previously abandoned vineyards Restoration of vineyards on the land of abandoned vineyards or on vineyard land in overgrowth or under forest. • Owners of abandoned vineyards or vineyard land in overgrowth or under forest, • Wine-growers interested in renting/purchasing land with abandoned vineyards or land in overgrowth or under forest and in restoring former vineyards or estab- lishing new vineyards, • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica; (assistance in planning new vineyards) Failure to implement the Municipality spatial plan or inadequate implementation of the Municipality spatial plan that would allow wine growers to establish new vineyards on former vineyard land in overgrowth or under forest Long-term Measure 12 Introduction of direct agricultural incentives/subsidies for terrace cultivation As in the case of Less Favoured Areas, payments should also be introduced for the cultivation of vineyards on terraces and slopes with a greater gradient. Such areas require a higher financial input than the cultivation of vineyards on flat land. On the other hand, it is this type of farmland that is most suitable for viticulture (including orchards and olive groves) as they are located at higher alti- tudes, which are less suitable for cereals and garden vegetables. Flat land at the bottom of the valley should be preserved as arable land. • Ministry of Agriculture, Forestry and Food, • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, • Wine-growers Lack of interest from the Ministry of Agriculture, Forestry and Food Long-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 52 53 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risks implementation Measure 13 Payments for vineyard cultivation at higher and steeper altitudes (between 100 and 350 m) and in Natura 2000 sites Higher, windswept, sunny and sloping positions are more favourable for organic viticulture and healthy ripening of the grapes. Although low-lying areas are easily accessible by machinery and easier to work, they require a higher use of plant protec- tion products due to gleization, higher humidity and the risk of diseases, pests and frost. On the other hand, these areas are lost for the cultivation of cereals and garden vegetables. We propose subsidies to help preserve the traditional viticultural landscape for: • vineyards in Natura 2000 areas and • vineyards at higher altitudes and on slopes that require terracing, the preservation and mainte- nance of terraces, more manual labour because they are more difficult to access with machinery, but are more sustainable and have less harmful effects on the environment (Šmid Hribar et al. 2017; Topole 2020). This is the only way to bring out the characteristic rock substrate that enables the production of autochthonous quality wines. • Ministry of Agriculture, Forestry and Food, • Institute for Nature Conservation, Nova Gorica regional unit, • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, • Wine-growers Lack of interest from the Ministry of Agriculture, Forestry and Food Long-term Measure 14: Increase the representation of local grape varieties As local grape varieties are less susceptible to climate change, efforts should be made to increase their share (currently estimated at more than 35% in Vipava Valley) (Škvarč 2023). • Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, • The Grapevine Nursery Cooperative Trsnica Vrhpolje Lack of interest from wine-growers Long-term vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 53 4 Discussion The results of the survey show a typical process of relocation of vineyards to the flatland and inten- sification of viticulture over the last two decades, while the problem of abandonment and overgrowth of vineyards is more pronounced in the higher altitudes of the hills. The European Union set itself the target to convert 25% of its agricultural land to organic farming by 2030. In some countries (Austria, Estonia and Sweden), more than 20% of cultivated land has already been organically farmed in 2021 (Agricultural … 2023), but there is still considerable room for progress in Slovenia. The Vipava Hills are among its most promising areas, where 9% of vineyards are already organically farmed. Organic viticulture is also the most rational form of land use in the Vipava Hills in the areas that are becoming overgrown. This is because areas that are becoming overgrown are pri- marily suitable for viticulture, or potentially for olive groves and fruit trees. The reasons for the abandonment of vineyards are not only the less favourable natural conditions, the poorer accessibility and the difficulty of cultivation, but also the ageing population, the unregu- lated ownership of vineyards and the large number of vineyard owners. Older people are reluctant to convert to organic farming because it requires more manual labour and new skills in which they are no longer willing to invest much. They find it difficult to sell their land or leave their vineyards to a younger generation. The advanced age of those taking over the business means less flexibility and an obstacle to the introduction and implementation of important innovations. More incentives should therefore be created to hand over the farms to a younger generation that is more flexible, more teachable and more willing to introduce innovations and grow grapes organically. Y oung people are also migrating because work in agriculture is undervalued and they can earn money more easily in other sectors of the economy. The problems of the hills are also related to the former Vipava Agricultural Cooperative, or Agroind, the largest winery in Vipava, whose ownership has changed, the closure of its purchasing office or branch in Branik and the low purchase prices for grapes. The grapes now have to be delivered to Vipava. In the autumn of 2021, the average purchase price was 30 to 40 cents, and even as low as 25 cents per kilo- gram for machine harvesting. Added to this are the costs of transportation from the north-western Vipava Hills to Vipava, and for many it is not economically viable to produce grapes. Farmers’ lack of aware- ness of the importance of high-quality grape production is also often to blame, and this is linked to the low purchase prices. Viticulture is mainly practiced by larger wine-growers who produce and sell their own wine. The vineyards are fragmented (the average size is only 0.5 ha), and apart from the difficulty of rent- ing or buying suitable and sufficiently large contiguous land, it is also difficult and time-consuming to obtain a consensus for the change of use. Within three years of abandoning cultivation, the vine- yard starts to overgrow, which is followed by a reclassification of the land from overgrown to forest. Such land is usually lost forever for agricultural use. The restitution or restoration of former vineyards involves enormous costs and time losses. It requires extreme perseverance to obtain permits, as there are many obstacles that are difficult to overcome: municipal spatial plans are rarely renewed; foresters only allow the clearing of up to 0.5 ha of large contiguous areas at a time, even if there was once a vine- yard at a particular location. The loss of fertile land is not only detrimental, but also increases the habitat for wild animals. Unbridled overgrowth that does not lead to a quality forest brings game ever closer to the remaining vineyards and causes damage to wine-growers. Restrictions are also imposed by the EU through annual quotas for newly authorised vineyards per country and by Natura 2000 or nature conservationists. In addition, the disorganisation and discon- nection of wine-growers and even the municipalities of the Vipava Valley make development more difficult. In line with these findings, the abandonment of cultural landscapes will continue in the future. 54 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 54 It is not only the abandonment of vineyards that is problematic, but also their relocation to the bottom of the Vipava Valley and the intensification of viticulture. These two developments took place in the period under review from 2002 to 2020. In 2020, 85.7 ha or 9.2% of the vineyards were locat- ed on land that was still used as arable land in 2002. While new vineyards on less sloping soils are more accessible to machinery and easier to cultivate, the soils there require a much higher use of plant protection products due to the gleization of the soil. The more frequent fog, less sunshine and greater risk of frost also make the vineyards at the valley bottom more susceptible to diseases and pests, so that much higher use of plant protection products is required. The area is therefore suitable for inten- sive cultivation, but not for the introduction of organic viticulture. On the other hand, this land is being lost as arable land or for the cultivation of cereals and vegetables, as Vertovec warned against in his man- ual from 1844 (Vertovec 2015). At the same time, this leads to overgrowth on the higher slopes, where it is difficult or even impossible to grow crops other than vines, fruit trees and olives. While this may be desirable from a nature conservation perspective, it is not always positive as it tends to lead to a loss of biodiversity. Therefore, measures to prevent overgrowth, which we have outlined in section 3.4, are essential. The inclusion of the Vipava Hills in the Natura 2000 network brings with it certain restrictions in terms of management, but also benefits, as it highlights the high degree of naturalness of the area. Discussions with stakeholders revealed that the Natura 2000 sites in the Vipava Hills are little known. Many wine growers do not know whether their vineyards are in Natura 2000 areas or not. As part of this study, we have produced maps of the vineyards and Natura 2000 sites and organised a lecture on the Natura 2000 sites in the Vipava Hills, but more events of this kind are needed to improve knowl- edge about Natura 2000. Stakeholders, especially landowners, would like to see more discussion and an attempt to find synergies with the management of Natura 2000 sites. Of particular importance here is the restoration of former vineyards and the establishment of new vineyards on overgrown land, which is also protected by Natura 2000. Overgrowth, which usually leads to biodiversity depletion, must be stopped. In any case, great attention will have to be paid to raising awareness and fruitful dialogue between farmers, wine-growers and nature conservationists in order to preserve nature and vineyards at the same time. The worst-case scenario for the Natura 2000 area and the viticultural landscape would be the loss of vineyards, which would become overgrown and turn into low-quality forests. There is an urgent need to raise awareness of Natura 2000 among the local population and other stakeholders and to include it as an environmental brand in the marketing programme. Not every wine comes from an area as natural as the Vipava Hills. It should be emphasised that the Vipava Hills have the advantage of having a number of high-altitude vineyard sites with an ideal combination of micro- climatic, lithological and pedological features that enable the production of top quality (single vineyard) wines (Klemenčič 2020). The promotion of the Vipava Hills viticultural landscape should be based on this. The ideal conditions in the region should be utilised and the creation of an ecoregion and a brand should be launched as soon as possible, which both the European Union and Slovenia have been advo- cating for since this year. The focus groups have shown that many wine-growers in Vipava want to use the natural advantages of their area and maintain or reorient themselves towards organic farming, thus contributing to the provision of public goods, the preservation of the agricultural cultural landscape and the protection of the environment as a whole (Ekološka … 2023). 5 Conclusion Based on a landscape analysis, a land use change analysis and three participatory focus groups, we have proposed 14 short-, medium- and long-term actions to contribute to the conservation of the Vipava Hills viticultural landscape and Natura 2000 over the next 10 years. Most of the efforts and activities will have to focus on preventing overgrowth as the proportion of vineyards decreases, even if new ones 55 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 55 56 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … are planted. Although we have not included specific actions to deal with wildlife issues (i.e., game), we would like to emphasise that it will also be necessary to start effective management of the increasing wildlife population. The viticultural landscape of the Vipava Hills has a high degree of naturalness and provides a habitat for a variety of animal species, including game, which often causes damage to the vineyards. This is closely linked to the aforementioned overgrowth. The overgrowth leads to an increase in the number of wild animals, and the damage caused by the wild animals in turn leads to the aban- donment of the vineyards near the overgrown land. Finding this delicate balance will require the cooperation of various stakeholders. A key role will have to be played by the district hunting ground managers, foresters and the Ministry of Agriculture, Forestry and Food. Considerable attention will have to be paid to raising awareness and recognising the value of Natura 2000 sites. Through a series of public debates and presentations, protected areas need to be recognised and treated as an asset rather than a constraint. Last but not least, the mosaic-like viticultural land- scape with its high degree of naturalness is attractive to visitors, and part of the activities should also focus on linking viticulture, tourism and gastronomy. Acknowledgments: We would like to thank the Interreg project ECOVINEGOALS - Management and Activities in Organic Vineyards as a Basis for the Preparation of Landscape Strategies, the Slovenian Research and Innovation Agency for the financial support for the research programmes Geography of Slovenia (P6- 0101), Heritage on the Margins: New Perspectives on Heritage and Identity Within and Beyond National (P5-0408) and Earth Observation and Geoinformatics (P2-0406). Finally, we would like to thank Saša Požek for the English translation. 6 References Agricultural Area Under Organic Farming in Europe. European Environmental Agency, 2023. Internet: https:/ /www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/agricultural-area-used-for-organic (20. 11. 2023) Action Plan for the Development of Organic Production in the EU. European Commission, 2022. Internet: https://eu-cap-network.ec.europa.eu/news/action-plan-development-organic-production-eu_en (12. 10. 2023). Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2022. Internet: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/ KMETIJSTVO/Ekolosko_kmetovanje/Akcijski-nacrt-za-ekolosko-kmetovanje/ANEK_slovenski.pdf (12. 10. 2023). Best Agro-ecological Practices: Deliverable T1.1.1.: Document with definitions, criteria, and methods for selection of demonstrative viticulture areas and agro-ecological vineyards. ECOVINEGOALS, 2020. Internet: https:/ /ecovineroads.com/wp-content/uploads/2022/12/DT1.1.1_Annex_AgroEcological_ Practices_list_final.pdf (3. 4. 2023). Charter to Support the Development of New Organic Districts: Organic Districts Guidelines. EducEcoRegions Project, 2021. Internet: https:/ /www.ecoregion.info/wp-content/uploads/2021/11/ O1-A2_Organic_Districts_Guidelines.pdf (1. 10, 2023). Buser, S. 1973: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, tolmač lista Gorica. Zvezni geološki zavod. Beograd. Dejanska raba zemljišč: Register kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2021. Internet: https://rkg.gov.si/vstop/ (8. 12. 2021). Ekološka pridelava: Struktura in obseg zemljišč v sistemu nadzora ekološke pridelave od leta 2012 do leta 2022 (zadnja sprememba 27. 9. 2023). Internet: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ (5. 10. 2023). European Landscape Convention. Florence, 2000. Internet: https:/ /rm.coe.int/1680080621 (5. 10. 2023). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 56 57 Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave European Green Deal. European Commission, 2019. Internet: https://www.consilium.europa.eu/sl/ policies/green-deal/ and https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/ european-green-deal_en (13.10. 2023). Frelih, S. 2021: Ekološki vinogradi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana (osebna korespondenca). Gabrovec, M. 1998: Sončno obsevanje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Gabrovec, M., Kumer, P ., Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2020: Land use in Slovenia. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_18 Hrvatin, M. 2021: Podnebje Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Klemenčič, I. 2020: Vinogradništvo: Poudarjanje lege ni zgolj marketinški trik. Dnevnik, 1. 12. 2020. Internet: https://www.dnevnik.si/1042944453 (16. 10. 2023). Korošec-Koruza, Z. 2015: Knjigi na pot: Zakaj in kako prebirati »Vinorejo«. Uvod v Vinorejo za Slovence Matije Vertovca, priloge Kmetijskih in rokodelskih novic leta 1844. Ljubljana. Logar, E. 2022a: Place branding as an approach to the development of rural areas: A case study of the brand »Babica in Dedek« from the Škofja Loka Hills, Slovenia. Acta geographica Slovenica 62-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10883 Logar, E. 2022b: Place branding as an approach to development of rural tourist area: The case study of the Bohinjsko - from Bohinj brand, Slovenia. International Place Branding Association: 6th Annual Conference. Aix-en-Provence. Maroh, Ž., Kokalj, Ž. 2021: Raster statistics. Internet: https://github.com/EarthObservation/raster_ statistics (21. 4. 2023). Mraz in sneg med 5. in 9. aprilom 2021. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2021. Internet: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/mraz-sneg_ 5-9apr2021.pdf (18. 9. 2023). Natura 2000: Naravovarstveni atlas. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Ljubljana, 2021. Internet: https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ (8. 12. 2021). Pedološka karta Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2016. Internet: https://rkg.gov.si/razno/portal_analysis/PedoloskaKarta.zip (18. 9. 2023). Penko Seidl, N., Golobič, M. 2020: Quantitative assessment of agricultural landscape heterogeneity. Ecological Indicators 112. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2020.106115 Pipan, P ., Kokalj, Ž. 2017: Transformation of the Jeruzalem hills cultural landscape with modern vineyard terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629 Podatki aerolaserskega skeniranja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2015. Internet: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (13. 1. 2022). Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2019: Assessment of land-use changes and their impacts on ecosystem services in two Slovenian rural landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.6636 SiSTAT: Prebivalstvo. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2021. Škvarč, A. 2023: Lokalne sorte vinske trte, Vipavska dolina. Nova Gorica. Šmid Hribar, M. 2017: Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja. Georitem 27. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549121 Šmid Hribar, M., Geršič, M., Pipan, P ., Repolusk P ., Tiran, J., Topole, M., Ciglič, R. 2017: Cultivated terraces in Slovenian landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.4597. Šmid Hribar, M. 2021a: Prebivalstvo Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Šmid Hribar, M. 2021b: Natura 2000 in vinogradi Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 57 58 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case … Topole, M. 1998: Mirnska dolina: Regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544928 Topole, M. 2020: Terasirana pokrajina sredozemskih planot. Heriskop 1-1. Internet: https:/ /dediscina.zrc- sazu.si/sl/2020/09/terasirana-pokrajina-sredozemskih-planot/#page-content (3. 10. 2023). Topole, M. 2021: Analiza pokrajine Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Topole, M., Pipan, P . 2022: Prilaščanje pokrajine Sečoveljskih solin: naravna in kulturna dediščina. Geografski vestnik 94-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94106 Topole, M., Šmid Hribar, M., Pipan, P . 2022: Vinogradništvo v Vipavskem gričevju. Ljubljana. Internet: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/vinogradnistvo%20v%20vipavskem%20gricevju.pdf (3. 10. 2023). Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/ 10.3986/9789612544997 Vertovec, M. 2015: Vinoreja za Slovence. Ajdovščina. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 58 59 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers IZZIVI VINOGRADNIŠKE POKRAJINE – PRIMER VIP A VSKEGA GRIČEVJA V SLOVENIJI 1 Uvod Slovenija ima med vsemi tipi rabe zemljišč le 1 % vinogradov, a se kljub temu uvršča med tradi- cionalne vinorodne države. Med njenimi tremi vinorodnimi deželami ima največji delež vinogradov vinorodna dežela Primorska. Znotraj te dežele prednjačijo sredozemska gričevja, kjer je vinograd- niške rabe zemljišč povprečno 6,4 % (Gabrovec in sod. 2020, 280). Sem spada tudi Vipavsko gričevje, del vinorodnega okoliša Vipavske doline, ki se ponaša s 13,6 % vinogradov, in eno najstarejših vino- gradniških tradicij v Sloveniji. V nekaterih virih, predvsem zemljevidih, se za Vipavsko gričevje uporablja tudi ime Vipavska brda, ki je tudi standardizirano, vendar med domačini ni udomačeno. Z Vipavskega izvira tudi prvi slovenski strokovni vinogradniški priročnik, ki ga je sredi 19. stoletja (1844) kot pri- logo Kmetijskih in rokodelskih novic izdal domačin, duhovnik in strokovnjak na različnih področjih, Matija Vertovec (1784–1851) (Vertovec 2015). Leta 1994 je izšla njegova faksimilirana izdaja, pre- pis originala pa kot »strokovni, jezikovni in narodnostni biser« ponovno leta 2015 (Korošec-Koruza 2015). Kljub ugodnim razmeram za kmetijstvo, zlasti za vinogradništvo, pa tudi v Vipavskem gričevju opa- žamo napredujoče procese zaraščanja in opuščanja kmetijskih zemljišč. Vinogradi se opuščajo in selijo iz višje ležečih na nižje ležeča območja oziroma v ravnine. Do preobrazbe vinogradniške pokrajine v Sloveniji med drugim prihaja zaradi modernizacije obdelovanja zemljišč (Pipan in Kokalj 2017). V slo- venskih kmetijskih pokrajinah sta pri rabi zemljišč prisotna dva nasprotujoča si trenda: opuščanje in intenzifikacija (Ribeiro in Šmid Hribar 2019). Oba trenda vodita v izgubo pokrajinske in biotske pestro- sti, kar pomeni razvrednotenje kmetijske pokrajine in upadanje privlačnosti regije za poselitev, turizem in rekreacijo. Namen te študije je bil preučiti spremembo rabe zemljišč v Vipavskem gričevju v obdobju 2002–2020 ter ugotoviti trenutno stanje in trende v tej vinogradniški pokrajini. Zastavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji: 1) Kakšne so bile spremembe v pokrajini oziroma rabi zemljišč v obdobju 2002–2020? 2) Kako ohranjati vinogradniško pokrajino Vipavskega gričevja? Rezultati raziskave bodo prispevali k oblikovanju pokrajinske politike, posebej ukrepov in strate- gij pri upravljanju kulturnih pokrajin (na primer Urbanc 2002; Šmid Hribar 2017; Penko Seidl in Golobič 2020; Topole in Pipan 2022) in k uresničevanju Evropske konvencije o krajini (European landscape… 2000). Ta izpostavlja, da je pokrajina temeljna sestavina evropske naravne in kulturne dediščine, ki pri- speva k človekovi blaginji in utrjevanju evropske prepoznavnosti. Rezultati bodo dobrodošli tudi v prizadevanju Evropske komisije in Republike Slovenije. Obe sta nedavno sprejeli načrt prehoda v ekološki način kmetovanja (Action … 2022; Akcijski … 2022). S tem naj bi pripomogli k uresničitvi Evropskega zelenega dogovora (European … 2019) s ciljem, do leta 2030 vključiti 25 % vseh kmetijskih zemljišč Evropske unije v ekološki način obdelave, do leta 2050 pa postopno doseči podnebno nevtralnost. EU in Slovenija bosta po letu 2023 izvajali posebne ukre- pe in dajali spodbude, med drugimi za ustanavljanje ekoregij (Charter … 2021). Ekološki vinogradi, ki naj bi se širili, pa so v Vipavskem gričevju tudi najbolj racionalni način rabe zemljišč v območjih, ki se zaraščajo. Zaraščajo se namreč lege, ki so primerne le za vinograde, kvečjemu še za oljčnike in sadno drevje. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 59 60 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … 2 Metode 2.1 GIS analiza Pri izračunu statistik za potrebe pokrajinske analize smo si zaradi velikega števila slojev, kombi- nacij razredov in administrativnih enot pomagali z lastno kodo, ki iz rastrskih podatkov izračuna statistične kazalce, kot so na primer najmanjša in največja vrednost, povprečje, površina in percentil. Izvedli smo izračune za izbrane administrativne enote, na primer naselja, in glede na izbrane kriterije, kot na pri- mer naklonske razrede, in sicer po posameznih kategorijah rabe zemljišč (Maroh in Kokalj 2021). Dodatno smo izvedli matematično-statistične obdelave podatkov in prikazali pomen posameznih pojavov oziroma tipov rabe zemljišč s pomočjo indeksov koncentracije. Pomen geofaktorjev, ki vpli- vajo nanje, smo osvetlili s pomočjo Hirschmanovega koeficienta koncentracije. Pomagali smo si s Podatki aerolaserskega skeniranja Slovenije (2015), sloj ekoloških vinogradov smo dobili prek osebne korespondence z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Frelih 2021), sloj območij Nature 2000 pa iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, prav tako prek osebne kore- spondence (Natura … 2021). 2.2 Terenski ogledi in participativne fokusne skupine Med oktobrom 2020 in majem 2022 smo opravili 10 terenskih ogledov, na katerih smo se sezna- nili s pokrajino ter srečali s kmeti in drugimi prebivalci območja. Z njimi smo opravili neformalne kratke pogovore. Zanimali so nas struktura pokrajine, odnos domačinov do lastne regije ter njihov pogled na njene prednosti in slabosti. Opremljeni z rezultati GIS pokrajinske analize, analize tematskih zemljevidov in analize statističnih podatkov (Topole 2021; Šmid Hribar 2021a; 2021b) ter ugotovitev na terenu smo pokrajinsko proble- matiko predstavili deležnikom na treh participativnih fokusnih skupinah, in sicer oktobra in decembra 2021 ter aprila 2022. V abljeni so bili konvencionalni in ekološki vinogradniki, kmetje, predstavniki občin, zavoda za gozdove, regionalne razvojne agencije, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, predstav- niki dediščinskih ustanov, turističnih in informacijskih središč, društev in nevladnih organizacij ter ponudniki s področij turizma, gostinstva, obrti in trgovine. Na podlagi razgovorov smo oblikovali ukre- pe za ohranjanje in nadaljnji razvoj vinogradniške pokrajine Vipavskega gričevja. 3 Rezultati 3.1. Vipavsko gričevje Vipavsko gričevje je razgiban južni del Vipavske doline, stisnjen med visoki kraški planoti Trnovski gozd (1495 m) in Nanos (1313 m) na severu oziroma severovzhodu in nižjo kraško Tržaško-Komensko planoto oziroma Kras na jugozahodu (povprečno 334 m). Na zahodu, kjer Vipavska dolina prehaja v Furlansko nižino, je vpliv morja najbolj občuten. Zračna razdalja do Jadranskega morja v Tržaškem zalivu znaša povprečno le 15 km. Slika 1: Položaj Vipavskega gričevja v Sloveniji (vir za administrativne meje občin in naselij: Register prostorskih enot 2021). Glej angleški del prispevka. Podnebje Vipavskega gričevja je submediteransko oziroma zmerno sredozemsko. Od pravega sre- dozemskega podnebja se razlikuje po nekoliko nižjih povprečnih temperaturah in drugačni razporeditvi vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 60 61 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers padavin. Meteorološka postaja Slap je imela v obdobju 1967–2006 povprečno letno temperaturo 12 °C, povprečno julijsko 21,2 °C in januarsko 3,1 °C. Na zimske temperature močno vplivajo vdori hladnih celinskih zračnih mas. Vipavska dolina prejme letno povprečno okrog 1500 mm padavin; prvi višek je v jesenskih mesecih, drugi pa na prehodu pomladi v poletje. Najmanj padavin pade pozimi ter julija in avgusta. Rastna sezona s povprečno dnevno temperaturo nad 5 °C traja 289 dni (22. februar–7. decem- ber), poljedelska sezona s povprečno dnevno temperaturo nad 10 °C, pa 208 dni (8. april–1. november). Pomladanska pozeba se lahko pojavi še marca, v hladnejših legah tudi aprila (Hrvatin 2021). 6. apri- la 2021, na primer, je polarni zrak v nekaj urah preplavil Slovenijo. Snežilo je celo ob morju, najmočneje pa vzdolž dinarske gorske pregrade. Najbolj mrzlo aprilsko jutro v več kot 60 letih opazovanja pa je bilo 7. aprila 2021. Postaja Bilje pri Novi Gorici je takrat zabeležila minimalno temperaturo –4,1 °C, Podnanos v Vipavski dolini pa –3,2 °C (Mraz … 2021). Leta 2020 je v  23 naseljih Vipavskega gričevja, ki obsega 68,6 km 2 in pripada štirim občinam (Ajdovščina, Komen, Nova Gorica in Vipava), živelo 5511 prebivalcev. Delovno aktivna je bila slaba polovica prebivalcev (47 %). Med temi se jih je s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo 5,7 % (SiSTAT 2021). Vipavsko gričevje ima ugoden prometni položaj vzdolž hitre ceste Razdrto–Nova Gorica, medseboj- ne prometne povezave znotraj gričevja pa so z izjemo redkih prečnih smeri večinoma slabe. 3.2 Geomorfološka in pedološka analiza pokrajine in raba zemljišč 2020 Povprečna višina Vipavskega gričevja je 206 m, razlika med najvišjo točko na jugovzhodu (Stanibreg, 556 m) in najnižjo točko na severozahodu ob izlivu Branice v Vipavo (59 m) je 497 m. Skoraj dve tretjini Vipavskega gričevja pripada višinam 100 do 250 m, slaba desetina je nižja od 100 m in le 6% gričevja sega više kot 350m (slika 2). Najvišji je razvodni greben med vodotokoma Vipavo in Branico, ki poteka na zahodu v smeri SZZ–JVV , na vzhodu pa skoraj od severa proti jugu. Vipavsko gričevje je območje precejšnjih strmin. Povprečni naklon je 31 %, zato je tu velik del zemljišč terasiranih. Kamninsko podlago v celotnem območju gričevja tvori eocenski fliš, kjer se menjavajo laporji, peš- čenjaki, argiliti in alevroliti, vmes pa se pojavljajo vložki breč, konglomeratov in kalkarenitov (Buser 1973, 23–25). Na tej podlagi so se razvile različne evtrične rjave prsti, ki zavzemajo 71,2 % Vipavskega gri- čevja. Med seboj se razlikujejo po deležu peščenjakov in laporjev, po deležu primesi ter po debelini, ki je povezana z naklonom površja. 38,8 % prsti je močno antropogeniziranih, spremenjenih pod vplivom člo- veka. V drugo skupino spadajo različno globoko oglejene in psevdooglejene prsti, ki so lahko obrečne ali na koluviju, in skupaj zavzemajo dobro petino Vipavskega gričevja (21,2%) (Pedološka…2016). Na pedo- loške razmere poleg kamninske sestave in naklonov vplivajo ekspozicija, osončenost in vodne razmere. V Vipavskem gričevju skoraj ni ravnih površin, podpovprečno so zastopane zahodne in severne ekspozicije, nadpovprečno pa severovzhodne, jugovzhodne in južne ekspozicije. Vipavsko gričevje pre- jema veliko količino energije sončnega obsevanja, letno v povprečju 4276 MJ oziroma 1188 Kwh/m 2 , kar je za 6,6 % več od slovenskega povprečja (Gabrovec 1998; Hrvatin 2021). Zaradi reliefne razčle- njenosti so lokalne razlike velike. Kar tri četrtine Vipavskega gričevja spada v  najvišje tri razrede osončenosti, ki prejmejo nad 900 Kwh/m 2 . Z analizo rabe zemljišč smo potrdili, da je Vipavsko gričevje vinogradniška pokrajina (slika 3). Leta 2020 so vinogradi zavzemali 936,4 ha ali 13,6 % od skupno 6862,5 ha vseh zemljišč oziroma 29,6 % od 3166,3 ha kmetijskih zemljišč. Med vinogradniške kmetije je po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v Vipavskem gričevju štelo 587 (70 %) od skupno 839 kmetij. Na eno vinograd- niško kmetijo je odpadlo povprečno 1,6 ha vinogradov, povprečna velikost posameznega vinograda pa je bila 0,5 ha. Slika 2: Razgibana vinogradniška pokrajina Vipavskega gričevja. Pogled prek Marije Snežne nad Gočami proti jugovzhodu, v zgornjo Vipavsko dolino pod Nanosom. Glej angleški del prispevka. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 61 62 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … Slika 3: Vipavsko gričevje – raba zemljišč leta 2020 (Dejanska … 2021). Glej angleški del prispevka. Relativno največji delež vinogradov med vsemi rabami imajo naselja: Slap (33,3 %), Manče (26,1 %), Branik (25 %), Lože (21,4 %) in Zavino (21,1 %) (slika 4), z absolutno največjimi površinami s trto pa razpolagajo Slap (169,8ha), Branik (107,6ha), Planina (69,5ha), Brje (69,3ha), Podraga (57,7ha), Šmarje (56,8 ha) in Manče (55,8 ha) (slika 5). Slika 4: Vipavsko gričevje – struktura rabe zemljišč po naseljih leta 2020 (v %). Glej angleški del prispevka. Slika 5: Vipavsko gričevje – struktura rabe zemljišč po naseljih leta 2020 (v ha). Glej angleški del prispevka. Povprečna nadmorska višina vinogradov je 187 m. Najbolj so zgoščeni v višinah 100 do 250 m, kjer jih je dve tretjini. Povprečni naklon vinogradov je 20,3 %, tretjina vseh pa je na zemljiščih, kate- rih naklon presega 21 %. 572,9 ha ali 61,2 % vseh vinogradov je zato na terasah. Vinski trti je med vsemi rabami namenjenih največ terasiranih zemljišč. Terase ne omogočajo le lažje obdelave, temveč tudi bolj- šo osončenost in zračnost trt. Sicer so za vinograde najbolj izkoriščene vzhodne, jugovzhodne in južne ekspozicije (indek- si koncentracije 125, 124, 122), saj je za trto pomembno, da jo zjutraj čim prej obsije vzhajajoče sonce, ki osuši rosne trtne liste ter tako prepreči razvoj bolezni. Ekološki vinogradi so še bolj zgoš- čeni v vzhodnih legah (indeks koncentracije 129). Sledijo severovzhodne in jugovzhodne lege, pred južnimi. Hirschmanov koeficient koncentracije, ki kaže povezavo vinogradov z ekspozicijo, je pre- cej višji pri ekoloških vinogradih (0,1777) kot pri vinogradih nasploh (0,1156). 37,5 % površja prejme med 1000 in 1100 Kwh/m 2 sončne energije letno in na takšna območja odpade skoraj polovica (49,1 %) vseh vinogradov. Indeksi koncentracije so pri ekoloških vinogradih pri najvišjih dveh razre- dih osončenosti (1000–1100 in nad 1100 Kwh/m 2 ) 115 in 176, pri konvencionalnih vinogradih pa 131 in 127. V Vipavskem gričevju ločimo 12 različnih tipov prsti, a 96 % vseh vinogradov je urejenih na le šestih tipih, 68 % pa celo samo na treh tipih evtričnih rjavih prsti. Relativno največji pomen za vino- grade imata rigolana, vinogradniška prst, t. i. vitisol, in psevdooglejena koluvialna evtrična rjava prst na eocenskem flišu (indeksa koncentracije 228 in 130). Še bolj so omejeni ekološki vinogradi. 75 % jih je vezanih na rjave evtrične prsti z do 20 % vmesnih rendzin ali do 40 % vmesnih antropogeniziranih prsti ter na vitisol. Indeks koncentracije na vitisolu je 416, na evtričnih rjavih prsteh z vmesnimi rend- zinami pa 169. Ob tem je treba upoštevati, da je za posamezne mikrolokacije vinogradov zelo pomemben izbor prave trtne sorte, saj so različne sorte različno občutljive na sušnost, vlažnost, zmrzal … Šte- vilni vinogradniki imajo zelo dobre izkušnje s starimi domačimi oziroma lokalnimi sortami vinske trte, ki po ocenah Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica zavzemajo v Vipavski dolini 35-odsto- tni delež (Škvarč 2023, 6). Vipavsko gričevje ima torej z vidika naravnih razmer številne prednosti: razgibano površje, ugod- no podnebje, obilico dvignjenih, k soncu usmerjenih pobočij, dobro prevetrenost, visoko stopnjo pokrajinske mozaičnosti. Odlikujeta ga visoka stopnja naravnosti in bogata biotska raznovrstnost. Menjajo se zaplate gozda, ekstenzivnih travnikov in kmetijskih zemljišč. Delež gozda je 49 %, eksten- zivnih travnikov in pašnikov 17 % in zaraščajočih se zemljišč 2,1 %. Tu ni motečih dejavnikov kot so intenzivne monokulture, industrija, promet in drugi onesnaževalci, zato ima območje zelo ugodne razmere za uvajanje ekološkega vinogradništva. Med vsemi vinogradi jih je bilo leta 2020 v Vipavskem gričevju v ekološki obdelavi že 84,6 ha ali 9 % (slika 6), kar je za slovenske razmere (5,1 %) nadpov- prečno (Akcijski … 2022, 17). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 62 63 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers Preglednica 1: Primerjava rabe zemljišč v Vipavskem gričevju leta 2002 in 2020 (rumeno: zemljišča, ki so v obdobju 2002–2020 ohranila rabo, rožnato: primerjava vinogradov 2002 in 2020, rdeče: zemljišča, ki so se močno skrčila). raba zemljišč (ha) 2020 pozidano njive vinogradi sadovnjak oljčnik gozd travnik zaraščanje vode drugo Vipavsko gričevje pozidano 203,2 3,3 2,3 9,0 0,1 4,1 10,5 0,8 0,4 3,7 237,3 njive 13,7 252,1 85,7 25,8 0,3 6,9 241,4 4,3 0,4 22,1 652,8 vinogradi 22,6 50,5 623,2 48,3 10,6 28,9 180,6 57,2 0,2 67,5 1089,7 sadovnjak 4,9 14,8 30,6 29,2 1,0 4,1 19,6 2,6 0,3 8,7 115,8 oljčnik 0,0 0,0 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 gozd 19,0 4,4 67,1 22,2 4,6 3053,3 49,8 18,0 2,3 52,8 3293,6 travnik 35,1 61,4 121,5 65,2 3,9 190,6 640,1 57,7 0,9 129,7 1306,2 zaraščanje 1,2 0,4 1,0 1,3 0,2 29,0 1,3 1,4 0,1 3,6 39,4 vode 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 2,0 0,6 0,4 16,0 0,5 19,6 drugo 5,4 2,2 4,9 6,2 0,5 46,3 18,6 3,5 5,2 14,7 107,5 Vipavsko gričevje 305,2 389,2 936,4 207,6 21,2 3365,2 1162,5 146,0 25,7 303,3 6862,3 na novo urejena 102,1 137,1 313,2 178,4 21,2 311,9 522,4 144,5 9,8 288,5 2029,1 zemljišča opuščena zemljišča 34,2 400,6 466,5 86,5 0,4 240,4 666,1 38,0 3,6 92,7 2029,1 razlika v ha 2020:2002 67,9 –263,5 –153,3 91,9 20,8 71,5 –143,7 106,5 6,2 195,8 0,0 indeks 2020/2002 129 60 86 179 2608 102 89 370 132 282 100 2002 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 63 Slika 6: Vipavsko gričevje – ekološki in konvencionalni vinogradi leta 2020 ter njihova lega glede na zavarovana območja Nature 2000. Glej angleški del prispevka. Slika 7: Vipavsko gričevje – struktura rabe zemljišč leta 2002 in 2020. Glej angleški del prispevka. Do leta 2020 se je od 1089,7 ha vinogradov, ki so obstajali leta 2002, ohranilo le 623,2 ha oziroma 57,2 %. Te štejemo med stalne vinograde (preglednica 1, slika 7). Popolnoma na novo so v obdobju 2002–2020 uredili 313,2 ha vinogradov (slika 8). Med nove je torej spadala tretjina od vseh 936,4 ha, kolikor smo jih evidentirali leta 2020. Novi vinogradi so nasta- li na nekdanjih traviščih (38,8%), njivah (27,4%), gozdu (21,4%) ter sadovnjakih (8,8%) (slika 9, vrstica 1). Slika 8: Vipavsko gričevje – novi vinogradi, evidentirani leta 2020 (skupaj 313,2ha). Različne barve označujejo tipe rabe teh zemljišč leta 2002. Pikčasto so prikazana zavarovana območja Nature 2000, razglašena leta 2004. Glej angleški del prispevka. 466,5 ha vinogradov iz leta 2002 pa je bilo do leta 2020 opuščenih in spremenjenih (sliki 9 (vrstica 2) in 10): 38,7 % je bilo ozelenjenih oziroma spremenjenih v travnike, 12,3 % jih je bilo v procesu zaraš- čanja, 6,2 % jih je že prerasel gozd, 10,8 % so jih preorali v njive, na 10,4 % so uredili sadovnjake, 4,9 % od 466,5 ha so pozidali, 2,3 % preuredili v oljčnike, 14,5 % pa je dobilo razne druge rabe. Polovica vseh opuščenih vinogradov je bila v višinah 150 do 250 m. Poglavitni vzrok je njihova selitev v vznožje gri- čevja, kjer je na naklonih pod 6 %, še posebej pa pod 2 %, njihova strojna obdelava bistveno lažja. Slika 9: Vipavsko gričevje – spremembe vinogradov 2002–2020: 1. do 2020 novo urejeni vinogradi (313,2 ha) in raba teh zemljišč 2002; 2. v obdobju 2002–2020 opuščeni vinogradi (466,5 ha) in raba teh zemljišč leta 2020 (Dejanska … 2021). Glej angleški del prispevka. Kljub ureditvi novih vinogradov se je skupna površina pod vinsko trto s 1089,7 ha leta 2002 zmanj- šala na 936,4 ha leta 2020, torej za 153,3 ha ali za 14,1 % (glej sliko 11 in indekse v preglednici 1). Slika 10: Vipavsko gričevje – tipi rabe zemljišč leta 2020, kjer so bili še leta 2002 vinogradi (raba zem- ljišč opuščenih vinogradov, skupaj 466,5 ha) in zavarovana območja Nature 2000. Glej angleški del prispevka. Slika 11: Vipavsko gričevje – spremembe vinogradov 2002–2020 (opuščeni: 466,5 ha, novi: 313,2 ha, stalni oziroma ohranjeni: 623,2 ha) in njihov položaj glede na zavarovana območja Nature 2000. Glej angleški del prispevka. Glede na ekspozicijo opažamo v obdobju 2002−2020 najmanjši upad zemljišč z vinogradi v vzhod- nih in severovzhodnih legah. Glede na prst so se zemljišča vinogradov daleč najbolj, kar 25-krat, povečala na evtričnih rjavih prsteh na starejšem ilovnatem aluviju, kjer so bile v preteklosti njive. Spremembe ostalih rab zemljišč kažejo indeksi 2020/2002 (preglednica 1). Najbolj so upadla orna zemljišča. Njiv je bilo leta 2020 le 5,7 %, tj. 263,6 ha ali 40 % manj kot leta 2002. Poleg opuščanja ornih zemljišč je vzrok predvsem selitev vinogradov proti dnu Vipavske doline, kjer so izpodrinili njive. Zmanjšala so se tudi zemljišča s travišči, in sicer za 143,7 ha (11 %). Zemljišča z ostalimi rabami so se povečala – relativno najbolj sadovnjaki (za 91,8 ha ali 80 %), še posebej pa oljčniki. Teh leta 2002 sko- raj še ni bilo, v letu 2020 pa so prekrivali 21,2 ha. 64 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 64 Gozd porašča 49 % Vipavskega gričevja. Prevladuje v osojnih in strmih legah. Povprečni naklon gozdnih zemljišč je 43,8 %. Od leta 2002 so se gozdna zemljišča povečala za 71,5 ha (2 %). Gozd je že pred opazovanim obdobjem prerasel obsežna terasirana zemljišča. Številne terase so tako izgubile prvot- no funkcijo, v procesu zaraščanja pa je bilo leta 2020 še 4,1 % teras. Tukajšnji gozd sicer nima večjega gospodarskega pomena, a nudi ekosistemske storitve, na primer oskrbo z gozdnimi sadeži, lesno bio- maso (drvmi) in vinogradniškimi koli ter omogoča rekreacijo. Na zelo strmih območjih ima protierozijsko, varovalno vlogo, sicer pa daje zavetje živalim in prispeva k mozaični strukturi pokrajine. Zemljišč v zaraščanju je bilo leta 2020 146 ha (2,1 %), kar je v celotni regiji 3,7-krat več kot leta 2002 (39,4 ha). Zaraščala so se predvsem od naselij bolj oddaljena, višja, slabo dostopna, bolj strma in sušna območja oziroma območja s plitvimi prstmi, pa tudi zemljišča s problematičnim lastništvom (starost, neurejeno lastništvo, številni lastniki). Primerjava rabe zemljišč v letih 2002 in 2020 kaže velik upad vinogradov predvsem na skrajnih seve- rozahodnem in jugovzhodnem delu Vipavskega gričevja. Največ opuščenih vinogradov je v naseljih Spodnja Branica, Preserje, Branik, Brje in Podraga, kjer skoraj ne opažamo urejanja novih vinogradov. Poleg tega so opuščeni vinogradi tudi v Ložah, na Slapu, Planini, v Šmarjah in Gabrjah, kjer v naspro- tju s prej omenjenimi naselji beležimo tudi nove vinograde ter gre ponekod morda za selitev vinogradov iz višje ležečih in bolj strmih v nižje ležeča območja, kjer je obdelava lažja. V Vipavskem gričevju sta močno prisotna ozelenjevanje in celo zaraščanje vinogradov. V obdobju 2002–2020 je bilo opuščenih 14% vinogradov, izgubljenih 40% ornih zemljišč in 11% travišč (preglednica 1: indeks 2020/2002). Podrobnejše podatke po naseljih Vipavskega gričevja smo prikazali v: Topole, Šmid Hribar in Pipan (2022, 26–27). V povezavi s tem je zanimivo naselje Šmarje v ajdovski občini, kjer kljub drastičnemu upadu kme- tijske dejavnosti nastajajo novi vinogradi. Po terenskem ogledu smo ugotovili, da v Šmarjah nove vinograde urejajo tujci (dva Italijana in Slovenec iz osrednje Slovenije). Po pripovedovanju domačina kupujejo zemljišča, ki imajo v naselju najugodnejše lege za kmetijstvo. Med njimi je eden zasadil večji vinograd, na katerem vsa strojna dela opravi domačin, obrano grozdje pa lastnik odpelje v Italijo. Takšen razvoj je zaskrbljujoč, saj zemljišča spadajo med naravne vire, s katerimi je treba skrbno ravnati. To je še pose- bej sporno, če vinograde urejajo na nekdanjih nižje ležečih travnikih. Tako zmanjkuje travnikov za živinorejo, hkrati pa se višje, za vinograde najprimernejše lege zaraščajo. 3.3. Vinogradi in Natura 2000 Zaradi dobro ohranjene narave je Vipavsko gričevje vključeno v dve območji Natura 2000: Natura 2000 – habitat živalskih vrst in Natura 2000 – habitatni tipi (ilirski hrastovo-belogabrovi goz- dovi (Erythronio-carpinion), sestoji navadnega brina na suhih traviščih na karbonatni podlagi (Juniperus communis), skalna travišča na bazični podlagi (Alysso-Sedion albi) in zahodna submediteranska suha travišča (Scorzoneratalia villosae)). Natura 2000 skupaj zavzema skoraj polovico (46,1 %) Vipavskega gričevja. Podrobna GIS analiza je pokazala, da se tretjina vseh vinogradov (32,8 %) prekriva z območji Natura 2000. Leta 2004, ko je bila ta razglašena, je bilo pod njenimi različnimi tipi 280,5 ha vinogradov (podatek o ekoloških za to leto še ni znan), leta 2020 pa je bilo znotraj območja Nature 2000 275 ha konvencionalnih in 30,9 ha ekoloških vinogradov (slika 6). Vinograde oziroma spremembe vinogra- dov v obdobju 2002–2020 v odnosu do Nature 2000 kažejo slike 6, 8, 10 in 11. Natura 2000 po naseljih ni razporejena enakomerno; več zavarovanih zemljišč je v osrednjem delu gričevja, južno od razvod- nice med Vipavo in Branico in na vzhodu. 3.4 Ukrepi za ohranjanje vinogradniške pokrajine Na podlagi pokrajinske analize, analize spremembe rabe zemljišč v obdobju 2002–2020, organiza- cije treh participativnih fokusnih skupin in kabinetnega dela smo oblikovali pet kratkoročnih (1–2 leti), 65 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 65 pet srednjeročnih (3–5 let) in štiri dolgoročne (6–10 let) ukrepe, katerih namen je prispevati k ohra- njanju in razvoju vinogradniške pokrajine Vipavskega gričevja. Ukrepi so predstavljeni v preglednici 2. Poleg kratkega opisa ukrepov so navedeni deležniki, ključni za njihovo izvedbo. Dodan je tudi pomi- slek o izvedljivosti ukrepa. Kot je razvidno, so ključni deležniki za ohranjanje vinogradniške pokrajine Vipavskega gričevja vinogradniki, lastniki zemljišč, občine, ki morajo poskrbeti za ustrezen pravni okvir, kmetijsko-gozdarski zavod za pomoč pri vzpostavitvi novih vinogradov ter nenazadnje raziskovalci in strokovnjaki za pripravo ustreznih podatkov. 4 Razprava Rezultati raziskave so za zadnji dve desetletji pokazali značilen proces selitve vinogradov v ravnino in intenzifikacijo vinogradništva, medtem ko v višjih legah gričevja izstopa problem opuščanja vino- gradov in njihovo zaraščanje. Evropska unija ima cilj do leta 2030 v ekološki način obdelave vključiti 25 % vseh svojih kmetij- skih zemljišč. Nekatere države (Avstrija, Estonija in Švedska) so imele leta 2021 že več kot 20 % takšnih zemljišč (Agricultural … 2023), Slovenija pa ima v tem pogledu še precej priložnosti za napredovanje. V ekološki obdelavi je tedaj imela nekaj več kot 10 % kmetijskih zemljišč, v primeru vinogradov le 5 %. Vipavsko gričevje je med njenimi obetavnejšimi območji, saj je bilo v ekološko pridelavo grozdja vklju- čenih že 9 % vinogradov. Ekološki vinogradi so v Vipavskem gričevju tudi najbolj racionalni način rabe zemljišč v območjih, ki se zaraščajo. Zaraščajo se namreč lege, ki so primerne predvsem za vinograde, kvečjemu še za oljčnike in sadno drevje. Vzroki za opuščanje vinogradov pa niso le v manj ugodnih naravnih razmerah, slabši dostopno- sti, težavni obdelavi, temveč tudi v staranju prebivalstva, neurejenem lastništvu vinogradov in v velikem številu lastnikov. Starejši se neradi odločajo za prehod v ekološko kmetovanje, saj zahteva več ročne- ga dela in nova znanja, v kar pa ti niso več pripravljeni veliko vlagati. T ežko se odločajo za prodajo zemljišč ali prepustitev vinogradov mlajši generaciji. Visoka starost prevzemnikov kmetij pomeni manjšo pri- lagodljivost ter oviro za uvajanje in izvedbo ključnih inovacij. Zato bi bilo treba krepiti spodbude za prenos kmetij na mlajšo generacijo, ki je bolj fleksibilna, učljiva in naklonjena inovacijam in ekološkemu načinu pridelave grozdja. Mladi odhajajo tudi zaradi podcenjenosti delovne sile v kmetijstvu in ker naj- dejo lažji zaslužek v drugih gospodarskih panogah. Problemi gričevja so povezani tudi z nekdanjo Kmetijsko zadrugo Vipava oziroma največjo vipav- sko vinsko kletjo Agroind, s spreminjanjem njenega lastništva, ukinitvijo odkupnega mesta oziroma njene izpostave v Braniku in nizkimi odkupnimi cenami grozdja. Grozdje je zdaj treba dostaviti v Vipavo. Odkupne cene so bile jeseni 2021 v povprečju 30 do 40 centov, v primeru strojnega obiranja celo le 25 centov za kilogram. Če dodamo še stroške prevoza iz severozahodnega dela Vipavskega gričevja do Vipave, se marsikomu pridelava grozdja ekonomsko ne izplača. Pogosto je kriva tudi premajhna ozaveščenost kmetov o pomenu kakovostne pridelave grozdja, s čimer so povezane tudi prenizke odkupne cene. S pridelavo grozdja se ukvarjajo predvsem večji vinogradniki, ki vino pridelujejo in prodajajo sami. Vinogradi so razdrobljeni (povprečna velikost je le 0,5 ha), poleg težav z najemom in nakupom pri- mernih in dovolj obsežnih, strnjenih zemljišč, je težavno in dolgotrajno tudi pridobivanje soglasij za spremembo namembnosti. Že v treh letih po opustitvi obdelave se vinograd začne zaraščati, sledi pre- kategorizacija zemljišča iz zaraščajočega v gozdno. Táko zemljišče je za kmetijsko rabo najpogosteje za vedno izgubljeno. Pot nazaj oziroma obnavljanje nekdanjih vinogradov je povezano z izjemnimi stro- ški in časovnimi izgubami. Potrebna je izredna vztrajnost pri pridobivanju dovoljenj, saj obstajajo številne težko premostljive ovire: občinski prostorski načrti se redko prenavljajo, gozdarji dovoljujejo naenkrat le krčenje do 0,5 ha velikih sklenjenih zemljišč, četudi je na določenem mestu v preteklosti vinograd že obstajal. 66 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 66 67 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers Preglednica 2: Ukrepi za ohranjanje in razvoj vinogradniške pokrajine Vipavskega gričevja. ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 1 oživitev že obstoječega Vinarskega muzeja Vipava Vinarski muzej lahko prispeva h krepitvi prepoznavnosti in konkurenčne prednosti vinskega okoliša Vipavske doline v Sloveniji, ki ima bogato zgodovino in tradicijo, temelje- či na izjemnih naravnih danostih. Za oživitev muzeja predlagamo: • povečati dostopnost muzeja za obiskovalce (vsak dan več ur dnevno), • okrepiti promocijo muzeja (na primer prek vinotek, turističnih agencij), • ponuditi predstavitve oziroma vodenja v različnih jezikih, • vključiti muzej v vinsko cesto. Goriški muzej Nova Gorica zagotovitev sredstev kratkoročno ukrep 2 ažuren pregled nad stanjem zaraščanja vinogradniških zemljišč: • seznam interesentov za najem/nakup vino- gradniških zemljišč in • spremljanje stanja Priprava GIS podatkov in vodenje evidenc: • nekdanji vinogradi, leta 2020 evidentirani kot zemljišča v zaraščanju, • vinogradi iz leta 2002, ki so se do leta 2020 preobrazili v novo rabo zemljišča, • preverjanje identificiranih zemljišč na terenu, evidentiranje njihove trenutne rabe, podatek o lastniku, • obvestilo lastniku o stanju zemljišča in seznanitev z možnimi ukrepi (kmetijska obdelava, oddaja v najem, višja obdavčitev v primeru zaraščanja), • vzporedno občina vodi seznam vinogradnikov, iskalcev vinogradov oziroma za vinograde primernih zemljišč za nakup ali najem. • raziskovalci/strokovnjaki za pripravo GIS podatkov o vinogradnih, • občine, na katerih so zemljišča v zaraščanju (Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica), • vinogradniki, zainteresirani za najem/nakup vinogradniških zemljišč, • vinogradniki, zainteresirani za oddajo/prodajo vinogradniških zemljišč • zagotovitev sredstev, • angažiranje ustreznih institucij za izvedbo terenskega ogleda in komunikacijo z lastniki vinogradniških zemljišč v zaraščanju in potencialnimi najemniki kratkoročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 67 68 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 3 usposabljanje deležnikov za trajnostno upravljanje kmetij in izvajanje agroekoloških praks Za večjo prilagodljivost družbe in ekosistemov na podnebne spremembe, večjo odpornost proti eroziji, za trajnostne kmetijske in prehranske sisteme ter ekonomsko preživetje kmetij je potrebno: • poglabljanje znanja o agroekoloških praksah, • krepitev in širjenje marsikje še živih tradicionalnih praks, kot so: mešane zasaditve, ročna žetev, mehansko zatiranje plevelov, zatiranje plevelov s sežiganjem, delna in popolna ozelenjenost medvrstnih prostorov, zastiranje z različnimi materiali, občasno namakanje, medvrstni posevki, mulčenje rožja, zeleno gnojenje z različnimi rastlinami, vnos organskega gnoja, priprava in uporaba komposta, tudi kompostiranje tropin, prisotnost čebelnjakov in ptičjih gnezdilnic (Best … 2020). • vinogradniki oziroma kmetje, • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, • Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo, Univerza v Novi Gorici premalo interesa med vinogradniki/kmeti kratkoročno ukrep 4 oblikovanje ekoregije in znamčenje Glede na izjemne naravne razmere v gričevju, ki so ugodne za uvajanje ekološkega kmetovanja in glede na obljubljene spodbude s strani Evropske unije in Slovenije, je smiselno začeti postopek zagona ekološke regije in oblikovanje blagovne znamke (Logar 2022a; 2022b). Leta 2014 ustanovljena Mednarodna mreža ekoregij IN.N.E.R. (International Network of Eco Regions) je izdala smernice oziroma Listino v podporo novim ekološkim območjem (Charter … 2021). • oddelki za gospodarstvo občin Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica, • Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina in Regijska razvojna agencija Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, • Turistične organizacije, • vinogradniki, sadjarji, oljkarji, • raziskovalne ustanove premalo interesa med vinogradniki/kmeti kratkoročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 68 69 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 5 krajša predavanja in pogovori nekajkrat letno o konkretnih primerih Nature 2000 v Vipavskem gričevju Krajši dogodki s predstavitvijo Nature 2000 v Vipavskem gričevju, na katerih bi se prebivalci podrobneje seznanili z Naturo 2000, stanjem (ohranjenostjo) tamkajšnjih habitatnih tipov in vrst, z dobrimi praksami s področja ohranjanja Nature 2000 in vinogradništva ter z izzivi, s katerimi se soočajo. Aktivnost naj skupaj izvajajo kmetijski svetovalci, ki spremljajo in poznajo stanje s kmetijskega in z okoljevarstvenega vidika, in naravovarstveniki (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave), ki kompetentno predstavljajo vse- bine s področja varovanja narave in Nature 2000. Boljše poznavanje Nature 2000 naj bi vplivalo na ohranjanje kmetijskih praks na teh območjih in na upadanje zaraščanja zemljišč pod Naturo 2000. • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, • občine z zemljišči v Vipavskem gričevju (Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica) • uskladitev terminov za dogodke s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in udeleženih občin, • zagotovitev obiska domačinov na dogodkih in moderiranje dogodkov kratkoročno ukrep 6 revitalizacija vinske ceste Vinske ceste, speljane prek Vipavskega gričevja konec 20. stoletja za namene promocije prodaje vina in spodbujanje dejavnosti, povezanih z vinogradništvom, so poleg ponudnikov vina in kulinarike povezale naravne in kulturne znamenitosti gričevja. Treba bi bilo: • očistiti posamezne odseke poti in bolje povezati kraje med seboj oziroma urediti povezovalne poti, • izdelati zemljevid vinske ceste (označiti lokacije vinogradniških kmetij, kmetij z drugo ponudbo, lokacije naravnih in kulturnih vrednot, zaščite- nih območij, razgledišč, virov pitne vode, središč osnovne oskrbe in prenočišč), • prevetriti pogoje za vključitev zainteresiranih vinogradnikov in ponudnikov vina, • vključiti doslej izvzeta območja, • okrepiti promocijo vinske ceste, • ustrezno vzdrževati infrastrukturo. • oddelki za gospodarstvo občin Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica, • Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina in Regijska razvojna agencija Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, • turistične organizacije, • vinogradniki/kmetje premalo interesa na strani občin in drugih deležnikov srednjeročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 69 70 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 7 okrepitev vloge vinske zadruge oziroma sodelovanja kmetov Kmetijska zadruga Vipava je bila ustanovljena že leta 1894, in sicer z namenom pomagati kmetom pri prodaji pridelka (grozdja, sadja, mleka in mesa). Po prisilni prodaji večinskega deleža v podjetju Agroind Vipava leta 2014 je zadruga manj učinkovita. T o se kaže tudi v opuščanju razdrobljenih vinogradov v severozahodnem delu gričevja, ki je najbolj oddaljen od odkupne postaje Vinske kleti Vipava 1894, ki je zdaj v lasti tujca. Položaj bi se izboljšal ob krepitvi vloge zadruge, sodelovanja vinogradnikov oziroma kmetov in izgradnjo skupne mreže, z usmerjanjem v trajnostno kmetovanje in s skupno promocijo. vinogradniki/kmetje • premalo interesa med kmeti, • problem organizacije oziroma vodenja srednjeročno ukrep 8 ustanovitev specializirane službe za pomoč pri oddaji/prodaji zemljišč, zlasti v primeru številnih lastnikov Pravna in organizacijska pomoč občinskih ali medobčinskih služb pri oddaji/prodaji ustreznih zemljišč zainteresiranim vinogradnikom. Nekatera vinogradniška zemljišča se namreč zaraščajo, ker so v solastništvu številnih dedičev, ki se ne uspejo dogovoriti o prodaji/oddaji v najem, ali pa so v tujini in se ne zanimajo več za svojo lastnino. občine in upravne enote, na katerih so zemljišča v zaraščanju (UE Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica) premalo interesa na strani občin za vzpostavitev takšne službe. srednjeročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 70 71 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 9 program trženja Vipavskega gričevja kot območja Natura 2000 Visok delež območja, zavarovanega z Naturo 2000, daje Vipavskemu gričevju pomemben pečat. Bolj kot oviro ga je treba razumeti kot prednost ter poudariti v turistični ponudbi in promociji proizvodov s tega območja. V ta namen je srednjeročno treba pripraviti program, kako Naturo 2000 vključiti v program trženja vse od prodaje vin do trženja destinacije Vipavskega gričevja. • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, • občine, z zemljišči na Vipavskem gričevju (Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica), • lastniki vinskih kleti in prenočitvenih zmogljivosti, • Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina in Regijska razvojna agencija Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Premalo interesa na strani lastnikov zemljišč in občin. Tveganje je lahko tudi bojazen s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pred preveliko promocijo Nature 2000. Verjetno bo treba pretehtati, katera območja je smiselno bolj odkriti, katera pustiti bolj zakrita. srednjeročno ukrep 10 sprememba občinskega prostorskega načrta in podelitev dovoljenj za postopno vzpostavitev novih vinogradov na območju nekdanjih vinogradov V primeru interesa za ureditev novih vinogradov je treba tovrstne aktivnosti spodbujati tudi na for- malni ravni, tako da se v občinskem prostorskem načrtu jasno označi, na katerih nekdanjih vinogradniških zemljiščih, ki jih zdaj prerašča gozd, se dovoli obnovitev vinogradov. Za ta namen bi bilo treba ovrednotiti zemljišča z vidika primernosti za vinograde (primer metodologije v: Topole 1998, 122–126). • občine, z zemljišči v Vipavskem gričevju (Vipava, Ajdovščina, Komen in Nova Gorica), • Zavod za gozdove Slovenije, • lastniki vinogradov; • kartograf (priprava zemljevida Spremembe rabe zemljišč 1825–2022 z označenimi nekdanjimi vinogradi), • raziskovalna ustanova premalo interesa za izvedbo ukrepa na strani občin in Zavoda za gozdove Slovenije srednjeročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 71 72 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 11 vzpostavitev novih vinogradov na zemljiščih nekdanjih opuščenih vinogradov Obnovitev vinogradov na zemljiščih opuščenih vinogradov oziroma vinogradniških zemljiščih v zaraščanju ali pod gozdom. • lastniki opuščenih vinogra- dov oziroma vinogradniških zemljišč v zaraščanju ali pod gozdom, • vinogradniki, zainteresirani za najem/nakup zemljišč z opuščenimi vinogradi oziroma zemljišči v zaraščanju ali pod gozdom ter za obnovo nekdanjih ali vzpostavitev novih vinogradov, • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (pomoč pri načrtovanju novih vinogradov) Neizveden oziroma neustrezno izveden občinski prostorski načrt, ki vinogradnikom ne dovoljuje ureditve novih vinogradov na nekdanjih vinogradniških zemljiščih v zaraščanju ali pod gozdom. dolgoročno ukrep 12 uvedba neposrednih kmetijskih spodbud/plačil za obdelavo na terasah Kot v primerih območij z omejenimi možnostmi (OMD) bi bilo treba uvesti tudi plačila za obdelavo vinogradov na terasah in na pobočjih z večjimi nakloni. Takšna območja zahtevajo večje finančne vložke kot obdelava vinogradov na ravnini. Po drugi strani so prav tovrstna kmetijska zemljišča najprimernejša za vinograde (tudi za sadovnjake in oljčnike), saj so na višjih legah, ki so manj primerne za pridelavo povrtnin. Ravna zemljišča v dnu doline bi bilo smiselno ohraniti za njive. • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, • vinogradniki premalo interesa na strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dolgoročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 72 73 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers ukrep čas izvedbe dejavnost deležniki ovire / tveganja ukrep 13 plačila za obdelavo vinogradov v višjih in strmih legah (med 100 in 350 m) in na območjih Nature 2000 Za ekološke vinograde in zdravo dozorevanje grozdja so ugodnejše višje, prevetrene, osončene in nagnjene lege. Nižinske lege so sicer lahko dostopne za mehanizacijo in lažje za obdelavo, vendar zaradi oglejenosti, večje vlažnosti in nevarnosti zaradi bolezni, škodljivcev in pozebe zahtevajo večji vnos gnojil in zaščitnih fitofarma- cevtskih sredstev. Po drugi strani so ta zemljišča izgubljena za gojenje žit in povrtnine. Predlagamo subvencije, ki bodo pripomogle k ohranjanju tradicionalne vinogradniške pokrajine, in sicer za: • vinograde v območjih Nature 2000 in • vinograde z večjimi nadmorskimi višinami in nakloni, ki zahtevajo terasiranje, ohranjanje in vzdrževanje teras, več ročnega dela, ker so težje dostopni z mehanizacijo, a so bolj trajnostno naravnani in imajo manj škodljivih učinkov na okolje (Šmid Hribar in sod. 2017; Topole 2020). Le tako prihaja do izraza svojstvena kamninska podlaga, ki omogoča pridelavo kakovostnih avtohtonih vin. • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, • vinogradniki premalo interesa na strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dolgoročno ukrep 14 povečati zastopanost lokalnih sort vinske trte Ker so lokalne sorte vinske trte manj občutljive v razmerah spreminjanja podnebja, je treba stremeti k povečanju deleža njihove prisotnosti (danes je njihov delež v Vipavski dolini ocenjen na več kot 35 %) (Škvarč 2023). • Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, • Trsnica Vrhpolje premalo interesa s strani vinogradnikov dolgoročno vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 73 Zaraščanje ni neugodno le zaradi izgube rodovitnih zemljišč, temveč se tako povečuje tudi življenj- ski prostor divjadi. S širjenjem stihijskega zaraščanja, ki ne vodi v kakovostni gozd, divjad prihaja vse bližje še ohranjenim vinogradom in povzroča škodo vinogradnikom. Omejitve določa tudi Evropska unija s predpisovanjem letnih kvot dovoljenih novih vinogradov za posamezno državo, obstajajo pa tudi omejitve s strani Nature 2000 oziroma naravovarstvenikov. Poleg naštetega otežuje razvoj neorganiziranost in nepovezanost vinogradnikov ter celo občin Vipavske doline. Skladno s temi ugotovitvami se bo opuščanje kulturne pokrajine v prihodnje še nadaljevalo. Problematično pa ni le opuščanje vinogradov, temveč tudi njihova selitev proti dnu Vipavske doli- ne in intenzifikacija vinogradništva. Zgodili sta se prav v preučevanem obdobju 2002–2020. 85,7 ha ali 9,2 % vinogradov je leta 2020 zasedalo zemljišča, kjer so bile še leta 2002 njive. Novi vinogradi na manj nagnjenih tleh so sicer lahko dostopni za mehanizacijo in lažji za obdelavo, vendar tam prsti zara- di oglejenosti potrebujejo veliko večji vnos mineralnih in drugih gnojil. Zaradi pogostejše megle, manjše osončenosti in večje izpostavljenosti zmrzali pa so vinogradi v dnu doline tudi bolj izpostavljeni bolez- nim in škodljivcem, kar zahteva veliko večji vnos fitofarmacevtskih sredstev. To pomeni, da je območje primerno za intenzivno obdelavo, ne pa za uvajanje ekološkega vinogradništva. Po drugi strani so ta zemljišča izgubljena kot orna zemljišča oziroma za pridelavo žit in povrtnin, pred čimer je svaril že V ertovec v svojem priročniku iz leta 1844 (V ertovec 2015). Hkrati to vodi v zaraščanje višje ležečih nagnje- nih območij, na katerih je težko ali celo nemogoče gojiti druge kulturne rastline, razen vinske trte, sadnega drevja in oljk. To je z vidika naravovarstva sicer lahko zaželeno, a ni vedno pozitivno, ker tako običaj- no izgubljamo biotsko raznovrstnost. Zato so nujni ukrepi za preprečevanje zaraščanja, ki smo jih nanizali v poglavju 3.4. Vključenost Vipavskega gričevja v Naturo 2000 sicer prinaša določene omejitve v gospodarjenju, po drugi strani pa tudi prednosti, saj kaže na visoko stopnjo naravnosti območja. V pogovorih z deležni- ki se je izkazalo, da so območja Nature 2000 v Vipavskem gričevju slabo poznana. Mnogi vinogradniki ne vedo, ali so njihovi vinogradi na območjih Natura 2000 ali ne. V okviru te študije smo pripravili zemljevide vinogradov in območij Nature 2000 ter organizirali predavanje o območjih Nature 2000 v Vipavskem gričevju, vendar bo za boljše poznavanje Nature 2000 potrebno še več takšnih dogodkov. Deležniki, predvsem lastniki zemljišč, si želijo več pogovorov in iskanja sinergij z gospodarjenjem na območjih Nature 2000. Tu je še zlasti pomembno obnavljanje nekdanjih in urejanje novih vinogradov na zaraščajočih zemljiščih, ki so hkrati zavarovani v sklopu Nature 2000. Treba je ustaviti zaraščanje, ki praviloma vodi v siromašenje biotske raznovrstnosti. Vsekakor bo treba veliko pozornosti nameniti ozaveščanju in plodnemu dialogu med kmeti, vinogradniki in naravovarstveniki, da bi hkrati ohrani- li naravo in vinograde. Najslabši scenarij za območje Nature 2000 in vinogradniško kulturno pokrajino bi bila izguba vinogradov, ki bi se zarasli in prešli v gozdove slabše kakovosti. Med domačini in drugimi deležniki bi morali nujno krepiti prepoznavnost Nature 2000 in jo kot naravovarstveno znamko vključiti v program trženja. Ne prihaja vsako vino s tako naravnega območ- ja, kot je Vipavsko gričevje. Poudariti je treba, da je prednost Vipavskega gričevja prav v obsegu dvignjenih vinogradniških leg z idealno kombinacijo mikroklimatskih, kamninskih in pedoloških lastnosti, ki omo- gočajo pridelavo vrhunskih (single vineyard) vin (Klemenčič 2020). Na tem bi morala temeljiti promocija vinogradniške pokrajine Vipavskega gričevja. Izkoristiti bi bilo treba idealne razmere v regiji in se poda- ti v čimprejšnje oblikovanje ekoregije in blagovne znamke, kar prav od tega leta dalje spodbujata tako Evropska unija kot Slovenija. Na fokusnih skupinah se je izkazalo, da želijo številni vipavski vinogradniki izkoristiti naravne prednosti svojega območja in vztrajati oziroma se na novo usmeriti v ekološki način obdelave ter tako prispevati k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske pokrajine in varovanju celotnega okolja (Ekološka … 2023). 74 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 74 5 Sklep Na podlagi pokrajinske analize, analize sprememb rabe zemljišč in treh participativnih fokusnih skupin smo predlagali 14 kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih dejavnosti (ukrepov), ki naj bi v  naslednjih 10 letih prispevale k  ohranjanju vinogradniške kulturne pokrajine in Nature 2000 v Vipavskem gričevju. Največ truda in aktivnosti bo treba usmeriti v preprečevanje zaraščanja, saj delež vinogradov, četudi se urejajo novi, upada. Čeprav za urejanje problematike, povezane z divjadjo, nismo posebej oblikovali aktivnosti, izpostavljamo, da bo treba začeti učinkovito upravljati tudi s povečano populacijo divjadi. Vinogradniška pokrajina Vipavskega gričevja izkazuje visoko stopnjo naravnosti in nudi habitate različnim živalskim vrstam, med drugim tudi divjadi, ki pa pogosto povzroča škodo v vinogradih. To je tesno povezno z že omenjenim zaraščanjem. Zaradi zaraščanja se povečuje število divjadi, škoda, ki jo povzroča divjad, pa še dodatno vodi v opuščanje vinogradov v bližini zaraščajo- čih zemljišč. Pri iskanju krhkega ravnovesja bo potrebno sodelovanje različnih deležnikov. Ključno vlogo bodo morali zavzeti upravljavci lovišč, gozdarji in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Precej pozornosti bo treba posvetiti ozaveščanju in prepoznavanju vrednosti območij Nature 2000. S številnimi javnimi razpravami in predstavitvami je treba zavarovana območja prepoznati in obrav- navati kot prednost in ne kot oviro. Nenazadnje je mozaična vinogradniška pokrajina z visoko stopnjo naravnosti privlačna za obiskovalce, zato bi del aktivnosti morali usmeriti tudi v povezovanje vino- gradništva, turizma in gostinstva. Zahvala: Zahvaljujemo se Interreg projektu ECOVINEGOALS – Upravljanje in dejavnosti v ekolo- ških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij, Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije za finančno podporo raziskovalnim programom Geografija Slovenije (P6-0101), Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacio- nalnega (P5-0408) in Opazovanje Zemlje in geoinformatika (P2-0406). Za angleški prevod se zahvaljujemo Saši Požek. 6 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. 75 Geografski vestnik 95-1, 2023 Razprave/Papers vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 75