• TOZO KOMUNALNA OPREMA NA LJTIJSKI CESTi 261 V OOBRUNJAH
PRIHODNJE LETO PRODAJA TUDI V TUJINO
Med organizacije združenega dela, ki so večini od nas manj znane, vendar je škoda, da jih zaradi njihove zanimivosti ne poznamo bolje, sodi prav gotovo tozd Komunalna oprema, eden izmed štirih tozdov, ki so v sestavi delovne organizacije Riko iz Ribnice. So namreč edini izdelovalec vozil za konninalne potrebe v Sloveniji, medtem ko se v Jugosiaviji s to dejavnostjo ukvarjajo še tri druge delovne organizacije, ki pa vse sknpaj naredijo na leto manj vozil kot 86 delavcev tozda Ko-mnnalna oprema.
Njihov proizvodni program zajema štiri glavne vrste komu-nalnih vozil: vozila za odvoz smeti, samonakladalna vozila, stroje za pometanje cest in jav-nih površin ter cisterne za pranje cest, odvoz fekalij in čiščenje ka-nalov. Možnih pa je še okoli 120 različic teh vrst vozil, ki se med seboj razlikuj^jo v nekaterih po-drobnostih. Zato je seveda do-mala vsako vozilo izdelek zase. Vendar ne gre za izdelavo celot-nega vozila, temveč za njegov zgornji funkcionaini del, med-tem ko jim šasije (podvozja), na katere je ta de! nameščen, do-bavljajo druge tovarne.
V tozdu Komunalna oprema pravijo, da je težko najti bolj komplicirano sestavljena voziia od njihovih. Že vozilo za odvoz smeti je sposobno opravljati več delovnih operacij (sprejema od-padke, jih stlači v zaboj s silo, ki doseže tudi 40 ton, na odlaga-lišču jih ponovno iztisne), še bolj vsestransko pa je vozilo za čišče-nje kanalov, ki hkrati pere cesto in sesa odpadke, čisti kanalske jaške, ob poplavi se lahko upo-rabi tudi kot agregat za črpanje vode, lah!;o pa tudi kot gasilsko vozilo. Teh vozi! napravijo le 5 do 10 na leto, izdelujejo pa jih od leta 1978 dalje.
Med manj pomembne izdelke tega tozda sodijoše posebni apa-rati za pranje sparo, ki jih delajo v kooperaciji z zahodnonemškim podjetjem Wap. Omq^imo pa naj še gasiiske zaboje, katerih primerek so Ietos prikazali na sejmu opreme in sredstev civilne zaščilc v Kranju in zanj prejeli zlato medaljo. Gre za zaboj, ki ga prevaža samonakladalno vozilo, v njem pa je nameščena vsa oprema, ki jo potrebujejogasilci ali enote civilne zaščite. Tak zaboj je zamišljen kot sestavni del opreme gasilskih brigad, prav pa bi prišel tudi v vsaki delovni organizaciji in krajevni skupno-sti.
Še leta 1980 so v tozdu Komu-nalna oprema naredili 200 raznih vozil, potem pa je proizvodnja zaradi zakona o prepovedi vla-ganja v negospodarske naložbe, pričela upadati. Lani je v njiho-vih delavnicah nastalo samo še 140 vozil, za letos jih načrtujejo 170, prihodnje Ieto pa naj bi se njihovo število ponovno povz-pelo na 200. Vsa ta vozila bi bila namenjena    domačemu    tr^u.
Predvidevajo, da bo njihov le-tošnji prihodek znašal 200 mili-jonov dinarjev, od tega jim bo ostalo za dohodek 55 do 60 mili-jonov.
PTav v teh dneh so v delavni-cah tozda Komunalna oprema popravili še zadnje pomanjklji-vosti na treh vozilih (na vozilu za odvoz smeti, na samonakladal-nem vozilu in na stroju za pome-tanje cest), ki jih bodo konec me-seca razstavili na sovjetski zvezni razstavi  komunalne  tehnike  v
Moskvi. Prihodnje leto namera-vajo namreč prodati v Sovjetsko zvezo 100 vozil za odvoz smeti in 50 strojev za pometanje cest, vse na sovjetskih šasijah Kamaz.
Čeprav gre za prodajo na kli-rinško področje, je ta izvoz za
naszanimiv, saj bomo na ta nadn povečali količino izdelkov in tako zmanjšali proizvodne stro-
ške za posamezno vozilo, kar pomeni tudi cenejša vozila za
domači trg,« je povedal direktor tozda Komunalna oprema Franc
Dolinšek, s katerim smo se po-govar jali o poslovanju tega tozda in o njihovih načrtih za prihod-nost. V vozilu za odvoz smeti tudi ni nikakršnih uvoženih materia-lov, medtem ko je v stroju za pometanje delež le-teh samo nekaj več kot 6 odstotkov.
Večja proizvodnja vozil pa prinaša s seboj tudi bojazen, da ne bodo zmogli izpolniti more-bitnih večjih zahtev tujih kupcev, predvsem zaradi pomanjkanja prostora, ki jim onemogoča raz-širitev in boljšo organizacijo proizvodnje.  Ze  leta   1972  so
imeli pripravljen investicijski elaborat, vendar zamisli niso mogli uresničiti. Po zdajšnjem projektu naj bi tozd Komunalna oprema na zahodni strani pri-dobil del zemljišča, ki je zdaj namenjen parkirnemu prostom za obiskovalce avtomobilskega sejma, na severu naj bi se razširil do Papirnice Vevče, na jugu do Litijske ceste, na vzhodni strani pa že soseda imajo, in sicer Ko-munaino podjetje Ljubljana. tozd Javna razsvetljava. Tako bi lahko povečali že obstoječo halo,
v kaieri delajo jeklenc elemente, in zgradili novo s 4450 kvadrat-nimi metri površine. Najpo-membnejša pridobitev pa bi bila. da bi se vozila pomikala skozi proizvodnjo tako, kot si sledijo stopnje  tehnološkega   procesa,
ne pa tako kot zdaj, ko se pre-barvano vozilo vrača na do-končno montažo v prvotni pro-stor.
DARJA JUVAN