Gospodarske stvari. Jnžna železnica in trženje z lesom v Podravji. II. Trgovci z lesom v Podravji štajerskem in koroškem so doposlali državnemu zboru sle- de5o prošnjo: ,,Go8podarske razm6re v 8podnjem Stajerskem (in tudi jednako na Koroškem) so jako žalostne zavoljo zaporednib slabib letin. Kmetje so prisiljeni, kapitala založenega v gozdih lotiti se, ako bočejo sbajati. Kakor povsod, priteplo 8e je tudi seaikaj takšuib Ijudij, ki se na stroške ubogih bogatijo. Lesa moramo toliko več posekati, kolikor menje deuarja nam za nja ponnjajo. Cele planine 80 uže slekli, gozde posekali, pa niso pazili na gozdarske postave. Tako je pridobljeni od očetov kapital uuičea ali brez vrednosti, posestnik je siromak, upnik zgubi denarje, država pa prejsnji davek. Huda, žalostna napaka je, da železnice nekaterim lesnim trgovcem tarife ali vožnino zmanjšujejo, drugim pa ne. Menjši posestniki, trgovci ne morejo toraj sami svojega lesa v denar spravljati, ampak večjim in od železnice s predpravicami nadarjeniin podjetaikom po slepi ceni prodavati. Takšen ve6ji podjetnik ali lesni liferant je ogerski jud Hirschler. Ta človek ima sain znižano vožnino na južnej železnici, refakcije, in toraj strahuje vse posestnike in lesne trgovce v Podravji. Uže 1. 1880 so se slednji pri železniškem ravnateljstvu pritožili, pa ni pomagalo veliko; le malo so vožnino vsem znižali, a Judova predpravica do še bolje znižane vožnioe ali ,,reiakcija" njcgova je ostala. Sedaj vcljajo tarife od 1. 1881 za vse pošiljatve lesa po južni železnici nad Ptuj do ogerskih štacij. Kdor poilje menje, kakor^lOO vagonov, ta plača 1 gl. 70 kr. od vagona in milje; če pa odpošlje ravno 100 vagonov, tedaj plača menjc, iiamreč 1 gl, 55 kr. od vagona in milje; pri odpošiljatvi 300 vagonov še iuenje, namreč 1 gl. 45 kr., od 600 vagonov pa samo 1 gl. 35 kr. in najraenje, če naloži 1000 vagonov, kajti v tem zadnjem slučaji ninra sauio 1 gl. 25 kr. od vagona in railje našteti. Iz tega je razvidno, da so mali trgovci in posestniki na slabem, veliki podjetniki pa na dobrem, ter onim na škodo ; kajti oni ne zmorejo tolike vožnine in toraj les rajši Judu predajo, ki tako ualoži skoro vselej po 1000 vagonov, pa tudi ceno lesu uastavlja nizko, kakor se rau spoljubi. Tega bi ne bilo, ako bi poprek za vsako število vagonov, toraj za vsakega človeka, jednaka vožnina bila nastavljena. (Konec prih.) Novi način ozdravljanja vrančiiega prisada in drugih kužnih bolezni. Pasteur je našel, da se glivice kurje kolero pri umetni reji ne pomnožujejo 8 trosom, ampak s pomofjo razdelitve. Na podlagi te iznajdbe hotel je napiaviti tudi iz glivic vrančnega prisada tak tros, ki bi živino, kateri se je ta tros vcepil, obvaroval vrančnega prisada, ka.kor je bilo zadnjič povedano o kurji koleri. A to se mu ni tako bitro posrečilo. On je našel, da glivice vrančnega prisada leta in leta na zraku in dežji ležati utegaejo, pa vendar od 87oje morilne moCi nič, ne izgubč, to je, one ztnerom nov tros delajo. Še le proti koncu lanskega leta se mu je posrečilo, umetno rejo glivic vrančnega prisada napraviti, katere glivice so sposobne, ako 8e jih živini vcepi, dotične živali pred vrančnim prisadom obvarovati. Pristaviti je pa treba, da iuienovane glivice na pr. pri govedi drugače, kakor pri ovcah delujejo. Ako se toraj zdrave živali s tvarino, katera ima v sebi oslabljeni tros (virus) vrančnega prisada, cepi, kakor koze, potem so te živali pred nalezeojem vrančnega prisada obvarovane. Se ve da naprava te tvarine ni tako priprosta ter je treba zato dosti znanja in vednosti; sicer je znano, kako Pasteur to nlimfo" dela in bi se tedaj po njegoveiu navodu dala porsodi napravljati. Vrednosti jetako imenitne in neprecenljive ta iznajdba, dauekateri, inšecelo učenjaki, tolikočasa niso hoteli priznati, dokler niso skušnje to popolnoma dokazalo, katerib nekaj bočem še pozneje navesti. Fri niednarodnern lnedicinskem kongresu v Londonu začetkom avgusta meseca se je pa uže Pasteur izrazil, da on v svojem laboratoriji nže ne more več toliko ^limfe1* napraviti, kolikor je francoski gospodarji zabtevajo. Čeravno z velevažnim Pasteurjevim pojasnilom, kaj je bistvo vrančnega prisada (čraia), nismo dobili gotovega zdravila o tej najsilovitejši živinski bolezni, dobili smo vendar neprecenljiv nauk, kako zabraniti razširjevanje njeno, in to je posebno imenitno za vse gospodarje, kakor tudi za one, ki imajo opravilo pri živini, ki je po tej bolezai poginila. Okuženje z vrančnim prisadom se takole godi: Živina, ki je po tej kugi poginila ali se za to kugo bolna pobije, se po obstoječi postavi zakoplje; glivica, katera je vzrok bolezni in katera napolui vso kri trupla, živi potem v zemlji, okoli zakopane živali naredi se namreč nov tros. Ta tros ne bi bil škodljiv, ko bi v zemlji ostal, a črvi in druga golazen ga na daa prinesejo. Potein se pa ta tros z dežjem, obdelovanjem zemlje itd. na daieč okrog zanese, pride v bleve ali pa ga živioa z rastlinami vred na paši v-se dubi. (Konec pribodnjič.) Kako vinu plesnivi duh vzeti. Ako se je plesnivi okus v vinu se le pred kratkim casom pokazal, tako je mogoče v tem slučaji vino s tem ozdraviti, da ga v eisti, močno požvepljeni 6od pretočiš in potem prav močno z jajčjim beljakom ali pa z jesetrinim meburjem čistiš. Ako pa vino že močno po plesn diši, tedaj je le težko plesnivi duh iz njega spraviti. Priporočali so sicer razna sredstva, tako vino zopet ozdraviti, ali njih vspeh je več ko dvomljiv. Pravijo, naj se debel, rudečkasto-žolti koren v vročem pepelu speče in potem na špagi v sod obesi. Sod se potem zabije jn peceni koreu 6—8 dpi y vinu viseti pusti. Po tem časa je pre plesniv dub iz vina odpravljen. Tudi ječrnen ali pšenica 5 do 6 kilogramov na bektoliter do rujave barre povojena in v podolgasto vrečico vsuta in v sod obešena v 6—10 urah vinu neprijeten dub vzame. Dalje se se tudi aledeče sredstvo nasvetuje. Ko se je vino v novi sod pretočilo, se vzame na en bektoliter 3—4 kilograme sladkorja. Ta množina sladkorja se v 5 litrih bolenega vina na ognji raztopi in ko zavreje, se vse to v sod k drugemu bolenemu vinu vlije. Sod se vendar ne sme trdo zapilkati, ker vino precej močno zavreje. Brž ko se je vrenje poleglo, se vino v drugi čisti sod pretoči in z jajčjim beljakom ali pa z jesetcrnim meburjem čisti. ' Zeleua jabelčna listua uš. Ta mrčes je za mlada drevesa posebno v drevesnicab velik škodljivec. Najrajse se loti jabelčnib, bobotno rastočih mladik, pa tadi gruševih, kutinib, češpljevih, jerebikovih in glogovih mladik. Pokončati ga je zelo težavno, a ravno zdaj je čas zato. Najprej se to še posreči, ako se gleda zalegi do živega priti, kar se najprej takole zgodi. Zdaj meseca oktobra je zalega zelene listne uši po steblih mladib dreves zaležena. Tudi na pritličastih sadunosnib drevesih so listne uši kaj rade doma. Zalega se pa še najprej uniči, ako se deblo, veje in popki z raztopljeno glino, ilovico ali navadno prstjo precej na debelo prevlečejo in se jajčka tako s prstno prevleko pokrijejo. Pod to odejo se zalega pre zaduši, popki pa spomladi vendar lahko brstijo in poganjajo. Tudi drevesni vosek je dober zato. Kakor se je že reklo, so posebno drevesuice temu škodljivcu podvržene. Tudi tukaj se mora na povedani način proti listni uši ppstopati, posebno na sušljeakih in na okah okuliranih mladih dreves. Pobeljenje z apneno vodo isto tako listno uš pokonča. Da se žive listne uši od drugod na Daša drevesca priselijo, temu se ve da ni ubrauiti, vendar pa take priseljenke uiso tako silno škodljive, kakor one na drevesib samih izležene. Tako saj tidijo skušeni vrtnarji. (Zrnsko kupčeranje) slabo kaže, vedno ve5 zrnja dovažajo iz Rusije, Ruraunije, pa tudi iz Amerike, zadnji čas uže moko. Cena našim pridelkom pada. (Novo vino) iz Frauheima, Radiselskega plačujejo v Mariboru po 60 gl. štrtinjak. (Sejmi) 21. v Celji, Sevnici; 22. oktobra v Mariboru, 24. oktobra v Ribnici, Vidmu. (Sejmi na Koroškem) 24. oktobra Celovec, Gmind, 28. oktobra Gutštajn, Kapla, sv. Leuart, sv. Mohor, Sakscnburg, 31. oktobra Podklošter.