. štev.
V Ljubljani, v t . februarja 180.
Letnik V.
Inseratl ae «prejemajo in velj* tristopna vratu :
* fr, ie »e tinkn lkrat..
t" 'i 1-1» u M	»» * it
16 i, ,, n n 3 i»
Pri večkratnem tiskarni ie lena primerno «manjša.
Rokopisi
>e ne vračajo, nefrankovan* pisma ae ne sprejemajo.
N ' roonino prejema opravniStvi faart' niatracija) in ekspedieiia na Dunajaki cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti	prejemar	vel|a :
Za eelo ieto	10 __kr.
ea poileta	5 _
ra n.etrt ieta	. •>	„ 50 „'
V administraciji velja:
Za ceio leto . . 8 ¡jI. 40 kr la pol let»	1 ., -JO „
aa četrt leta	i „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljati velia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Modijatovi hiši, itev. 15.
Izhaja po trikrat ua tedeu in »ieer v torek, četrtek iu soboto.
Državni zbor o bosniški upravi.
Vladni postavni načrt o bosniški upravi bil je v državnem zboru sprejet. U-tavoverci so pustili svojo mržnjo do Bosne ter so deloma tudi za postavo glasovali, ker 8e vendar dejan skim razmeram ustavljati ne morejo in ker mora naposled vendar nek red napraviti se v novopridobljeni deželi. Postava sama na sebi nima nič zanimivega, prilega se najnujnejšim potrebam, drugače je pa brez vsake posebnosti. Bosna se bo vladala še naprej absolutno, ali če hočemo, vojaško. Narodni duh bosanskega ljudstva ne najde nobene podpore, da bi se oživil in razvil, o samoupravi ni še nobenega sluha.
Izvrstno sta govorila o Bosni češka voditelja Brauner in Rieger. Povdarjala sts, da Slovani niso zadovoljni 8 sedajno upravo Bosne in tudi ne 8 predloženo postavo, vendar glasujeta ¿a njo, ker mora vendar nek red biti. Brauner je med drugim rekel: „Avstrija ima do Bosne pravico, ne po berlinskem miru, ampak po pravici meča; dolžnost Avstrije je, kultivirati zemljo in narod v Bosni, zbuditi narodove moči; prva stvar je, da se posestva zemljišč vredč, da bo vsak vedel, kaj je njegovo, da mu tega nihče vzeti ne bo mogel. Mi smo deželo dobili v jako slabem in zanemarjenem stanji; cela uprava se mora prenoviti in na trdno, pravično podlago postaviti. Gledati se mora na to, da se po tem davki urede, ker nam mora za to mar biti, da bo dežela svoje stroške sčasom samo plačala, da je ne bomo zmirom mi iz svojega žepa zakla-
dali. Za uradnike naj se jemljejo, kolikor mogoče, domači Bošnjaki; če prav niso dosti izobraženi, našlo se bo med njimi dosti talentiranih glav, ki se bodo dale tu pa tam porabiti. Jugoslovani imajo jako živo narodno in versko zavest; ta zavest se ne sme žaliti. Kakor sta sv. Ciril in sv. Metod krščansko vero hitro razširila med Slovaui, ker sta spoštovala in gojila slovanski jezik in narodove šege, tako si bo tudi Avstrija !e na način hitro pridobila simpatije Jugoslovanov, ako bo njih jezik, njih navade in njih narodno samostojnost spoštovala. Nobeno veroizpove danje se ne sme nazaj staviti, noben narod se ne sme postaviti za hegemona. Mi Slovani v Avstriji smo pred hegemoni že dosti prestali, zato bi radi še Slovane v Bosni pred to nesrečo obvarovali. Ni ga hujšega trinožtva, kakor če se en narod za varuha in gospodarja drugemu narodu postavi. Potem pa naj se Bošnjaki tudi med vojake uvrste, oni bodo kiuč naše armade , junaštvo Ilercegovcev je obče znano. To sem mislil povedati v korist Jugoslovanom."
Rieger pa je rekel: „Mi nismo s to postavo nikakor zadovoljni, pa naše mnenje v odseku ni prodrlo, in tako moramo za postavo glasovati, ker boljše ni. Sploh se ne vč, kam Bosna spada, ali k Cislajtaniji, ali k Ogerski, ali k Hrvaški. Obžalovaje smo opazili, da postava ne govori besedice o samodoločbi teh dežel. Mi bi želeli, da bi tudi Bošnjaki svoj deželni zbor dobili, kjer bi mogli svoje želje izraziti. Pravi se, da še niso zreli za svobodo; jaz pa pravim, da je vsak narod zrel za svo-
bodo, samo da morajo svobodne ustanove primerne biti omiki dotičnega naroda. Žalostno je tudi, da vsled Andrassyeve pogodbe še zmirom sultana kot gospodarja Bosne priznavamo. S svojimi idejami pa v odseku nismo prodrli, ker je vlada drug h nazorov, in ker se je ozir jemal tudi na Madjare, zatoraj nam ne ostane druzega, ko za postavo glasovati, ker nek red mora biti v deželi."
Akoravno pa naši slovanski poslanci niso prodrli s svojimi nazori o upravi Bosne, dosegli so vendar, da se je sprejela sledeča resolucija kot pridatek postave:
„Vlada se poživlja, naj pri upravi Bosne in Hercegovine na to gleda, da se bo vladalo s pomočjo domačih (bosanskih) ljudi v narodnem duhu in poceni, in da se zemljišno vprašanje kmalo uravna, pa tako, da Avstriji iz tega ne bodo narastli novi stroški."
Se ve da je le od dobre volje vladine odvisno, ali se hoče na to resoluc jo ozirati, ali pa ne. V drugem pa jo bodo okolnosti prisilile, da narodnega in verskega čuta bosanskega prebivalstva ne bo smela prehudo žaliti ali prezirati.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljub ljani 6. februarja. „Narodu" se iz Dunaja telegrafira prav vesela novica, da je postal konservativni baron Hriegsau naučili minister, Stremayr obdrži le justico. Toliko strahovani narodni učitelji po Slovenskem bodo veselja za-
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek (as.
LV.
Šesta šola! Ne bojte se, da bito leto ob širno popisoval. Za-me je bilo važno zato, ker je odločilo mojo osodo, toraj bom omenil le tistih dogodeb v šoli in zunaj nje, ki so k temu pomagale.
V tej šoli smo bili že „eden za vse , vsi za enega", to je kakor roj čebel, a vsi slovenskega duha. Osnovala se je tisto leto čitalnica, do tje še nepoznana reč, in mi študentje smo bili jako radovedni, kaj je to. Svoje prostore je imela pri „Mokarji" (takrat že „Slonu"), jaz pa sem bil nekak pomočnik sinu sošolcu, toraj Bem prišel v to hišo, kteri sem za marsikaj hvaležen.
Nekega večera greva s tem Mokarjevim sinom v bralno sobo čitalnice, plašna , kakor so študentje, da bi jaz malo ogledal si to svetišče. Komaj pa stopiva v sobo, naju zapazi odbornik g. Pirkar, takrat učitelj na realki, zdaj deželni šolski svetovalec. Kako sva prišla ven, ne vem več, le vrata bo Be nama za hrbtom trdo zaprla tako, da sem jaz ves splašen stekel po stopnicah. Vendar me je domači sin
tako potolažil, da sem šel čez nekaj dni, ko ni bilo nobenega Človeka v sobah, ogledat si tisti narodni hram, ki je bil takrat še zelo boren in pohleven, in nekak poseben duh je takrat pihnil va me. —• Na ta način si je polagoma vsa naša šola skrivaj ogledala ljubljansko Čitalnico, ki je bila takrat še v povojih, a vendar imela uda marsikterega, ki ga zdaj beremo med najhujšimi nasprotniki.
To je bila edinost v naši šoli ! S slovenskim jezikom ni bilo veliko boljše od prej, učil ga je suplent, zdaj profesor, ki ga pa ni veliko več znal, kakor ga morda zdaj zna, čeravno je rojen Ljubljančan. Nič ne de, duh je bil pri nas že in politično življenje zbujeno, to je pokazala dogodba, ki je takrat veliko hrupa naredila po Ljubljani, zato je vredna, da jo tu zapišem.
Bilo je o sv. Telesu. Takrat smo hodili vsi za procesijo, pred nami naša zastava, ktero so nosili trije osmošolci po stari navadi v fraku, rokovicah in cilindre v roki. Vodja gosp. dr. Mitteis je tudi tisto leto v osmi šoli odločil tri ponosnejše , da bodo nesli zastavo — v frakih in cilindrih. Ali čuda! Vodja ni verjel svojim ušesom, ko je slišal, da ne ti trije in tudi nihče drugi osmošolec nima fraka iD
cilindra in bi ga tudi ne obiekel, če bi ga prav imel. Pač pa ima skoro vsak narodno „zurko".
„Kaj? Je mar panslavizem že pritepel se v osmo šolo?I No, le stojte, za kazen in sramoto vam bodo letos zastavo nesli sedmošolci I"
Tako govori vodja, trd nemec, ki je bil brž ves prehlajen, če je le slovenska sapica pihnila na nj, in drvi v sedmo šolo. Pa tam ni prav nič drugače , dosti zurk, fraka in cilindra nobenega.
Pridere k nam. Nič bolje. Nobeden izmed nas nima fraka in cilindra in si ga tudi na posodo ne upa dobiti.
„Dobro! Bote pa imeli sramoto, da bodo petošolci nosili zastavo."
Vodja dere v peto šolo, ali tudi tam se ne puli nobeden za čast „barjakterja" v fraku in s cilindrom. Niže vodja ni plezal in tako smo šli za procesijo brez zastave, čemur se je vse mesto čudilo.
Tudi po gimnaziji je bilo drugi dan veliko govorjenja o tem, posebno pa še, ker se je pri nas to le zgodilo.
Naš sošolec K., ki je »daj na Ruskem, je bil dober risar humorističnih figur, posebno karikatur. V petek popoldne smo prišli neko-
1
vriskali, mogočnost Pirkerjev, Thum iu Zim je razpadla v svoj nič. Več o tem prihodnjič, če se novica potrdi.
Državni cbtr se bo še pred veliko nočjo sklenil, in «lcželni zbori se pričuo po veliki noči.
Avstrijske Poljake hudo jezi, da je konservativec Hiibner govoril za zvezo z Rusijo, ter hočejo skor neko mržnjo pokazati nasproti avtonomistom ; „Politik" jih tolaži, da Hiibuer ni govoril v imenu Čehov. To je pa od strani , Politike." tudi hinavščina, ker mi Slovenci, kakor Čehi, gotovo raje vidimo zvezo z Rusijo, nego pa z lačno, prekanjeno Prusijo.
V nanje ilmve.
Laški pariameut, ki je bil nedavno zaprt, se 17. t. m. zopet skliče.
V	Peterbiirgn je policija zasač la neko skrivno tiskarno v 5. nadstropji neke hiše ter dobila več tiskanih eksemplarov nihilistič-nega časopisa „Zemlje i Volja", ter zaprla 2 možka in dve ženski osebi. Tretji možki z imenom „Deutsch'' se je pa ustrelil. Ime kaž.\ da je Nemec, iz tega se vidi, da le Nemci po Rusiji škodljivi nihilizem razširjajo.
V	vnanji politiki vse politične kroge iu časopise najbolj zauimiva nova nemška» vojna postava. Ruski časnik „Novoje Vreme" piše o nemški vojni sili sledeče: „Prava vojna sila kake države je v njeni aktivni vojski, nemška aktivna armada je le ne mnogo manjša od francoske.! Nemčija ima 18, Francija pa 19 vojnih korov, ker so francoski in nemški vojni kori blizo enako močni, se potem ne more govoriti, da francoska vojna sila znatno presega nemško, posebno če se v ozir jemlje, da 19 francoski vojni kor stoji v Algiru. Rusija ima tudi 19 armadnih korov, pa so nekteri mnogo večji od nemških, toraj ruska armada številno presega nemško. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da na Kavkazu stoječih vojnih čet Rusija v kaki evropej-ski vojni ne more postaviti na bojišče. Zato se Nemčiji zavolj manjšega števila vojne ni treba Rusije bati. Nova vojna postava pa po množuje nemško armado za en celi vojni kor, in ob enem število kanonov vsakega kora na enako število s francoskimi. Tako bo nemška aktivna armada presegla francosko. a bo le
malo manjša od ruske, med tem ko Rusija mora braniti veliko večje okrožje. Če se še pomisli, da ima Nemčija več in boljše konji štvo, če se ozira na izvrstno organizacijo nemške deželne brambe, nadalje popolnosti mobilizacijske sisteme, m vojnim potrebam dobro prirejene železnice, in mnogoštevilne nemške utrdbe na vzhodni in zapadni meji je jasno da se Nemčiji ni treba bati za obstanek. Nasprotno — njena vojna je za vspešno ofenzivno vojsko pripravljena.
Izvirni dopisi.
'š, Ifcnnaja, 5. februarija. (Iz državnega
zbora. — Naučni minister. — Predlog glede premembe šolskih postav. — Poljaki in ministerstvo.) Državni zbor je v zadnji seji volil ude državne sodnije, ki preiskuje in sodi ministre, ako se glede vstave tako pregreši, da jih je treba tožiti. To se sicer le redkokrat zgodi iu v 9 letih, odkar obstoji ta sodnija, ki se izvoli za 6 let, še nobenkrat ni poslovala, vendar pa je zavoljo gori omenjenega vzroka to soditče silno važno. Izvoljeni so bili samo možje desne stranke, kar liberalne liste hudo ptče, češ, da so avtonomisti s tem pokazali, česa se imajo liberalci od njih nadejati. Tega pa ti listi ne povedo, da je desna Etranka levičarjem ponudila imenovanje 3 kandidatov iz njihove stranke, pa levičarji niso hotli nobenega porazumljenja ter so na svoje volilne liste zapisali vseh prejšnjih 12 soduikov, kar je desničarje pripravilo, da so tudi oni vseh dvanajst vzeli izmed svojih političnih prijateljev. Pri začetku seje manjkalo je j>a na obeh straneh toliko poslancev, da so bili z večino enega samega glasu izvoljeni gospodje: Dr. Ivčevič, odvetnik v Zadru, Krainski, posestnik v Galiciji, Schenk, višji deželni sodnik v Pragu, dr. Kozantk, odvetnik v Kromerižu, dr. grof Schouborn na Duuaji, dr. Porzer. odvetnik ua Dunaji, Angelo Negrelli, penz. sodnik v Primeru na Tirolskem. Gospodje dr. Domin-kuš, odvetnik v Mariboru, dr. ZiblikiewicB, odvetnik v Krakovem, in dr. Naschberger, odvetnik v Lincu, pri prvi volitvi niso dobili absolutne večine, pa so pri drugi volitvi zmagali z zdatno večino. Udje državne sodnije ne smejo biti ob enem državni poslauci.
Drugi predmet dnevnega reda je bila postava o bosenski upravi, ki je bila sprejeta skoraj enoglasno, ker so le nekteri naprednjaki zoper njo glasovali. Za postavo sta med drugimi govorila dr. Brauner in dr. Rieger, ki sta vladi priporočala, da naj se v Bosni ozira na narodnost, šege iu potrebe tamošnjih prebivalcev, ter tam nastavi ljudi, ki bodo ljudstvo za Avstrijo pridobili. Zopt-r postavo sta govorila samo Skene in Kronavvetter, ki je rekel, da o Bosni brez Bošnjakov ne smemo sklepati, kar sta pa tudi dr. Rieger in dr. Brauner povdarjala.
Danes se prične obravnava o zemljišni davkarski postavi. Večina odsekova je sicer ostala pri svojih predlogih, in jih bo nasve-tovala za podlago jiosebne obravnave, pa vsled temeljitih dogovorov in različnih koristi posameznih dežel se je poslancem dovolilo nasve-tovati dodatke, ki bodo postavo tako vravuali, da med nasveti večine in manjšine ne bo skoraj prav nobenega razločka. Poljaki se sicer ustavljajo, pa se bodo morali vdati.
O novem ministerstvu se zdsj zopet govori, da postane baron Kriegsau prav kmalo naučni minister. Stremajer sam dobro ve,[da ne bode več dolgo ministroval, in novi minister bode že skoraj proglašen. S Stremajerjem pade tudi od njega državnemu zboru predloženi načrt o zboljšanju duhovske plače pod klop, ker so v tem vsi poslauci ene misli, da se taka postava ne more sprejeti, in da je bilo čudno tak predlog sedanji konservativni večini staviti. Tudi šolsko vprašanje, o kterem so ravno zdaj spregovorili češki škofje v izvrstnem pismu, ki je med judovskimi listi napravilo veliko hrupa, pride na dnevni red, in že danes bode stavila desnica v zbornici sledeči predlog, ki so ga odobrili vsi trije klubi desne stranke: „Visoka zbornica naj skleue: Visoki vladi se naroči, šolske postave temeljito pregledati in osnovati postavni načrt, s kterim bi se v mejah §.11 lit i. državnih temeljnih postav odpravile opravičene pritožbe občin in dežel, da so stroški za šole preveliki, in se oziralo na pravice deželam v temeljnih postavah zagotovljene, kakor tudi na verske iu narodne potrebe prebivalstva. Po teh načelih osnovane postave naj se kakor hitro mogoče izdelajo in zbornici v obravnavo predlože." V prvem branji bo ta
liko prej v šolo in ko se pogovarjamo o do-godbah prejšnjega dne, vzame K. kredo in narisa ž njo na šolsko tablo sledečo jakohuruo ristično podobo.
Trije petelini v frakih, izpod kterih je molil ošaben rep, in s cilindri na glavi so nesli šolsko zastavo. Petelinom je bil pa K. naredil obraze treh nepriljubljenih nemških profesorjev, srednji je imel obraz našega vodje. Za to kopico je capljalo nekoliko putek in piščet ravno tako oblečenih.
V tem, ko se je bila podoba gotovila, se je sešla vsa šola in vsak je stopil k tabli. Smeh je bil grozen, tako smo se hohotali in ploskali risarju, da smo na vse drugo pozabili.
Kar se odpro vrata in prikaže se profesor naravoslovja ter trešči tako naglo med nas, da še slike na tabli ni mogel nobeden zbrisati, marveč smo vsi razpršili se in stekli na svoje prostore po klopeh.
Profesor pogleda sliko ua tabli, postane zelen in zabuči:
„Kdo je to narisal ?•' Vse tiho, mi si le s komolci drug dru gemu dajemo znamenja, da molčati. Profesor gleda po šoli in ko vidi, da nič ne bo, veli:
„Da mi te podobe nobeden ne zbriše. Grem po gosp. vodjo, potem bote že govorili, premalo vas bo. A gorje onemu, ki se predrzne izbrisati to podobo!"
Ko se sa razjarjenim profesorjem vrata zapro, skočimo skup in prisežemo, da risarja K. ne izdamo, naj pride kar hoče. Vsi trpimo za-nj, če bo treba. Kdor bi le besedico črhnil, gorje mu!
Čez par minut pride profesor nazaj z vodjo. Ta pogleda podobo , potem se kot puran razjarjen obrne po šoli in kriči:
„Kdo je to narisal? Naj pride ven I '
Tepec, če bi šel! Prav resno gleda K., kakor mi, vodjo, a glasu ni nobenega, nihče se ne gane.
„Ker sam ne pride, imenujte mi ga, to vam velim vsem in vsakemu!" — se oglasi peneč jeze.
Prerok v puščavi. Vse tiho in mirno, kakor da bi stali pred fotografičnim strojem. Še K. nobeden ne gleda, da bi ga s tem ne izdal.
Vodja se ozira tje, gleda sem, gleda tje, ali ni gaznamenja, ki bi izdalo budodelnika. Ko vidi, da nič ni, brenkne na milejšo, zapelji-vejšo struno in reče :
„Kdor mi risarja te podobe povč, se ima uadjati kaj posebnega."
Vse zastonj! R ba ni bolj tiha ko mi. „Dobro! Že vidim, da se vsak boji tu vpričo drugih izdati ga. B >di toraj obrok do jutri zjutraj. Če ga do tje ne zvem, se bo pokorila zii-nj vsa šola!'
Po teh ostrih besedah gre vodj8, profesor nas pa opominja, naj izdamo tistega, ki hoče pahniti s tem vso šolo v pogubo. Ali naša ušesa so gluha za take besede — — in tisti popoldan nas je dobilo več slabe rede, ker nismo dobro odgovarjali. — —
Zvečer smo imeli shod v „zvezdi". Prišli smo vsi iu zarotili se še enkrat, da molčimo in, če treba, trpimo. Kdor bi pa izdal ribarja, naj te trese. K tej konferenci je prišlo tudi več osmo- in scdmošolcev, ki so nas vrlo podprli v tem sklepu. Skoro je bilo to odveč, ker smo bili tako vsi eden.
Pač, ne vsi. Med nami je bil eden, sin uradnika z Dunaja v Ljubljano prestavljenega. Ko je namreč ta prišel s škotBke gimnazije na Dunaji med nas, smo imeli veliko opraviti ž njim, predno smo ga vkrotili. Najprej Be ni hotel učiti Blovenskega jezika , zato je dobil
predlog v zbornici vtemeljeval in zagovarjal princ Alojzij Lichtenstein. Večina poslancev želi, da bi hc z Veliko nočjo sklenilo sedanje zborovanje državnega zbora in večina bode te dni pretresala, kteri predlogi naj se dotlej rešijo in kteri odlože ua jesen.
Kako težavna je sostava novega ministerstva in kolike previdnosti je avtonomistični stranki treba, da levica zopet ue pride na krmilo , je razvidno iz poljskih listov, ki se iz zgolj sovraštva do Rusije boje ministerstva iz sedanje večine vzetega. „Ministerstvo desne, piše „Czas", bi bilo politično klateviteštvo in med vsemi poskušnjami najnevarnejše. Ako bi ta posku-šnja spodletela, bi morala priti ustavoverna reakcija in baukerot avtonomističnih načel za kakovih 10 let. V takem kabinetu bi Poljaki še ne smeli biti, ker oni niso enih misli s prenapetostjo, zagrizenostjo, nauki, sanjarijami m zaslepljenostjo pravne stranke in njenega ginljivega hrepenenja po zvezi z Rusijo." Enako piše „D^iennik Pol»ki." h tega je razvidno, da se Poljaki prav nič ne ozirajo na splošnje želje našega cesarstva in njegovih narodov, ampak edino le na svoje lastne koristi, in da jih pri vseh rečeh vodi sovraštvo do Rusije, dasiravno drugi narodi v zvezi z njo vidijo najbolje in najgotoveje poroštvo za blagor in srečo Avstrije. Zato pa Poljaki niso politikarji, ker j>h vodijo ie osebna čutila, mržnja ali prijateljstvo, in ko bi imeli lastno kraljestvo, bi ga gotovo ravno tako spravili v pogubljenje, kakor v preteklem stoletji.
Z (»orenjskcKa, 31. januarja. ') Primirjaje oba spisa — rešpektorjevo kuharco v „Brenceljnu" in „Poslano" v „Narodu", rečem, da tudi pičicevtč olikanosti ni najti v zadnjem, kakor v prvem in nejevoljen sem dal „Narod" z roke, ker celo milosti, knezoškofa vvrstuje, češ, da bi več izdalo. Jaz obsojujem to, če „Brencelj" privatne družinske skrivnosti raz-glasuje — graje vreden pa je na vsak način g. stolni kapelnik, ako nima toliko srca za Slovence, da bi se volitev vdeleževal.
Pa čez to pisati ni moj nampn, temuč namenil sem se le nekaj vrstic pisati zarad petja in liturgije, in prosim mi prostora v ,,Slovencu''
*) Zavoljo dopisa ,,S Šentvida nad Ljubljano"
v 2. štev. „Cerkv. Glasbenika" priobčimo ta dopis, ki je eden najzmernejših, kar smo jih o tej zadevi prejeli.	Vredn.
ne odreči, ko bi ta tudi ne bil z menoj v vsem enih misel. „Slovenski Narod", kterega zmerno in taktno postopanje je najnovejšemu stalnemu njegovemu naročniku porok, da mu bo ustrezal, je pisal še poleti minulega leta za odprav-Ijenje latinščine pri službi Božji, kar je „Slovenec" po Bpretnem peresu energično odbijal. Tej izvrstni razpravi sem popolnoma pritrjeval in ji bom pritrjeval do konca svojih dni. Pri vsem tem pa s svojim notranjim ne pridem v nobeno nasprotje, ako glede petja nisem preveč strog. Na Laškem je pač ljudstvu vse enako, če se tudi latinski poje, ker mu je jezik razumljiv — ne pa tako na Slovenskem. Mi moramo o tej reči na ljudstvo se ozirati. Pri nas ljudstvo ob nedeljah in praznikih službo Božjo tako zvesto obiskuje, da gotovo za nobenim drugim ljudstvom ne zaostaja. Nam mora tedaj pred vsem na tem ležeče biti in je tudi naša dolžno3t, ljudstvo v tej zvestobi in gorečnosti ohraniti. To se pa nikakor ne bo zgodilo, ako ,-Jovensko petje spodrivamo.
Reče se pač, da tega nihče noče, — toda vzemimo tare, kjer je sam duhoven, — vzemimo božične, velikonočne praznike, kterih je več pa je vselej peta maša , in ti prazniki naj bi minuli, ne da bi slišalo ljudstvo njemu priljubljene in srca človeška razveseijevajoče pesmi; to gotovo ljudstvu ni v spodbujevanje in zato se pritoži, ako mu domačih pesem ne privoščijo, in marsikteri začne domačo farno cerkev zapuščati in hodi rajši drugam ali tudi nikamur in lahko se reče, da tudi Rm, če so mu okolščine znane, tega nikakor ne želi, tem manj, ker je tudi drugim narodom še veliko več pravic pustil. To se lahko reče, ne da bi bil kdo prerok, naj bo še toliko prizadevanja, da to nikoli ue bo, da bi se po vseh farah pri petih mašah izključljivo le latinski pelo iu še celo tudi introitus, offertorium, communio.
Ali pa zamorem očitati duhovniku, da ima greh, če v njegovi cerkvi pri peti maši latinski ne pojo ? Jaz vsaj mislim, da ni nobenega, da bi kaj tacega trdil. S tem pa nečem reč1, da bi se latinski ne smelo peti. Naj se le poje, kjer so moči za to , posebno po večih farah, kjer sta po dva opravila ali kjer je opravilo z leviti; naj bi se pa tudi precej tako ojstro ne obsodilo, če se vmes kaka prazniku primerna pesem zapoje ; — ali da bi se tako daleč prišlo, da ne bi hotel duhovnik celo na godu cesarjevem „Te Deum" zapeti, ko bi pevci od-
pevaii slovensko zahvalno pesem, temu jaz ne morem pritrditi.
Tako naj bi se nekoliko bolj oziralo na ljudstvo naše, naj bi se pred vsem drugim za to prizadevalo, da se vse necerkveno iz cerkve odpravi, postavim: marši, polke in okrogle in oesmi s posvetnimi napevi in da 6e dobre cerkvene pesmi naznanjajo in razširjajo, in gotovo bo vsak za to delo in ta trud hvaležen.
Kar pa liturgijo zadene, vprašam: ali je boljše ali slabejše, kakor je bilo poprej ? Reklo se je, da je treba edinosti v liturgiji. Ali jo imamo zdaj? Kaj še! Očitalo seje poprej, da se v škofiji ljubljanski pri blagoslovu z najsvetejšim Rešnjim Telesom na več načinov ravna, ali do zdaj se poprejšnji načini niso še /.manjšali, ampak še le pomnožili so se. Slišal sem, da nek gospod noče več dati blagoslova pred peto mašo, kakor je bilo skoz in skoz v navadi, ampak da daje le en blagoslov po sveti maši, med tem drugi gospod dela kakor poprej, in si tako v eni in tisti cerkvi nasproti delata. Občni zbor „ceciljanskega društva" je bil teh misel, ne spreminjati obredov samo-vlastno, pa kaj pomaga vse to, če se potem ne ravna, kar večina za dobro spozna!
Ako imenik duhovnov ljubljanske škofije odprem, najdem na 16. strani : „Liturgiam tcclesiasticam docet: D. Flis Joannes." Ta torej je v ljubljanski škofiji postavljen učitelj lturgije, kteri uči gg. bogoslovce, prihodnje duhovne v tisti, in kolikor časa ta uči, da se dva blagoslova z intoniranjem: „Tantum ergo" in , Genitori" dasta, ne gre nikomur se zoper-stavljati. Toraj ne samovlastno spreminjati obredov, kakor jih imamo I
Edinosti je treba in da je", ni treba druzega, kakor da vsi tako delamo, kakor učitelj liturgije uči, in to je pri vseh obredih in to toliko časa, dokler prečastito knezoškofijstvo drugače storiti ne veleva.
II koncu naj še to pristavim, da vredni-štvo „Cerkvenega Glasbenika" ne sme misliti, da so vsi tisti, kteri so mi nj naročeni, ž njim v vsem euih misel. To se je lahko prepričalo pri občnem zboru. Ko bi bila večina njegovih misel, kdo je zabranil, dalje zborovati! Toda, ravno ker je bila večina nasprotnih misel, je zapustila dvorano.
Pisal sem te vrstice le iz tega namena, da bi se nekoliko bolj zmerno postopalo, da bi dobra reč, da bi lep namen „cecilijinega
tu in tam kak prijazen dregljej s komolcem ali pestjo; to uiu je tako malo po volji bilo, da je nas zatožil profesorju , kar je pa nas zopet napotilo, da smo ga kratili s šolsko gobo. Ali bodi si, da mu je bilo to premalo , bodi si, da je mislil po nemški navadi nas straho vati s profesorjem , naprosil je očeta , da nas je šel tožit k vodji. Mi smo pač vse vtajili, da ni bilo nič s pritožbo, spoznali smo pa, da ima naš prijatelj hudo bolezen, ktera se ne da drugje ozdraviti, kakor „pod Turnom" v bajerji. Zvabili smo ga toraj tje in tam je bil krščen po stari šegi, namreč trikrat ves pomočen v vodo. To je pomagalo, postal je naš in se začel tudi slovenskega učiti, ker mi nismo v šoli med seboj govorili nič druzega ko slovenski.
Ta sošolec je bil toraj edini, ki nam je še skrbi delal. Zato so ga pri shodu v zvezdi prijeli trije najmočneji in v pričo vseh nas ga zarotiii ter obljubili mu, da bo drugi dan zme-ril s svojim životom visokost od okna do tal z druzega nadstropja, če se kaj zve, ker drug izmed nas nobeden ne bo nič povedal. Revše prerešetano se je treslo , ker je vedelo, da mi ne dajemo praznih obljub, in se zarotilo, da
bo prej jezik si odgriznilo, predno kaj reklo. In to besedo je tudi držal, čeravno so drugi dan profesorji njega najhuje stiskali.
Prišel je drugi dan. Vsi po šolskih klopeh mirno čakamo, da bije šolska ura. Res pride direktor, a ne sam , marveč za njim vsi naši in še drugi profesorji, da napolnijo oder. Mi stojimo po klopeh kakor okamneni, uobeden ne spremeni obraza, ne premakne života. Vodja se oglasi slovesno:
„Včerajšnji opominj ni pomagal n.č. Toraj zahtevam od vse šole, da mi izda tistega, ki je narisal podobo. Pet minut dam časa za premislek."
Smrtna tihota. Zbor profesorjev gleda nas, mi pa nje. Čez pet minut ponovi direktor svojo zapoved. Vspeh je isti. Nič bolje ni, ko obrok vnovič za pet minut podaljša. S tem je pa tudi njegova prizanesljivost pri kraji.
„Ta trdoglavnost je pa čez vso mero, — pričakujte sodbe" — zagromi in odide s profesorji, na odru pustivši le našega redovnika.
To je bil dan! Kar se z vseh skup ne spravi , se bo spravilo morda s kakega posameznega rahlejih čutnic z žuganjem, prigovar-
janjem in obetanjem. Šli smo toraj posamezno pred sodnijo profesorjev, konferenco imenovano, a tako, da tisti, ki je bil poklican, ko je opravil, moral je kar iti — nevidivši drugib. Tudi mene so pestili, pa so toliko spravili z mene, kakor v Mostah masla iz pesa. Med tem izpraševanjem smo v šoli vedno grški brali s profesorjem redovnikom, drugi menda tri ure, jaz pa sem bil že prej poklican k „verhöru". Zvedelo se ni nič, prav nič, čeravno so nekteri mehkejših občutkov pri izpraševanji celo solze točili.
„Kaj bo?1' — smo se prašali v pondeljek, ko se je imela sodba naznaniti nam. Vendar ponosni smo bili vsi nâ-se in na vse druge, še celo Dunajčanu smo rekli, da je bil junak, kar je njega posebno povzdignilo.
Zopet pride sodnija profesorjev in vodja jo nam naznani. Ojstra je bila. Vsak deseti je dobil ječo v šoli za 8 ur, razen tega nakaznico na slab red v zadržanji, vse to poostreno z obljubo, da se bomo morali vsi prav dobro učiti, če bomo hoteli dovršiti šolo, a vendar pri nas ne bo ne „premijanta" ne „odličnega".
Molče smo mi poslušali in sprejeli to sodbo.
društva" vedno več prijateljev nameBto več sovražnikov si pridobi). Ker mi je mnenje v treh dekanijah dobro znano in lahko rečem, da so vsi gospodje (izvzemši kakih petero) mojih misli, zato se drznem podpisati:
Duhoven v imenu mnogih mnogih druzih.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 6. februarja. Stremaijr se je posvetovanja učnega bud-geta danes nenadoma zopet udeležil. Odstop njegov je viditi odložen.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. februarja.
(Večerna veselica) debeli četrtek v ljubljanske čitalnice restavraciji ni bila posebno dobro obiskana, kar je zavoljo njenega blazega namena obžalovati. Vršila pa se je lepo v pev skem in godbinem delu, tudi gostilničar je storil svojo dolžnost.
(Skoro neverjetno.) Prijatelj nam je prišel pravit, da je hotel v Ljubljeni telegrafirati v Novomesto, pa uradnik ga je prašal, kje je ta kraj. Potem se pač ni čuditi, če dobimo mi telegrame , kakoršnih smo že nekaj od besede do besede ponatisnili.
(Pustni večer) napravi „S o k o 1". kakor vsako leto, v čitalnici maškarado. Vstopnice se dobivajo od jutri naprej v čitalnici za ude „Sokola" po 50 kr., za ude drugih narodnih društev po 1 gl, kdor pa ni ud nobenega na rodnega društva plača 2 gld. Priti se mora maskirano ali v kostumi.
Razne reči.
— Nesreča. S Trente na Goriškem se nam piše: Brzi južni oblaki so se jeli včeraj poditi proti Triglavu in so seboj prepeljali iužoo vreme, sneg in dež. Včeraj zvečer je imel oče Triglav megleno kapo. In enako pokrivalo so imele tudi druge podtriglavske gore. Še celo obustje ob Soči blizo njenega izvira so pokrivale neljube in nezdrave megle, kterim smo le toliko hvaležni, da so nuni odpo dile hudi zimski mraz, kterega smo imeli že tri mesce v izobilji. Do 17 stop. R je bil že iukaj mraz v tem mescu. Še stari ljudje se ne spominjajo toliko mraza, kakor ga je bilo v treh zadnj h mescih pod Triglavom. Zarad ju žnega vremena so danes delalci popustili del« pri drvah v strmih gorah, v kterih jim preti vedno smrtna nevarnost, in so pobegnili v dobro zakurjene izbe, v kterih, dragi čtatel. „Slovenca*', gorkoto lahko z žlico zajemaš Prestrašila jih je pa tudi včerajšnja nesreča, ki se je tukaj pripetila. Oženjeni gospodar brez premoženja, največi siromak v Trenti, je šel včeraj na vse zgodaj v planiuo Verebica drva za koritniške pogorelce pripravljat. On in še štirje drudi mladenči so les gonili po strugi, ki drži v reko Sočo. Okoli poldne se vdere nad njimi težka skala in možu odtrga desuo roko in nego. Le za kožo je še nekoliko visela. Zapustil je 55 letno vdovo, ki že 14 let boleha, in 6 že nekoliko odrašč^nih otrok.
Eksekutivne dražbe
11. svečana. Franc Šotlar (1) t Senožečah (1345); Matej Švigelj (3) ii Goričice (7580) na Vrhniki; Marija Ver.ščaj (1) iz Aplenika (340) v Krškem; Ana Škoflanee (1) iz Leskove« (1130) v Krškem; Jože Kirer (3) iz Slemena (1110) v Kr
škem Koza Pleškovič (1) v Mokronogu (2664); Janez Derenčin (3) iz Čmihela, v Senožečah; Anton Nartnik (1) iz srednje Gorice (580) v Ljubljani; Jaka Struinbelj (1) iz Golega (2685) v Ljubljani; Janez Magio (1) iz Hiškevasi (3380) v Novem mestu.
12. aveČ. Frane Žust (2) iz Rovt (2250) v Idriji; Matej Strle (3) iz Poljan (1600) v Ložu; Janez Kosci (1) iz PriniBkovega (500) v Kranji; Matej Maslo (3) iz selca» v Postojni; Matej I lipovec (3) iz Babnega polja (2054) v Ložu.
1 rleicrnllriir rtviinriM rent 0 felirurtja Papirna r»nta 71.25 rtranemii tihih 7'j 50 — /Ant» renta 85 15 — lsBOletao >i. zmviio posojilo 13175 tankin« akcije 843 — K ranim* »«cm« 301.76 - Lnniior 1 6 75 — — O*, ur «Hkiiii o 63. — VO-hrankov y 34.
ifc*/- Wilhelmov '-^pfl
rimski, .»kuNCiii ili pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
iu
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih in rar.petili ranah, pri bulah in bezgavkah, pri /,«staranih In odprtih bulah mi iiufcah, pri skelt-čili iz-pustkili. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih prsih, pri opeklinah , otisknh in ozeblinah, pri kurjih očrtiih. če iz iiok teče itd.
Ena škatljica veljB 40 kr. Pošiljam zmirom po dve škatlji za 1 gl. z zavitkom vred.
Ta flajšter izdelujom le jaz	(7)
Frane VHIlielni.
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Na prodaj pa ga ima tudi
Peter l.asnik v Ljubljani.
Prva odrska zavarovalna družba.
Okrožnica
za vse, ki se liočejo zavarovati na hiše in kmetiške poslopja na šest let in sieer prvo
leto brezplačno.
V Gradcu meseca decembra 1879.
Oastito zavarujoče občinstvo, posebno pa tisti, ki eo nam dozdaj svoje zaupanje izkazali in s tem naše društvo do sedajne veljave povzdignili, nam bodo priznali, da smo zmirom pošteno postopali, kakor je tudi naše celo diuštvo ua pošteno, trdno podlago postavljeno, in da se v tem oziru smemo z vsakim podobnim društvom meriti.
Naše pošteno postopanje je imelo dober vspeh! S koncem leta je naš temeljni kapital 3 ittiljone gold. popolnoma vplačan, pa ne po plačilih delničarjev na akcije, nego po prihranjenih plačilih zavarovancev, tako da nam še ostane «>ii iiiiljon gul«l. na razpolaganje za škode, ki bi na« vtegnile v bodočem letu zadeti; in s tem dobičkom lahko izplačamo vse škode, ne da bi se temeljnega kapitala dotaknili.
Tak lepi vspeh nam stori mogoče, da pri zavarovanji zoper ogenj lahko ponudimo še vgodnejše pogoje. Sklenili smo namreč novo olajšanje, da kdor hiše in kmetiške poslopja od zdaj zanaprej pri nas za šest let zavarje, ne bo za prvo leto nič druzega plačal, kakor kolek in pisarne stroške, zavarovalnino pa je zavezan še le od druzega leta naprej plačevati.
Ker nobena zavarovalna banka takih vdodnih pogojev ne ponudi, prepričani smo, da bo naša ponudba pri zavarovanja iskajočem občinstvu z veseljem sprejeta, in na tak način se bo vsak lahko za več let pod dobrimi pogoji zavaroval.
V tem bo slavno občinstvo spoznalo, da smo vsigdar pripravljeni, kar mogoče olajšati zavarovanje in da cenimo zaupanje naših dosedanjih zavarovancev s tem, da jim za še š tlet no zavarovanje eno leto brezplačno ponudimo, iz česar je jazno, da je zaupanje v naše društvo popolnoma utemeljeno in opravičeno.
Naši mnogobrojni zastopniki v slovenskih deželah bodo z velikim veseljem natančneje o tem poročali.
S spoštovanjem Generalno
zastopstvo prve ogrske zavarovalne družbe
Micori 1. r.
(3)
Glavno zastopstvo za Kranjsko in spodnjo Štajersko ima gospod
«Jakob Dobrin
v Ljubljani, frančiškanski trg štev. 45.
Okrajni zastopniki za to zavarovalnico se .sprejmejo v vecili krajih K raju s ke in
spodnje Štajerske.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Hilderlap.
,). Klaznikovi nasledniki v Ljubljani.