> Si *
Vv
J 1 J** .
p
; <
V ^A,'» - 1 » . .


niti
vV M
*n J
* A
• t*. i ' i
i;

» » ' r

i
t *
*
1
• .
♦»
Obvoznici slabo kaže
1 Mtf
Priznanja za urejenost kraja
Miklavž v Trzinu i ^ Mlade strelke spet odlične
Naj bo srečno!
V prejšnjih letih sem v zadnjem uvodniku v iztekajočem se letu običajno razmišljal o lepih stvareh, povezanih z novim letom, o novih upih in pričakovanjih. Tudi letos je veliko upov in pričakovanj, žal pa tudi strahov. Pa ne zaradi majevske napovedi konca sveta, ki naj bi se zgodil ravno, ko boste prejemali to številko Odseva. Konec sveta so napovedovali tudi za leto 2000, pa smo ga preživeli in tudi usodni letošnji 21. december bomo preživeli! Razmišljanja o morebitnem koncu sveta pa so nam mogoče le pokazala, kako ranljiv je ta svet. Koliko možnosti je za nenadni konec naše civilizacije, našega obstoja! Pravzaprav smo zdaj tu, v tem prostoru in tem času, po srečnem seštevku neštetih naključij. Zdi pa se, da človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem samo sili v propad.
Precej več strahov je zaradi dejstva, da so nas razmere v državi in družbi prisilile, da so 21. december razglasili za dan vseslovenskega splošnega upora proti pokvarjenim politikom, tatinskim tajkunom in drugim goljufom, ki so deželico na sonč-
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Veronika Cukrov, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Brigita Ložar, Patricija Mušič, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
ni strani Alp pripeljali skoraj na rob propada. Zdaj, ko pišem te vrstice, ne vem, kako se bodo protesti dogajali in kaj bodo prinesli. V Trzinu, kjer recesija ni tako hudo opazna, bo življenje teklo naprej skoraj običajno: upokojenci bodo imeli svojo prednovoletno srečanje, eno od nadebudnih trzinskih podjetij - VinKom, bo v dvorani Marjance Ručigaj predstavilo svoja prizadevanja, kako bi z novimi pristopi, ki so jih poimenovali »Bodi, kar si«, spremenili svet na boljše. Napoved je spodbudna, še zlasti, ker bodo hkrati s tem predstavili tudi novo knjigo, ki govori o sreči.
Pred dnevi mi je v roke prišla knjiga, kjer sto strokovnjakov iz različnih področij skuša opredeliti, kaj je sreča. Ene same razlage ni. Naredili so že na tisoče študij, vendar nobena definicija ni sreče v celoti opredelila. Sreč je nešteto. So majhne, drobne, lahko so velike, lahko so osebne, tudi neopazne, pa vendar so vse okrog nas in so nujno potrebne za naša preživetja. So tudi nesreče. Tudi teh je veliko, celo preveč, a so s srečami tesno povezane. Skoraj bi lahko rekli, da ene brez druge ni. Pa ni čisto tako. Večini nesreč se lahko vsaj poskušamo izogniti, prav tako kot moramo srečo tudi iskati, za nekatere sreče se moramo tudi močno potruditi. K sreči pa druge pridejo same od sebe.
V teh dneh že slišimo ogromno želja, voščil in čestitk in v večini je tudi želja po sreči. Naj bo leto, ki prihaja, srečno, srečnejše od tega, ki se izteka! Pravico imamo do takih želja, za njihovo uresničitev pa bomo morali včasih tudi sami kaj žrtvo-
Slika na naslovnici
Naj 2013 prinese lepše čase! Foto: Zinka Kosmač
vati in se tudi potruditi za končno zadovoljstvo.
V 21. decembru, prvem dnevu koledarske zime, je tudi veliko simbolike. Naši davni predniki so pravzaprav na ta dan praznovali novo leto. Še zlasti na daljnem severu je bilo to res opazno, kajti po dolgem času tam na ta dan prvič na obzorju lahko spet za krajši čas vidijo Sonce. Po 21. decembru je svetlobe vse več, dnevi so vse daljši in nova luč prinaša nova upanja. Zima, čeprav se uradno šele začenja, bo začela izgubljati boj, začelo se bo porajati novo življenje.
Novo leto zdaj praznujemo deset dni kasneje, pa vendar je sporočilo enako. Pred nami so novi začetki, nove želje in načrti, tudi nova pričakovanja. V prihodnjih dneh bomo pod novoletne jelke začeli polagati darila. Želim si, da bi pod novoletno jelko za vse Slovence položili prelep zavoj, v katerem bi bile rešitve za krize in težave, to je da bi dobili resnično pošteno, pametno vodstvo, ki bi znalo najti rešitve za zagon gospodarstva, za izničenje brezposelnosti in odpravo revščine. V novoletni darilni paket za Trzin pa bi želel položiti zagotovilo, da bomo obvoznico ob starem delu naselja dobili v kar najkrajšem času in da bomo rešili tudi vse druge prometne zagate našega kraja. Ob tem paketu bi lahko položil še več manjših darilnih zavojčkov z rešitvami za težave, ki jih imajo na Občini, in za tiste, ki tarejo trzinska društva in na sploh Trzin-ce. K sreči težav niti ni toliko kot drugje, a želje morajo biti, saj te pomenijo gibalo razvoja. Če nič drugega, bi pod smrečico postavil tudi majhen zavojček za Odsev, ki bi našemu glasilu prinesel več strani in mogoče celo barvne slike. Slišali smo, da bi nekateri Odsev radi kar ukinili. K sreči so v manjšini in njihov omot pod smrečico tokrat še ne bo razvezan. Veseli pa bi bili, če bi se kritiki potrudili in tudi sami poskušali izboljšati ta naš skupni časopis.
A pustimo sreči in decembrskim belobra-dim starčkom naj sami uresničujejo naše želje. V uredništvu Odseva si želimo, da bi v letu, ki prihaja, le imeli boljše pogoje za delovanje, da bi lahko poročali o samih pozitivnih in zanimivih stvareh, predvsem pa, da bi se življenje v Trzinu izognilo pastem krize. Vsem našim bralcem želimo veliko lepih trenutkov, veselja in zdravja, in da bi čez leto ugotavljali, da se jim je večina lepih želja uresničila!
Urednik
Res je, dragi občani in občanke, da preobilje dogodkov na vse nas vpliva tako, da imamo občutek, kot da čas teče vse bolj hitro, in da se ravno zaradi tega preobilja posameznim dogodkom ne utegnemo več niti približno tako posvetiti, kot si dogodki to zaslužijo. Ne vsi, mnogi pa. In zato se zdi, da je od preteklega novega leta minilo zelo malo časa in da smo ves ta čas samo bezljali sem ter tja, in že je spet pred nami novo leto. A če se ozremo po tem letu, ki je za nami, in nekoliko premislimo, lahko ugotovimo, da je bilo res tegobno - za nas na Občini predvsem zaradi zapletov z gradnjo vrtca, a hkrati vendarle polno tudi prijetnih in koristnih dogodkov, pomembnih pridobitev, ki bodo še dolgo vplivale na kakovost življenja v občini, ter seveda, žal, tudi neprijetnih presenečenj in posledic finančne krize in gospodarske krize, ki vse bolj načenja tudi občinske finance.
Naložbe
Zapleti z gradnjo vrtca so nas, zlasti tiste, ki smo najbolj neposredno odgovorni za to naložbo, prikrajšali za kakšno debelo uro spanca marsikatero noč tega leta, pa vendar so otroci, kot vemo, že od 23. julija v novem vrtcu, in 6. decembra smo končno s predstavniki družbe Jelovica hiše d. o. o. podpisali dokončni primopredajni zapisnik (prevzeli objekt v celoti), čeprav izvajalci niso odpravili nekaj manjših pomanjkljivosti in ne opravili čisto vseh zunanjih del, a to jim bomo obračunali ob plačilu zadnje situacije (računa) v skladu z veljavno pogodbo. To zadnje nakazilo po pogodbi bo lahko izvedeno še pred novim letom, kot je to načrtovano s proračunom, in potem bomo pač čakali na razsodbo sodišča, saj bo družba Jelovica hiše d. o. o. poskušala na sodišču iztožiti zvišanje cene del. Mi menimo, da za to ni razlogov; vemo pa, da nas najbrž čaka dolga pravda. Na srečo pa so praktično vse druge načrtovane in že izvajane naložbe tekle ali še tečejo po načrtih: Jefačnikova domačija, večnamenska stavba ob Habatovi ulici, prilagoditev prostora in oprema za novo sodobno strelišče za trening in manjše tekme za potrebe Strelskega društva in strelskega krožka Osnovne šole Trzin, obnova vodovoda na območju Habatove ulice in ulice Za hribom, nove avtobusne postaje in še bi lahko naštevali. Čeprav se dela še ne izvajajo, pa so vse leto potekale tudi intenzivne priprave na tri velike investicije, pri katerih sodelujemo z drugimi občinami (Center za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju, nadgradnja Centralne čistilne naprave in nov cevovod od vodovodnih črpališč na Mengeškem polju do Trzina z vključitvijo dodatnih globljih vrtin za izboljšanje kakovosti vode. Kar nekaj novih naložb pa bomo izvedli v Občini Trzin tudi sami.
Družabno, kulturno, športno življenje
Bilo je veliko uspešnih in kakovostnih prireditev na vseh navedenih in tudi drugih področjih. Kar zadeva šport, je treba izpostaviti številne nove možnosti za re-
kreacijo, ki jih občina zagotavlja z vključevanjem v projekte regijskega značaja (»Gremo na pot«) in s spodbujanjem društvene dejavnosti v Trzinu. Trzinska pomlad, Mednarodni folklorni festival, prireditve, ki jih organizira sama občina, in prireditve trzinskih društev (KUD, DU, TD ...) zagotavljajo veliko možnosti za ustvarjalnost občank in občanov in hkrati tudi ustrezno ponudbo kakovostnih kulturnih prireditev, tudi takšnih z udeležbo vrhunskih ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Skrbeli pa smo tudi za podporo organizatorjem družabnih prireditev ali jih celo, kot občina, soorganizirali, zavedajoč se, da je tudi družabnost pomembna spodbuda za integracijo skupnosti.
Spoštovani občani in občanke, občina Trzin se z uresničevanjem programa traj-nostnega razvoja vse bolj opazno uvršča med občine, ki so najbolj uspešne na področju učinkovite rabe energije (prihranek pri stroških javne razsvetljave je že zelo opazen) in izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri čemer si želimo še bolj spodbuditi tudi vas, občane, da bi se v še večji meri odločali za projekte energetske sanacije stavb ipd., kar vam bo na daljši rok pomagalo tudi zmanjšati stroške za energijo. Nadaljujemo tudi s prizadevanjem za lepši izgled kraja, h kateremu veliko prispeva tudi trud Turističnega društva Kanja. Enako skrbimo za kakovost življenja najmlajših in najstarejših v Trzinu in, kljub krizi, bomo za oboje enako skrbeli tudi v prihodnje.
Vse navedeno pa po drugi strani pomeni, da moramo vseeno, glede na učinke krize na občinski proračun, zategovati pas in, žal, razmišljati tudi o tem, da čisto vsega, kar bi si želeli in kar smo morda obljubljali, ne bo mogoče uresničiti, vsaj ne tako hitro, kot bi si želeli. A naj nam vsem skupaj to ne pokvari vedrega razpoloženja, ki se spodobi za zadnje dni leta, za dni okrog božiča in novega leta! Želim vam, da bi jih preživeli čim bolj brezskrbno, čim bolj veselo, in da bi vam leto 2013 prineslo čim več resničnih možnosti za uresničenje vaših načrtov in želja! Želim vam srečen božič in veselo novo leto!
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Vsem občankam in občanom ter ostalim bralcem Odseva želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2013!
Župan, Občinski svet in Občinska uprava Občine Trzin
v
Županov kotiček
Odprtje vrtca najpomembnejši občinski dosežek leta
Ker ste o iztekajočem se letu v Trzinu spregovorili in ga ocenili že v svojem Županovem kotičku, nas za začetek zanima, kaj vam bo v iztekajočem se letu ostalo v najprijetnejšem spominu, katera je vaša največja želja, ki je letos ni bilo mogoče izpeljati, in kaj pričakujete od prihodnjega leta?
Navkljub vsem zapletom, ki smo jih imeli z gradnjo vrtca, in kljub zamudi, do katere je prišlo zaradi teh zapletov, mi bo kot najprije-tnejši spomin na iztekajoče se leto zagotovo ostalo odprtje novega vrtca in vselitev otrok v vrtec. Vem, da se nam v zvezi z vrtcem še obetajo težave in mučne zgodbe, saj izvajalec napoveduje, da bo skušal izsiliti višjo ceno po sodni poti, a kljub temu sodim, da je to ena najpomembnejših in v bistvu najuspešnejših občinskih investicij v vsem tem času, kar sem župan.
Pred kratkim smo slišali, da štirim občinam, med katerimi je tudi Trzin, na sodišču ni uspelo uveljaviti zahteve po odškodnini zaradi nepravičnih sprememb zakona o financiranju občin. Čeprav se spor vleče že štiri leta, je sodišče svojo odločitev sprejelo brez podrobnejše obravnave. Ali to pomeni, da pritožba ni bila ustrezno pripravljena, in jo je sodišče že takoj lahko zavrlo kot neustrezno? Se namerava Trzin z ostalimi prizadetimi občinami na razsodbo pritožiti? Koliko so do zdaj Trzin stali postopki v zvezi s to pritožbo?
V tem primeru seveda ne gre za čisto običajen odškodninski spor, temveč za spor, v katerem sodišče dejansko tudi razsoja in ne samo odloči v skladu z zakonom, kot na primer v primeru, ko nekdo zahteva odškodnino zaradi neupravičenega pripora ali česa podobnega. Želim opozoriti na to, da je v tem primeru sodišče očitno kar zelo upoštevalo javno finančno stanje države oziroma dejstvo, da bi v primeru sodbe v našo korist to pomenilo obremenitev državnega proračuna za vsaj okrog 40.000.000 EUR (v tolikšni višini je namreč celo ministrstvo za finance ocenilo škodo, ki so jo utrpele občine v letu 2008). Dejstvo je namreč, da je Ustavno sodišče ugotovilo spornost nekaterih določb zakona in jih razveljavilo, res pa je, da ni eksplicitno predvidelo odškodnine, zaradi česar smo morale občine vložiti dodatno odškodninsko tožbo. Seveda nas zdaj čaka ocena smiselnosti vztrajanja in morebitne pritožbe. Občina je v zvezi s tem doslej imela običajne sodne stroške (odvetnik in približno okrog 1.300 EUR sodnih stroškov na podlagi sodbe).
Gradnja nove Jefačnikove domačije je tako rekoč zaključena. Kaj je tam še potrebno storiti in kdaj predvidoma bo objekt predan namenu? Kako je zamišljena muzejska zbirka v domačiji?
Gradbena dela so res v glavnem končana, ni pa še urejeno funkcionalno zemljišče. Zdaj potekajo notranja obrtniška dela, potem
sledi opremljanje, in kot računamo, v drugi polovici leta tudi otvoritev spominsko-muzejskega dela, predvidoma z ustrezno razstavo, in še prej razpis in vselitev stanovanjske hiše. Koncept delovanja spominsko-muzejskega dela, v katerem naj bi imelo svoj sedež tudi Turistično društvo, pa je, recimo temu, klasičen: izmenjavanje stalne razstave s tematskimi začasnimi razstavami. Stalna zbirka naj bi vključevala pregled zgodovine in etnologije Trzina, vključno s prikazom verjetno najbolj znane tradicionalne trzinske obrti (mesarstva).
Kakšno je zdaj stanje v objektu, ki ga je Občina zgradila ob Ha-batovi cesti in kdaj bo ta predan svojemu namenu?
Stanje je zelo podobno kot v primeru Jefačnikove domačije. Gradbena dela so v glavnem zaključena, potekajo obrtniška dela in potrebno je še urediti funkcionalno zemljišče. Le da je ta objekt po terminskem planu verjetno za dva, tri tedne pred Jefačnikovo domačijo. Moram reči, da na objekt že težko čakamo, saj prostor nujno potrebuje občinska organizacije Rdečega križa, potrebujemo skladišče in tudi prihodnji stanovalci čakajo, kajti objekt stari farovž je res že zelo načet in samo upamo lahko, da bo dobro prestal to zimo.
V zadnjem času je kar nekaj akcij in govora v zvezi z obvoznico ob starem delu naselja, kako pa je zdaj z načrti za ureditev izvozov in uvozov v industrijsko cono, saj je bilo tudi za te prometne želje napovedano, da naj bi bile v najkrajšem času rešene?
S civilno pobudo za obvoznico in prebivalci starega dela Trzina se res intenzivno pogovarjamo, tudi moram reči, da v glavnem zelo strpno in razumno. Tisto, kar je morda nekoliko težko, je to, da je včasih težko razumeti formalne postopke in tudi formalne zadržke, ki preprečujejo, da bi se popolnoma upravičene želje ljudi, ki živijo ob Mengeški in Jemčevi, hitreje uresničevale. To je še toliko težje zdaj, ko (že kar nekaj let) ministrstvo za kmetijstvo res zelo trdovratno in nepopustljivo ščiti kmetijska zemljišča, po drugi strani pa vsi vemo, da država nima denarja in sploh ne želi nič slišati o novih projektih gradnje cest ali vsaj obnove in modernizacije obstoječih cest. Vsi vemo, da tudi dela na Mengeški (obnova in posodobitev) niso zaključena, ker ministrstvo nima sredstev za to; velika večina stroškov pa odpade na državni proračun. Na naše pozive, da bi se vsaj začeli resno pogovarjati o obvoznici in o začetku postopka za sprejem Državnega lokacijskega načrta, sploh ne dobimo nobenega odgovora, kaj šele, da bi dobili termin za sestanek. Občina si je v preteklih letih zelo prizadevala, da bi se na tem področju kaj premaknilo. Na našo pobudo je bila izdelana študija optimalnih variant poteka obvoznice, ki naj bi se navezovala na nov avtocestni priključek Študa. Študija je bila
tudi ocenjena, sprejeta je bila optimalna varianta, ki pa, resnici na ljubo, ni najbolj všeč Občini Domžale in še zlasti ne krajanom Depale vasi. Ministrstvo za kmetijstvo nas je po skoraj dveh letih pogajanj prisililo, da smo v Občinski prostorski načrt zarisali izključno samo okvirni koridor za prihodnjo obvoznico in nič več; drugače ni hotelo dati soglasja k našemu Občinskemu prostorskemu načrtu. Brez tega soglasja pa ne bi bil potrjen na seji vlade. Zdaj pritiskamo skupaj z občinama Domžale in Mengeš in skušamo angažirati tudi poslance s tega območja, da bi nam pomagali. Na naslednji seji občinskega sveta naj bi ustanovili tudi posebno začasno delovno telo občinskega sveta, ki se bo ukvarjalo samo z iskanjem možnosti za uresničenje te nujne naložbe v korist Trzina in države, in sam samo upam, da se bo vendarle v kratkem kaj premaknilo.
Do neke mere podoben položaj je tudi z dodatnim izvoznim pasom iz OIC Trzin. Mi smo naredili vse, kar moremo. Financirali smo študijo možne izvedbe, poskrbeli za vse potrebne ocene in študije, ki dokazujejo smiselnost tega posega, a ker gre za priključek na državno cesto, spet čakamo na odziv in soglasje države. Čakamo že kar nekaj mesecev.
19. redna oz. novembrska seja Občinskega sveta Občine Trzin je imela na dnevnem redu, ki mu ni nihče nasprotoval, 14. točk, od katerih je bila najpomembnejša druga obravnava predloga Proračuna občine za leto 2014. Zapletlo se je kmalu po županovem pojasnjevanju glavnih sprememb, ki so jih v predlog vnesli po prvi obravnavi. K razpravi se je prijavila le občinska svetnica Irena Habat. Predlagala je sprejem novih dopolnil, med katerimi je bil predlog, da bi v proračun vnesli tudi novo postavko o sofinanciranju državnih cest. Na ta način bi lahko Občina bolj dejavno delovala pri pripravi vsega potrebnega za gradnjo obvoznice ob starem delu naselja, čeprav naj bi bila njena gradnja v pristojnosti države. Irena je še povedala, da želijo predstavniki opozicije vnesti 5 dopolnil. Župan Anton Peršak je pripomnil, da amandmaji niso pravilno pripravljeni. V razpravo se je vmešal predstavnik liste Za zeleni Trzin Romeo Podlogar, pa ga je župan opozoril, da se ni prijavil za razpravo. Sledila je dokaj ostra polemika, med katero je svetnik Podlogar županu očital avtokratsko vodenje seje, župan pa je predstavnikom opozicije priporočil, da naj preberejo poslovnik o tem, kako se vodi in kdo vodi seje Občinskega sveta ter pod kakšnimi pogoji se vlagajo dopolnila. V pogovor je vskočil tudi občinski svetnik liste Trzinci Frane Mazovec, ki je podprl Podlogarja, ta pa je izjavil, da so se v prejšnjih mandatih lahko prijavljali k razpravi tudi naknadno. Župan je bil neomajen, da
Glede na opazko, da smo obljubljali rešitev v najkrajšem možnem času, pa le moram še enkrat opozoriti, da je pri teh rečeh čas zelo relativna kategorija. Mengeška obvoznica je zdaj res (samo delno) zgrajena, a treba je vedeti, da je bila uvrščena v dolgoročni plan že leta 1986; torej je od prostorske rešitve do uresničitve minilo kar okrog 24 let. Seveda obstojajo, vsaj teoretično, tudi druge možnosti, vendar manj primerne kot je varianta, ki je bila potrjena na podlagi že omenjene študije. Da gre pri teh rečeh včasih tudi za hud cinizem, naj ponazorim z anekdoto, da mi je eden od preteklih ministrov za kmetijstvo, ko sem ga pregovarjal, naj vendar upošteva nevzdržne okoliščine v Trzinu, rekel, naj zgradimo tunel skozi hrib, na katerem leži Dobeno, in skozi črnuški hrib in naj nehamo razmišljati o obvozni cesti čez Mengeško polje. In ta minister je tedaj celo živel v Trzinu.
A ne glede na vse to, seveda ne bomo odnehali. Prej ko slej se nekaj bo premaknilo, kajti prepričan sem, da to obvoznico potrebuje tudi država, le da je zdaj v takšnih škripcih, da preprosto ne želi nič slišati o dodatnih obveznostih.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
se v razpravo lahko vključujejo le po vrstnem redu prijav. Ker niso našli skupnega jezika in ker predlagani amandmaji niso bili po županovi oceni ustrezno prijavljeni, so sejo prekinili za deset minut.
Po prekinitvi stališč niso zbližali, občinska svetnica Irena Habat pa je vseeno predstavila predloge amandmajev. Pojasnila je, da poleg nove postavke v višini 10.000 EUR za sofinanciranje priprav na gradnjo nove obvoznice predlagajo tudi novo proračunsko postavko, s katero bi v Trzinu uredili medicinsko postajo. Denar za takšno postajo naj bi prerazporedili iz tistih proračunskih postavk, s katerih financirajo skupne administrativne službe ter lokalni TV program, ob tem pa tudi s postavk za potrebe kulture, športa in nevladnih organizacij. Predlagali so tudi dopolnilo za zagotovitev prispevkov za novorojence v Trzinu. Ob rojstvu vsakega otroka naj bi staršem Občina prispevala po 500 EUR, denar pa bi zagotovili tako, da bi ga vzeli s proračunske postavke, s katere se financira naše glasilo Odsev. Ob tem so zapisali, da Odsev v zadnjih letih izgublja na kakovosti tekstov, obravnava nezanimive teme, je površen in prinaša dolgočasne vsebine. Znižanje stroškov za nepotrebne sodelavce in nižanje visokega mesečnega honorarja za glavnega urednika naj bi imelo motivacijski učinek v smeri boljšega in strokovnejšega pregleda lokalnih dogodkov.
Z naslednjim predlogom so predvideli, da bi za razširitev izhoda iz Mlak namenili 65.000 EUR, za ta znesek pa naj bi zmanjšali proračunski presežek občine. Predlagali so tudi dopolnilo, s katerim bi občina za štipendiranje lahko porabila 32.000 EUR, denar za to pa naj bi prerazporedili s postavk za financiranje področja športa, kulture in nevladnih organizacij ter s postavke, ki predvideva stroške vzdrževanja bodočega muzejskega dela prenovljene Jefačnikove domačije.
Župan je ob oceni predlogov dejal, da dopolnila niso pripravljena v skladu s poslovnikom Občinskega sveta za področje sprejemanja proračuna. Med drugim lahko investicijske amandmaje umestijo v predlog proračuna le na podlagi investicijske dokumentacije. Članice in člani Občinskega sveta so zato glasovali le o enem predlaganem amandmaju, vendar so ga z večino glasov zavrnili.
Poročilo z 19. redne sejo Občinskega sveta občine Trzin
Živahno o vodenju sej Občinskega sveta
Potrdili pa so predlog proračuna, ki predvideva, da naj bi občina v letu 2014 imela za 4.796.912 EUR prihodkov in za 4.300.842 EUR odhodkov.
V	nadaljevanju seje je Občinski svet sprejel predlog za znižanje cen programov razvojnega oddelka vrtca Osnovne šole Roje. Znižanje cen je bilo potrebno sprejeti v skladu z določili Zakona o uravnoteženju javnih financ, saj so se znižali stroški dela. Predlog je predstavila ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bogataj. Sledila je obravnava predloga novega pravilnika o štipendiranju v občini, ki ga je bilo treba sprejeti, ker država praktično ne štipendira več. Predlog je bil sprejet brez razprave.
Med stalno točko vseh sej Občinskega sveta, Vprašanja in pobude, so članice in člani Občinskega sveta postavili kar nekaj vprašanj. Med drugim jih je zanimalo, kaj se dogaja z avtobusno postajo v Trzinu, kdo je odobril posipavanje gozdnih cest z mletimi ostanki asfalta, koliko je bilo za to plačano, kdaj bo odstranjena deponija na jasi v gozdu med Mlakami in cono v bližini trzinskega bajerja in kdo bo to plačal, kakšno je stanje pri vodnem razbremenilniku Pšata - Kamniška Bistrica, kdo nadzoruje varnost na območju tega razbremenilnika, kdaj je bila narejena poplavna študija za območje občine, kdaj je bilo izvedeno zadnje štetje prometa v starem delu naselja in kakšni so bili rezultati, kakšen je status ceste ob Pšati, kdaj bodo ustanovili posebno komisijo občinskega sveta, ki naj bi se ukvarjala s pospeševanje prizadevanj za izgradnjo obvoznice, na kateri datum so izdali vabila predstavnikom Ministrstva za promet, da naj se udeležijo zbora občanov o prometnih težavah v Trzinu. Na nekatera vprašanja so svetniki dobili odgovore takoj, za druga pa bodo dobili pisne odgovore pred naslednjo sejo občinskega sveta.
V	nadaljevanju so v drugi obravnavi sprejeli sklep o občinskih cestah in cestnoprometni urediti v občini. Dokaj hitro, brez razprave, so zatem sprejeli spremembe pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini ter letni program kulture za leto 2013. Predlagane spremembe in program je na kratko predstavil župan. Ko so obravnavali naslednjo točko - Letni program športa v Trzinu, je občinski svetnik Romeo Podlogar izjavil, da pogreša vizijo razvoja športa v Trzinu, ko so govorili o uresničevanju načrtov za izgradnjo športnega parka v Trzinu, pa je g. Anton Peršak pojasnil, da športnega parka zdaj ne morejo širiti, ker je potrebno zemljišče v lasti hčerinske družbe propadlega podjetja Vegrad. Na kratko je orisal, kako so z zemljišči na tistem območju fiktivno trgovali, tako da jim je zelo narasla cena, sedanji lastnik pa zemljišč ni pripravljen prodati po uradni, strokovno določeni ceni, saj so za njihov nakup plačali precej več.
Brez posebne razprave so nato sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in o vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2013 v občini Trzin. V isti sklop občinskih predpisov sta sodila tudi naslednja dva sklepa, in sicer Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestil za uporabo zazidanega ali nezazidanega stavbnega zemljišča ter sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinske takse za leto 2013. Omenjene sklepe mora občinski svet sprejeti znova, s tem pa določijo pogoje oziroma vrednost enega od pomembnejših virov prihodkov občine.
Po hitrem postopku so nato sprejeli spremembo odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine ter o občinskem glasilu Odsev. Ker v zadnjem obdobju Občini ni uspelo pridobiti nikogar, ki bi tržil oglasni prostor v občinskem glasilu, zaradi gospodarske krize pa naj bi bilo zanimanje za tovrstno oglaševanje tudi manjše, se je bilo občinsko vodstvo prisiljeno v odloku odreči prihodkom od trženja Odseva.
Sledila je druga obravnava odloka o grbu in zastavi Občine Trzin. Na predlog medobčinskega inšpektorata so pri tem odloku sprejeli 5 dopolnil, posebne razprave pa ni bilo. Prav tako so z dvigom rok na hitro potrdili soglasje k podaljšanju mandata Viktorju Jemcu iz Lukovice v Svet Osnovne šole Roje. Občine solastnice osnovne šole v Rojah so se dogovorile, da bo mandat predstavnika občin solastnic te šole trajal toliko kot mandat v občinskem svetu.
Miro Štebe
Obvoznici slabo kaže
V ponedeljek, 26. novembra, je Občina na pobudo civilne iniciative sklicala ponovni zbor krajanov iz starega dela naselja zaradi nevzdržnih prometnih razmer na njihovem območju. Podobno kot na poletnem zboru občanov tudi zdaj na srečanje ni prišel noben predstavnik prometnega ministrstva ali Direkcije za ceste, čeprav so jih, po zagotovilu župana Antona Peršaka, povabili. Dobra udeležba krajanov pa je vseeno pričala, da gre za vse bolj pereče težave in da si prebivalci zelo želijo izboljšanja razmer. Žal tudi tokratno zborovanje ni prineslo optimizma. Podobno kot na prvem zboru je župan pojasnil prizadevanja Občine, da bi le dosegli umestitev in izgradnjo obvoznice, ob tem pa je poudarjal, da gre za državni projekt in da so morali na zahtevo kmetijskega ministrstva iz prostorskih načrtov celo brisati že zarisani koridor za obvoznico, tako da imamo zdaj le zagotovilo, da naj bi tam nekje v prihodnosti vseeno zgradili obvozno cesto. Povedal je še, da se slabo piše tudi dokončanju posodobitve Mengeške ceste, saj država nima denarja, in je nadaljevanje del na tej cesti začasno ustavljeno, zagotovo pa niso predvidena v prihodnjih dveh letih.
Predstavniki policije in medobčinskega inšpektorata so pojasnjevali, kako si prizadevajo za izboljšanje varnostnih in prometnih razmer v starem delu naselja, vendar je vsem jasno, da bo pravo odrešitev za večino prometnih težav v tistem delu občine rešila
šele obvoznica. Med razpravo so občani poudarjali nujnost zagotovitve večje varnosti na cestah v naselju, ki jih zdaj zaradi preobremenjene Mengeške ceste v času prometnih konic uporabljajo nestrpni vozniki kot bližnjice. Ker gre pri tem tudi za šolske poti, je strah za varnost šibkejših udeležencev v prometu upravičen. Spet so opozarjali na nepreglednost nekaterih odsekov in križišč na tamkajšnjih ulicah. Marsikje se žive meje razraščajo na cestišča in zelo zmanjšujejo preglednost, zakriti pa so tudi nekateri prometni znaki. Med razpravo je bilo zaznati, da krajani niso povsem enotni, kako naj bi rešili tamkajšnje prometne zagate. Eni so se zavzemali za enosmerni prometni režim, drugi so bili bolj za večje število t. i. ležečih policajev, tretji so opozarjali, da teh ovir na Jemčevi cesti ni pametno postavljati, večina govornikov pa je poudarjala, da bi morala Občina pri reševanju teh težav igrati večjo vlogo. Da bi stvari premaknili z mrtve točke, bodo na Občini ustanovili posebno delovno telo, ki bo skušalo pospešiti iskanje rešitev, vendar pa z zborom, razen da so ponovno opozorili na vse večjo stisko zaradi zaostrovanja prometnih razmer, niso dosegli bistvenega napredka.
Miro Štebe
Novi nadstreški avtobusnih postaj
Pred kratkim so na avtobusnih postajališčih ob trzinskih cestah postavili več novih ličnih postajnih nadstreškov. Na sliki je nadstrešek v bližini Jerajeve domačije, to je nasproti gasilskega doma, nedaleč od mesta, kjer je včasih že bilo trzinsko avtobusno postajališče. Včasih je postavitev take postaje pritegnila precej več pozornosti, zdaj pa je šel dogodek kar nekako mimo. Upamo, da bodo tudi različni nočni veseljaki, ki se običajno znašajo nad zastekljenimi stenami takih postaj, hodili mimo, da bodo novi nadstreški dobro služili svojemu namenu in da bodo le še en dodatek k večji urejenosti našega kraja.
Za energetsko sanacijo trzinskih hiš
Že ob ustanovitvi je naša občina med svoje prednostne naloge uvrstila prizadevanja za večjo energetsko varčnost. Eden prvih in verjetno do zdaj najpomembnejših korakov je bila uvedba plinifikacije, ki je omogočila, da je zdaj na zemeljski plin priključenih približno 80 % trzinskih gospodinjstev. Stari Trzinci in tisti, ki so se prvi vselili v novo naselje, se verjetno še spominjajo, kako je bil pred tem zrak v Trzinu pozimi zasičen s smogom, saj so večinoma kurili premog. Čeprav je naselje zdaj večje, takih težav skoraj ni več, hkrati pa plin kot eden najcenejših energentov ugodno vpliva tudi na družinske proračune tistih, ki so se odločili in priključili na plinovodno omrežje.
Občina je že kmalu po ustanovitvi začela s toplotno izolacijo objektov, ki so v njeni lasti. S to prakso nadaljuje še zdaj, tako je npr. novi vrtec v Mlakah eden od energetsko najbolj varčnih vrtcev v državi, za kakovostno toplotno izolacijo pa naj bi poskrbeli tudi pri novih objektih, ki so jih pred kratkim postavili na območju Jefačnikove domačije in tam, kjer je včasih stala skladiščna lopa kmetijske zadruge, to je v bližini Čebulovega mosta čez Pšato. Občina že nekaj časa v javni razsvetljavi večinoma uporablja varčne žarnice, energetsko varčno pa se obnaša tudi na drugih področjih.
Ob začetku mandata zdajšnjega občinskega vodstva je Občina ustanovila posebno komisijo, ki se ukvarja prav z vprašanjem ve-
čje energetske varčnosti naše občine. Pripravili so že nekaj predavanj, tudi na straneh našega glasila smo pisali o možnostih za večjo energetsko varčnost posameznih gospodinjstev. Letos spomladi pa so izvedli snemanje Trzina iz zraka s toplotno kamero, ki je pokazalo, kje v naselju so najbolj potratni z energijo. Vsak lastnik hiše v Trzinu še vedno lahko na Občini dobi podrobnejši prikaz toplotne varčnosti njegove hiše v času, ko so izvedli ter-movizijo.
Pred časom pa je Občina pri podjetju Actum d. o. o. naročila pilotno študijo o možnostih celovite energetske varčnosti trzinskih stanovanjskih hiš. Ker je v Trzinu več sosesk, v katerih so hiše zelo podobne, lahko takšno sanacijo zelo pocenijo, saj lahko izdelajo projekt samo za nekaj posameznih hiš, pa je uporaben za celo sosesko. Za začetek so preučili možnosti toplotne sanacije vrstnih hiš ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici. Tam je 158 hiš, ki so bile ob postavitvi sicer dobro toplotno izolirane, vendar je čas že pokazal svojo moč in hiše bi potrebovale novo dodatno toplotno izolacijo.
V sredo, 28. novembra, je Občina pripravila predavanje predstavnika Actuma, ki je prebivalcem vrstnih hiš v Mlakah predstavil rezultate njihove pilotne študije. Povedal je, da bi bilo za učinkovito energetsko sanacijo hiš v Mlakah potrebno zamenjati stavbno pohištvo - okna in vrata, z novejšimi in bolj kakovostnimi, saj so tam izgube energije največje. Priporočajo tudi zamenjavo stešnih kritin in ureditev boljše, debelejše toplotne izolacije streh, prav pa bi bilo tudi, če bi pri vrstnih hišah poskrbeli za nove, energetsko bolj varčne fasade.
Zapojmo in zaigrajmo skupaj
Srečo, srečo za vse
V	torek, 11. grudna po gregorijanskem koledarju, je bila v osnovni šoli Trzin lepa in prijazna predstava. Predstava, ki so jo s pomočjo učiteljev in Društva prijateljev mladine Trzin pripravili učenci osnovne šole za svoje sošolce in prijatelje - za tiste, ki nimajo vsega in zato so jim želeli pričarati srečo v njihova srca in lučke v oči. O teh lučkah in sreči so učenci na vabilu zapisali takole:
Nasmeh naj prinese vam iskre v oči, naj ogenj zaneti in svetle luči, to leto, ki čas ga tiho priganja, in prav je, da vsak o sreči zdaj sanja. Naj sanje postanejo danes, ne jutri resnica, veselje pa širno na nebu kot ptica. Ljubezni in zdravja cvetijo naj polja in vsakogar spremlja prešerna naj volja. Želimo vam, da bi vas v novem letu glas srca vodil pri iskanju vsega, kar z besedami se povedat' ne da.
Lepo je bilo. Dvorana je bila nabito polna. Nastopali so učenci. Deklamirali so, plesali, igrali na instrumente, celo trebušna plesalka je zaplesala, nastopil je Rock Band OŠ Trzin, nastopila je družina Oblak, sodelovala je glasbena šola Lartko. Kot se za sodelovanje med generacijami spodobi, pa so zaplesali tudi člani folklorne skupine Trzin in zapeli žerjavčki, tudi skupaj s šolskim in Ci-ci pevskim zborom. Zapeli so tudi otroci iz vrtca Žabica. Največ aplavza pa so požele članice in član Rock Banda OŠ Trzin..
Koncert sta suvereno in lepo povezovali učenki Barbara in Zala.
Na koncu sta vse pozdravila in vsem zaželela mnogo sreče in iskric v očeh sedaj in v novem letu ravnateljica OŠ Trzin ga. Helena Mazi Golob in predsednik DPM Trzin g. Lado Krašovec. Svoje pa so prispevali tudi obiskovalci prireditve s svojimi prispevki v dobrodelne namene in iskrenim aplavzom za nastopajoče, ki so se res izkazali.
V	takih trenutkih je lepo biti Trzinec.
Tekst in foto: ZMAK
Udeležencem predavanja je pojasnil tudi, kako si pri tem lahko pomagajo z denarjem, ki ga prav v te namene lahko dobijo od Ekosklada. Razložil je postopke za pridobivanje tega denarja, omenil pa je tudi, da bi lahko s skupno akcijo sanacijo precej pocenili, verjetno pa bi lahko pri izvajalcih sanacijskih del, pa tudi pri proizvajalcih izolacijskih materialov, dobili dodatne popuste.
Po predavanju se je razvila živahna razprava, med katero je predstavnik Actuma, energetski svetovalec Tadej Podgornik, odgovarjal na vprašanja prisotnih. Zaradi sorazmerno velikega zanimanja so predavanje za prebivalce vrstnih hiš štirinajst dni za tem, v četrtek, 13. decembra, ponovili. Predstavniki komisije za spodbujanje energetske varčnosti pa so se že pogovarjali s predstavniki JUB-a iz Dola o možnostih za popuste pri materialih za toplotno izolacijo, ki jih proizvajajo. Podobne dogovore skušajo doseči tudi z drugimi proizvajalci.
S študijo, predavanji in svetovanji bodo nadaljevali še v drugih soseskah, na območju tipskih Marlesovih hiš in na območju hiš ob Kidričevi cesti.
Miro Štebe
Srečno v letu 2013!
Vsem občanom, bralcem Odseva, predvsem pa članom društva ter vsem, ki delo našega društva podpirate s svojim prostovoljnim delom ter finančnimi ali materialnimi sredstvi, želimo v letu, ki prihaja, vse dobro! Naj bo srečno, zdravo in veselo! Naj vam prinese obilo turističnih užitkov in zanimivosti!
Turistično društvo Kanja Trzin
Trzinske otroke obdaril sv. Miklavž
Občina Trzin vsako leto nameni proračunska sredstva za obdarovanje trzinskih otrok. Letos je, kot že mnogo preteklih let (razen v letu 2011), organizacijo miklavževanja spet zaupala Kulturno-umetniškemu društvu Franca Kotarja, ki se je na dogodek pripravljalo že dva meseca prej. Organizatorji so povedali, da so z odzivom udeleženih otrok in staršev zadovoljni, za prireditev so prejeli mnogo pohval, pa tudi kakšno grajo, ki je pri pripravi takega dogodka v prihodnje vsekakor dobrodošla, v kolikor se stremi k izboljšavam zahtevnega projekta. Pri pripravi projekta je sodelovalo 22 prostovoljcev društva, obdarili pa so 243 otrok. Dramska skupina Miki miška je pripravila kratko predstavo Ukradena darila, v kateri so po tradiciji nastopili angelčki, parkeljčki ter z visokimi glasovi otrok priklicani in težko pričakovani sv. Miklavž.
(bl)
Miklavž obiskal tudi starostnike
Radodarni belobradi svetnik s škofovsko kapo se je letos spomnil tudi varovancev Doma starostnikov v Trzinu. Najprej je obiskal člane medgeneracijskih skupin, okrog poldneva pa tudi druge prebivalce doma. Ker je bil takrat ravno čas kosila, je sta-rotnike obiskoval kar po sobah in oddelkih. Tisti, ki jih je obiskal in simbolično obdaril, so ga bili zelo veseli, saj so se vsem budili spomini na nekdanja miklavževanja, ko so tudi sami pri tem igrali dejavnejšo vlogo. Lepo, da je dobrohotni starček, kljub obilici nalog, ki jih je verjetno imel tistega dne, našel čas tudi za obisk doma starostnikov in je tako marsikomu popestril sivi vsakdan.
Prireditev, ki bi morala pritegniti še več pozornosti
Turistično društvo Kanja Trzin je v petek, 30. novembra, pripravilo že 11. podelitev priznanj za urejenost kraja. Slavnost je bila dobro obiskana, čeprav smo ob dogodku, ki je zelo pomemben za lepši videz in urejenost občine, pogrešali še več občanov, predvsem pa predstavnike občinskega vodstva, saj so bili, nekako po svoji dolžnosti, na prireditvi prisotni le trije občinski svetniki: Jožica Valenčak, kot predsednica Turističnega društva, Peter Ložar, ki je bil zadolžen za osvetljevanje in zvok prireditve ter predsednik Društva upokojencev Franci Pavlič. Ko bodo pred vrati volitve, bomo verjetno spet poslušali razlage, kako so kandidati za stolčke v občinskem vodstvu z dušo in telesom za Trzin in njegovo uspešnost. Prav prizadevanja za lepši in bolj urejen videz Trzina so zagotovo pomembna naloga vodilnih v občini in s svojo prisotnostjo bi dogodku lahko dali priznanje in tudi spodbudo za naprej.
Kakor koli že, prireditev je bila verjetno najbolje pripravljena in zanimiva v vsej zgodovini podeljevanj priznanj tistim, ki se trudijo za lepši izgled kraja. Ne smemo delati krivice organizatorjem podobnih prireditev v prejšnjih letih, vseeno pa lahko rečemo, da se
1 I ' i^-cß
i/T J
£
17/5
zdaj že poznajo izkušnje in da imajo organizatorji teh prireditev še več poleta in želja po pripravi res prijetnega dogodka, vrednega prizadevanj za prijetnejše počutje v našem Trzinu. Ob tem je še
zlasti treba pohvaliti predsednico Komisije za ocenjevanje urejenosti Trzina Dunjo Špendal in Zinko Kosmač, članico ocenjevalne komisije in uradno fotografinjo te komisije. Dunja je bdela nad scenarijem večera, Zinka pa je pripravila čudovito slikovno spremljavo, ki je potrjevala, da so šle letošnje nagrade v prave roke.
Podelitev priznanj je suvereno povezovala že uveljavljena mo-deratorka večine pomembnejših prireditev Turističnega društva Kanja v zadnjem času Tina Kuferšin Kralj. V kulturnem programu, ki je prijetno popestril prireditev, so nastopali mladi glasbeniki iz trzinske glasbene šole L'Artko, Domžalski rogisti, članice podmladka folklorne skupine turističnega društva, folklorniki članske skupine Trzinka, Domžalski rogisti ter učenci osmega razreda trzinske osnovne šole, ki so napovedovali podeljevanje letošnjih priznanj po kategorijah.
Predsednica Komisije za urejenost Trzina Dunja Špendal je v svojem govoru med drugim poudarila, da si vsi želimo živeti v lepem in urejenem kraju in da k temu lahko prispeva vsak po svoje, še zlasti z urejanjem okolice, ocvetličenjem vrta, balkonov in oken lastnega doma. Sedemčlanska ocenjevalna komisija si je vse poletje pridno ogledovala urejenost trzinskih domov in njihove okolice. Poletna suša ni bila najbolj naklonjena zelenju, pa vendar so se številni Trzinci trudili, da je bilo po vsem Trzinu vseeno veliko lepega in skrbno negovanega cvetja in da je bil naš kraj tudi v poletni vročini lep.
Njene besede je s svojo slikovno predstavitvijo Trzina z naslovom Tu, v Trzinu smo doma podkrepila Zinka Kosmač. Ob občudovanju njenih posnetkov so se gledalci lahko prepričali, da res živimo v prijetnem, urejenem kraju in da smo lahko za vzgled tudi drugim.
Strokovna komisija se je letos odločila, da podeli tudi tri posebne nagrade za tiste, ki so po oceni ocenjevalcev posebej prispevali k turistični privlačnosti našega kraja. Priznanja so tako dobili: lastnica kavarne in prenočišč La Goja Marija Lagoja, člani skupine, ki je poskrbela za ureditev nove učne poti po Ongru ter Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin, ki bo prihodnje leto praznovalo 90 let in s svojo pestro in kakovostno dejavnostjo v zadnjem času v Trzin privablja številne goste, ljubitelje kulture.
Letošnji nagrajenci za urejenost trzinskih domov in njihove okolice pa so: Franc Florjančič - za odgovoren odnos do naše stavbne

m« J
\ •
h
dediščine, Martin Oštrbenk za najbolj skrbno in najlepše urejen sadni vrt, Cvetka Lippai za okrašenost in urejenost oken in balkona v blokih, Blanka Jankovič za urejenost zelenice in obrežja Pšate, Marija Štebe za dom, olepšan s cvetjem, in Polona Mesar za brezhibno urejen vrt.
V Trzinu je še veliko lepo urejenih vrtov, balkonov, oken in hiš. Tudi njihovi lastniki in skrbniki si zaslužijo priznanja. Prav bi bilo, da se še naprej trudijo tako, da bodo v prihodnjih letih mogoče prišli tudi v ožji izbor za prejemnike priznanj Turističnega društva Kanja Trzin.
Pred zaključkom prireditve so učenci s kratko recitacijo predstavili Trzin:
»Tam, kjer preko žitnih polj zasije jutro, kjer pod hribom žubori rečica in iz daljave mežikajo visoke ojstrice, tam cvetice pričajo o dobrih ljudeh. Tam kipijo podjetniške ideje, prekipevajo znanje, ustvarjalnost in energije, mladi sanjajo mladostne sanje, stari govorijo o slavnih časih, gostom ponujajo nasmeh, vabeče roke in cvetoče pozdrave. LE KAKO SE IMENUJE TA PRELEPI KOŠČEK NAŠE DOMOVINE? TRZIN, SEVEDA!« Folkloristi so zaplesali svojo novo postavitev, šopek gorenjskih plesov, nato pa je voditeljica večera vse povabila na prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile prizadevne članice turističnega društva.
Dunja Špendal in Miro Štebe
Druženje z ustvarjalci in ljubitelji nesnovne dediščine v Trzinu
Nesnovna kulturna dediščina, to je ustno izročilo, govor, različne oblike uprizoritvenih umetnosti, šege in navade, rituali, znanje o naravi in okolju pa tudi tradicionalne obrtne veščine
so gotovo pomemben del naše zgodovine in identitete. Pogosto uporabljamo tudi izraz živa dediščina, saj je zanjo značilno prav to, da še vedno živi, se spreminja in je del vseh nas, ki živimo v skupnem družbenem prostoru. Tako hitro kot jo pridobimo, se nam lahko tudi izmuzne, če je ne negujemo. Zato je prav, da o njej veliko govorimo, pišemo, jo negujemo in prenašamo na druge ljudi.
Na povabilo Turističnega društva Kanja Trzin je bilo v četrtek, 22. novembra, v Trzinu srečanje z ustvarjalci in ljubitelji nesnovne dediščine, ki smo ga pripravili na Centru za razvoj Litija. Na Centru namreč izvajamo mednarodni projekt Cultural Capital Counts (slov.: Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine), ki želi spodbuditi ljudi, ki se ob prepoznavanju in ohranjanju ne-
snovne kulturne dediščine radi družijo, da bi našli ob tem tudi priložnost za kaj več, morda za lastno podjetniško priložnost.
Udeležence srečanja smo seznanili s tem, kaj je nesnovna kulturna dediščina, zakaj je pomembno, da jo ohranjamo v točno določenem času in prostoru, kakšne podjetniške, turistične in druge priložnosti prinaša, zakaj je pomembno, da jo prenašamo na mlajše generacije in podobno. Predstavili smo tudi slovenski Register žive kulturne dediščine, ki ga vodi Slovenski etnografski muzej in v katerega se lahko nosilci tradicionalnih znanj po
novem tudi vpišejo. Ob koncu predavanja se je odprla razprava z različnimi vprašanji in pobudami na to temo. Vsi bi si želeli, da bi postale različne ročne spretnosti in druge oblike nesnovne kulturne dediščine spet bolj vpete v izobraževalni sistem, da bi se tako bolj načrtno prenašale na mlajše generacije. V Turističnem društvu Kanja Trzin smo veseli vseh predlaganih pobud s strani sodelavcev. Potrdili so, da delamo v društvu v pravi smeri. Na plan je prišlo tudi nekaj idej za nove oblike druženja, ki smo jim pripravljeni prisluhniti.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Mladi raziskujejo kuhinjske dobrote
Mladi člani TD Kanja Trzin ponovno sodelujejo v projektu "Turizmu pomaga lastna glava", ki ga razpisuje Turistična zveza Slovenije. Tokratni naslov raziskovalne naloge in zaključne predstavitve v ljubljanskem Mercator centru marca 2013 je "TURIZEM OKUŠAJMO Z JEZIKOM". Mladi člani že zbirajo gradivo na temo značilne kulinarike in z njo povezane običaje.
Donacije iz naslova dela dohodnine
Turistično društvo Kanja Trzin je med upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine. Obrazci za vse, ki to želite storiti, so na voljo na sedežu društva, to je v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 12/F.
Vabilo ljubiteljem vezenja
Začetna delavnica ročnega vezenja nadaljuje z delom po novem letu. Vse, ki vas zanima vezenje ali se želite izpopolnjevati, vabimo v Center I. Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f (tel. /01 564 47 30). Delavnice so vsak ponedeljek od 1630 do 1 830.
Božično-novoletna delavnica
26. novembra je Turistično društvo spet pripravilo božično-novo-letno delavnico, ki je bila dobro obiskana. Mentorici za izdelavo voščilnic Majda Šilar in Majda Vavpetič sta za otroke in tudi starše pripravili potreben material za likovno in veziljsko oblikovanje voščilnic. Največje zanimanje, predvsem odraslih, je bilo za izdelke iz gline. Slednjo delavnico sta vodili Brigita Herjavec in Naca Aleš iz Turističnega društva Dobeno.
Foto: Naca Aleš
Obvestila TD Kanja Trzin
Darila za praznike
V Turističnem društvu Kanja Trzin, Ljubljanska cesta 12/f /CIH/, so vam na voljo primerna darila za bližajoče se praznike:
-	slike trzinskih slikarjev, ustvarjene na slikarskih delavnicah,
-	knjiga Emila Milana Kuferšina "Oj Trzin, ta dolga vas", ki jo je letos izdal v samozaložbi.
Ustvarimo družbo za boljši jutri
13. decembra 2006 je Generalna skupščina OZN sprejela Konvencijo o pravicah invalidov, 2. aprila 2008 pa jo je sprejel tudi Državni zbor republike Slovenije. Ta dneva sta zgodovinsko izjemno pomembna za invalide. Pričakovanja invalidov od sprejetja konvencije so velika. Pričakujejo, da bo prispevala k boljši kvaliteti življenja invalidov in zmanjšala diskriminacijo. Uresničitev te želje pa je možna le z dobrim poznavanjem konvencije. Sestavljena je iz 50 členov, njene smernice pa temeljijo na ozave-ščanju, dostopnosti, pravici do življenja, enakosti pred zakonom, prepovedi mučenja, možnosti izobraževanja in zdravljenja, dela in zaposlovanja, socialni varnosti ...
Pred dvajsetimi leti pa so Združeni narodi 3. december razglasili za mednarodni dan invalidov.
Ta dan ponuja priložnost, da se spomnimo na pravice invalidov, tako starejših kot mlajših, da se spomnimo ljudi, ki jih je življenje zaznamovalo morda ob rojstvu ali pa na drugačen način.
Letošnji dan invalidov so spremljale aktivnosti pod geslom »Odstranimo ovire in ustvarimo družbo, ki bo vključujoča in dostopna za vse.« V Medobčinskem društvu invalidov Domžale so ga še posebej praznično obeležili. Invalidi so v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah pripravili razstavo ročnih in likovnih del. Njihovi izdelki so neverjetni, in večina ljudi ne more verjeti, da jih je naredil človek le z eno roko ali pa človek na invalidskem vozičku.
Z razstavo so želeli opogumiti invalide, da se z invalidnostjo začne novo obdobje življenja. Samo predati se mu je potrebno. Ne smejo se zapreti med štiri stene, najti morajo svoje skrite talente, s katerimi bodo prišli do samopotrditve, samospoštovanja, kljub nastali invalidnosti, in ostati enakovredni člani v družini, lokalni skupnosti in širšem okolju.
Za MDI Domžale Nejc Lisjak
Razstava programsko generiranih slik
Pod pokroviteljstvom Turističnega društva Kanja je bila v Centru Ivana Hribarja 15. novembra odprta razstava slik Bogdana Sobana.
Najprej je avtor računalniških slik v dvorani Marjance Ručigaj s projekcijo predstavil nastanek svojih slik, ki nastajajo na osnovi računalniških programov. Koncept temelji na razvoju lastnih programskih algoritmov, ki avtonomno ustvarjajo slike predvsem abstraktnega tipa z občasnimi odmiki v svet podob iz realnega sveta. Pristop je v svetu poznan pod imenom »generative art« in se uporablja za iskanje kreativnih rešitev na različnih področjih ustvarjanja - od arhitekture, designa do glasbe in vizualne umetnosti. Iskanja Bogdana Sobana pa so usmerjena predvsem v izgradnjo takih algoritmov na osnovi matematike, ki poskušajo posnemati človekove ustvarjalne navdihe brez kakršnihkoli omejitev.
Majda Šilar
V Trzin ponovno prihaja dramska skupina iz Mekinj pri Kamniku!
Damski krojač
S kulturo je potrebno začeti takoj po novem letu! Morda bo to novoletna zaobljuba. Priložnost za uresničevanje le-te se bo ponudila takoj prvo soboto po novem letu, torej 5. januarja ob 20.00 uri, saj v trzinsko kulturno dvorano prihaja dramska skupina Športno-kulturnega društva iz Mekinj pri Kamniku. Na sporedu bo ena od starih klasik, ki jih vaška ljubiteljska društva navadno rada igrajo - komedija Damski krojač, avtorja Georgesa Feydeauja.
Dramska skupina Športno-kulturnega društva Mekinje je začela s svojim delovanjem leta 1998 in tako obnovila in oživila tradicijo ljubiteljskega gledališča, ki je bila v preteklosti v Mekinjah zelo živa. V letu 1998 so uprizorili igro Stari grehi in uspeh le-te jih je vzpodbudil, da so pripravili novo komedijo Kam iz zadreg, katere premiera je bila leta 2001. Naslednjo veseloigro Zakonci stavkajo so v prenovljeni zasedbi premi-erno uprizorili v letu 2007. Z njo so sodelovali na 4. festivalu komedije Pekre 2008 in dobili priznanje strokovne žirije za režijo; predstavo so si lahko ogledali tudi Trzinci. Udeležili so se gledaliških dnevov v Drežnici in gostovali po vsej Sloveniji in zamejstvu (Železna Kapla). Odzvali so se tudi vabilu naših zdomcev in igro uprizorili v slovenskem domu Lipa v Mün-chnu. Naslednja njihova premiera je bila 24. oktobra 2008 v Mekinjah. Uprizorili so sodobnejšo komedijo srbskega avtorja Novaka Novaka Gugalnik. Komedija Damski krojač, s katero
se trzinski publiki predstavljajo tokrat, pa je zgodba o doktorju Moulineauxu, ki bi rad prikril svojo izvenzakonsko zvezo s poročeno ženo in zato najame majhno stanovanje ter se izdaja za damskega krojača. A za stanovanje se zanima tudi njegova tašča. Ko bo Moulineaux opravičeval, kaj počne tam, se bo najprej zelo zapletel, nato pa skušal situacijo rešiti; gledalci bodo gotovo uživali in se nasmejali na vsa usta.
bl
Dve priznanji za KUD
Mesec november je bil za domače kulturnike pomemben z dveh vidikov. Turistično društvo Kanja je 30. novembra KUD-u podelilo priznanje za urejen kulturni dom in bogat gledališki program kot pomemben prispevek turistične ponudbe Trzina na področju kulture, česar so se prijetno razveselili. Dolgoročno pa je še pomembnejše priznanje, na katerega so od vložitve vloge čakali več kot 8 mesecev! Tako dolgotrajnemu odločanju je botrovala ukinitev Ministrstva za kulturo ter posledične kadrovske spremembe na ministrstvu. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je KUD-u Franca Kotarja iz Trzina podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Tako lahko po novem vsakdo nameni do 0,5 % dohodnine društvu, ki se že malo manj kot 90 let trudi za kakovostne kulturne dogodke v občini Trzin.	bl
Ob koncu leta smo prišli v Knjižnih nitih do pravljičnega števila sedem (objav). Od maja, ko smo si smelo drznili upati, da se boste bralci poistovetili z rubriko in postali tudi njeni ustvarjalci, pa ni nič kaj pravljično spoznanje, da je rubrika sicer naletela na odobravanje, podpornike, bralce, ki v trzinski knjižnici posežejo po predstavljenem čtivu, vendar pa vas je malo takih, ki ste pripravljeni sesti za tipkovnico in deliti bralske izkušnje in misli z drugimi. Naj vas še enkrat opogumimo k sodelovanju; pravijo, da beseda ni konj ... Nekateri so prve poteze povlekli z obotavljanjem, strahom, nezaupanjem, tako da smo že napisane prispevke prihranili za bolj »pogumne« čase (verjemite, vredni so objave), drugi pa z veseljem in hvaležnostjo, da lahko delijo ... Ja, deliti z drugimi je eno najlepših občutij, ki ga še vedno premalo gojimo. In morda prav v tem tiči rešitev duhovne kulture v času neoliberalnega stanja.
Janez Š. je v knjigi Jonathana Franzena Svoboda - večina poznavalcev jo uvršča med največje romane ob boku Tolstojevi Vojni in miru, Miltonovem Izgubljenem raju in Buddenbrookovim Thomasa Manna, kritiki v britanskem Guardianu pa so jo poimenovali kar za knjigo stoletja (izvirnik je izšel leta 2010) - zelo strnjeno in zahtevno povzel prerez sodobne (ameriške) družbe in trenutka, v katerem živimo. Da nam misliti o odločitvah, ki jih moramo v življenju vseskozi sprejemati. V ljubezenskem trikotniku se znajdejo Patty, neizpolnjena žena in mama ameriškega predmestja, njen mož Walter Berglund, prijetni pravnik z močno ekološko zavestjo, ter rokovski glasbenik Richard. Pisatelj govori o ljubezni in zakonu, v katerem ima svoboda posameznika izredno pomembno vlogo. Toda kar je za
Zamejena svoboda
nekoga svoboda, je lahko že za njegovega najbližjega nesvoboda in zatiranje.
'Ampak ali ni to bistvo svobode, da misliš, kar hočeš? Hočem reči, priznam, da je včasih prav nadležna.'
Edina poved v knjigi Jonathana Franzena, poleg naslova, ki vsebuje besedo svoboda. Patty, zvezda univerzitetnega košarkarskega moštva, piše terapevtski dnevnik samo-analize. Za nazaj secira sebe in svoje odnose z bodočim možem, ki z njim hodi iz usmiljenja, njegovim prijateljem glasbenikom, katerega občuduje, študentsko prijateljico, ki z njo manipulira, pa tega do konca noče prepoznati. Zgodba o nas in našem svetu, čeprav zavita v današnjo Ameriko. Svet laži in pretvarjanja, ki nam je zelo domač in ki ga mirno živimo, brez slabe vesti. Biti ekologi za lepši videz, jezni na svet kot poza. Knjiga ne moralizira. Tako pač je. Pomirjenje s svetom pride šele, ko se resničnost zlaganosti pokaže v nehotenem učinku: glasbenik je igral pozo, vse dokler je bil neuspešen, naenkrat mu - značilno, katalizator je bilo bežno razmerje z glavno junakinjo - uspe postati znan. Zdaj šele se z velikim naporom in na robu samouni-čenja, z vztrajnim pobegom v rokodelsko sestavljanje garažnih nadstreškov, zares zave svoje nesposobnosti in zavestno stopi iz trikotniškega razmerja. Tudi glavna junakinja svojo depresijo nazadnje obvlada, ko se uspe sinhronizirati s stanjem stvari. Moža, od katerega se je skoraj ločila, ko mu je v roke prišel njen dnevnik z vsemi nadrobnostmi, sprejme takega, kot je. Košarkarska kariera, ki ji jo je ukradla poškodba, ni več izgubljena možnost. Junaki se sprijaznijo sami s sabo in s svojimi bližnjimi, morda se malce dolgočasijo, niso srečni skozi in vzhičeno, ampak tako pač je. En sam lok konca zgodovine od Voltai-rovega Kandida, ki živi v najboljšem vseh
mogočih svetov, prek Bernhardovske drže popljuvati vse naokrog, do jasnovidne-ga franzenovskega spoznanja o današnji skorumpiranosti tako zasebnega sveta kot oblasti, kjer je upor še največ v odločenosti živeti resnico in svobodo tako kot smo, ali kot poje tudi Alenka Godec Domiclje-vo pesem 'Življenje je lepo (...) ne da ti ga spremeniš'.
Ob koncu leta si zaželimo, da bi v Knjižnih nitih našli način, kako se izviti iz dileme, da bralcem damo nekaj, kar hočete brati, hkrati pa vam ponujamo izziv - kako vso to neizkoriščeno energijo, moč, ki jo imate v sebi, obrniti v dobro vseh na enega najboljših možnih načinov - z močjo besede.
Naj bo bralno obarvano tudi 2013-to in naj se svet knjig ne konča na pragu vaše hiše - zares dobrodošli v tkanju novih knjižnih niti!
Srečno!
Nataša Pavšek knjizne.niti@gmail.com
ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Vsem veterankam in veteranom
vojne za Slovenijo, njihovim družinam in vsem ostalim občanom želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča in da bi jih novo leto 2013 preželo s svojo svežino, jih osrečilo in jih obdarovalo s polno mero zdravja!
OZVVS Domžale.
Kulturoskop - Koledarčke iz žepov!
DATUM	KAJ?	ZVRST	VSTOP	KJE?	
sreda, 26. 12. 2012 ob 19. uri	Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti	Proslava	Vstopnine ni.	Kulturni	dom Trzin
sobota, 5. 1. 2013 ob 20. uri	Dramska skupina ŠKD Mekinje: DAMSKI KROJAČ	Komedija	8 EUR	Kulturni	dom Trzin
sobota, 19. 1. 2013 ob 16. uri	Lutkovno gledališče Ljubljana: GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR	Komedija za otroke	4 EUR	Kulturni	dom Trzin
petek, 25. 1. 2013 ob 20. uri	Valič teater: SREČNO LOČENA	Komedija	15 EUR	Kulturni	dom Trzin
torek, 29. 1. 2013 ob 20. uri	Malo tu, malo tam	Potopisno predavanje	2 EUR	Kulturn	dom Trzin
Rezervacija vstopnic za prireditve je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin rezervacije@kud-trzin.si.			si ali preko elektronske pošte		BL
Ali Božiček je?
Leta 1897 je ameriški časopis The New York Sun objavil tole pismo: »Dragi urednik! Stara sem osem let. Nekateri od mojih prijateljev pravijo, da Božička ni. Moj oče je rekel: 'Kakor piše v časopisu The Sun, tako je'. Prosim, povejte mi po resnici, ali Božiček obstaja?«
Virginia O Hanlon
Urednik Fracis P. Church ji je takole odgovoril: »Draga Virginia!
Tvoji mali prijatelji se motijo. Nanje vpliva dvom skeptičnega časa. Verjamejo samo v tisto, kar vidijo. Mislijo, da vse, česar s svojo pametjo ne razumejo, ne more obstajati. Vsaka pamet, Virginia, pa naj bo od odraslega človeka ali od otroka, je majhna. Virginia, Božiček je. Obstaja prav tako, kakor obstajajo ljubezen, predanost in velikodušnost, ki te bogatijo in tvojemu življenju podarjajo najvišjo lepoto in veselje. Ojoj, kako žalosten in pust bi bil svet brez Božička! Tako žalosten in pust, kakor če ne bi bilo nobene Virginie! Na njem ne bi bilo otroške vere, ne pravljic, ne poezije, ki nam lepšajo življenje. Nobenega veselja ne bi imeli razen tistega, ki bi ga neposredno začutili in videli. Luč, s katero otroštvo napolnjuje svet, bi ugasnila.
Ne verjeti v Božička! To bi bilo tako, kakor če kdo ne bi verjel v vile. Virginia, lahko bi naročila očku, naj najame ljudi, ki bodo na sveti večer stražili vse dimnike, da bi ujeli Božička. In če ga potem nihče s teboj vred ne bi videl, kako se spušča skozi dimnik navzdol, ali bi to kaj dokazalo? Nihče ga še ni videl, a to ne pomeni, da ga ni. Najbolj stvarne stvari na svetu so tiste, ki jih ne morejo videti ne otroci ne odrasli. Si kdaj videla vile, kako plešejo na travniku? Seveda ne, toda to ni dokaz, da jih tam ni. Nihče ne
SIRA KbbpETJtfiUe
more razumeti in si predstavljati vseh čudežev tega sveta, ki jih ne vidimo in jih ne moremo videti.
Lahko razstaviš otroško ropotuljo in ugotoviš, kaj v njej povzroča ropotanje, toda nevidni svet prekriva tančica, ki je niti najmočnejši človek in tudi vsa združena sila vseh najmočnejših ljudi, ki so kdaj koli živeli, ne more odstraniti. Samo vera, poezija, ljubezen in pravljica jo lahko odgrnejo, in le tako lahko zagledamo podobo nadzemske lepote in slave. Je to stvarno? Ah, Virginia, na vsem svetu ni ničesar drugega, kar bi bilo stvarno in trajno.
Da ni Božička! Božiček, hvala bogu, živi in bo živel večno. Čez tisoč let, Virginia, ne, čez desetkrat deset tisoč let bo razveseljeval otroška srca.«
Francis P. Church
Takšen je bil urednikov odgovor.
Pravljičarka Mili
Veselo predpraznično vzdušje
Kljub gospodarski in politični krizi se v Trzinu poskušamo kar najlepše posloviti od starega leta. Prireditve veselega decembra se kar vrstijo in potrjujejo, da kriza Trzina še ni huje prizadela. Občina je tako 14. decembra pripravila tradicionalno novoletno srečanje občanov, ki nekako nadomešča nekdanja silvestrovanja
na prostem. V programu, ki ga je v sodelovanju z dekleti trzinske glasbene šole Lartko na nek način povezoval župan občine Trzin g. Anton Peršak, so se najprej ob spremljavi svojih mentorjev predstavili mladi glasbeniki, ki so spet dokazali, da je med nami nekaj res zelo dobrih pevcev in virtuozov na glasbenih inštrumentih. Sprva so nekaj več poudarka namenili čustvenim melodijam z melosom Panonske nižine, nato pa smo med drugim slišali celo njihove lastne skladbe. Veseli prizvok večeru so dali člani
skupine Shock-design. Fantje so z imitacijami drugih glasbenih skupin res navdušili, stare rok uspešnice pa je nato igrala skupina D'Plagiators. Program je bil res posrečeno izbran, poslušalce je motilo le prehrupno ozvočenje. K prazničnemu razpoloženju je svoje pridal tudi župan g. Anton Peršak, ki je najprej spregovoril o nekaterih najvidnejših dosežkih preteklega leta. Na prvo mesto je postavil krizo. Ko so poslušalci to slišali, so se malo namuznili, župan pa je v nadaljevanju orisal, kako se občina uspešno spopada s to tegobo najnovejšega časa. Med drugim je povedal, da kljub pomanjkanju denarja ni zadolžena niti za cent. Med najvidnejše dosežke pa je uvrstil novi vrtec v Mlakah, prizadevanja, da bi občina postala energetsko kar najbolj učinkovita in varčna, in priprave za dva skupna projekta z drugimi občinami: posodobitev centralne čistilne naprave ter posodobitev vodovodnega omrežja do trzinskih porabnikov. Poudaril je, da je občina v zadnjem času prejela več spodbudnih priznanj, da je po različnih razvojnih merilih še vedno najbolj razvita slovenska občina, saj ima pred drugimi občinami vse večjo prednost. Spregovoril je tudi o načrtih za prihodnje leto, nazadnje pa je odgovoril tudi na nekaj vprašanj, ki jih je bil deležen iz občinstva. Verjetno bi bilo vprašanj lahko še precej več, vendar se je večina obiskovalcev zavedala, da so pravzaprav na prijateljskem prednovoletnem srečanju, zato so prednost posvetili prijetnejšim stranem življenja v Trzinu.
Bliža se konec leta in čas je, da vam povemo, da smo še vedno tu v našem domačem Trzinu. Naše medgeneracijsko društvo Trzinski izvir letos deluje že dvanajsto leto in šteje petnajst članov. Za seboj imamo že pestro zgodovino, a o tem kdaj drugič.
Leto, ki smo ga prehodili, je bilo pestro, polno lepih trenutkov, izletov, doživetij in veselih uric, za katere se moramo predvsem zahvaliti Občini Trzin in županu Tonetu Peršaku, ki nam omogočata, da se vsak torek v tednu srečujemo v sejni sobi Občine. Prostori so topli, zračni in polni pozitivne energije. Tam se srečujemo s skupino Naše vezi iz Trzina in skupino Koraki iz Mengša. Obiščejo nas, in mi njih, tudi skupine iz domžalskega medge-neracijskega društva. Pred časom smo bili tudi na televiziji, kjer smo vam prikazali delček našega dela v skupini. Namenili smo se zahvaliti tudi Karitasu iz Trzina in Anici Batis, ki nam stoji ob strani in s katero sodelujemo čez celo leto ob različnih prireditvah in dogodkih, ki se vrstijo v naši občini.
Letos deluje naše društvo v žalostni zasedbi, saj sta nas zapustili, oziroma ju je k sebi poklical dobri Bog, dve članici skupine. V juniju smo izgubili Lojzko Hribar, oktobra pa še Rezko Vrhovnik;
Trzinske vezilje so se odrezale
Od 9. do 11. novembra je bil v Velenju, tokratnem mestu evropske kulturne dediščine, drugi mednarodni festival veziljstva. K uspehu festivala sta prispevala tudi naša občina in Turistično društvo Kanja s promocijskim gradivom, predvsem pa njegove vezilje. Razstavile so najlepše vezenine, način vezenja so prikazovale vse tri dni, njim dodeljen prostor pa je bil ves čas oblegan in neštetokrat fotografiran. Podobno se je dogajalo tudi drugim izdelovalcem tovrstnih ročnih spretnosti, ki smo jih našteli preko šestdeset, prišli pa so iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, ZDA in Srbije. Rdeča dvorana, na zunaj vabljiva, v notranjosti veličastna, je naravnost vabila številne obiskovalce in trud organizatrjev je bil poplačan tudi s te strani. Pridih izročila
Že dva dni zatem, v nedeljo, 16. decembra, je bilo prijetno in slovesno tudi na srečanju starejših občanov, ki sta ga Občina in župnijski Karitas pripravila v dvorani KUD-a.
Miro Štebe
naj počivata v miru. Za njima je ostala praznina in tih nežen spomin na dni, ki sta jih delili z nami.
Vsi člani Trzinskega izvira bi radi ob koncu leta zaželeli vsem skupaj in vsakemu posebej zdravja, sreče in miru v prihodnjem letu.
Člani skupine Trzinski izvir, voditeljici
v
Še smo tu!
dediščine je dodal Muzej Velenje, v kulturnem programu pa je zagotovo izstopala Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje z vokalnimi in glasbenimi skupinami. Zadovoljni smo lahko, da smo bili tudi mi tam kot del tradicije in bogate kulturne dediščine.
Foto: Arhiv Velenje in TD
Trzinski gasilci uspešno skozi leto 2012
Leto je naokoli in kot vsi tudi mi strnemo naše vtise, analiziramo intervencije, se počasi pripravljamo na nove izzive in dogodke. Moram priznati, da je za nami naporno in dolgo leto, saj smo v letošnjem letu uspešno izvedli skoraj vse zadolžitve in prireditve, ki smo jih organizirali, na katere smo bili povabljeni kot gostje, soorganizatorji ali kot pomoč pri požarnem varovanju. Ponovno želim povedati, da gasilci radi pomagamo, vendar morate razumeti, da lahko pomagamo v okviru naših možnosti in predvsem prostega časa, katerega pa je vedno premalo. Gasilska veselica in Florjanova nedelja (v sodelovanju s turističnim društvom in župnijo Trzin) sta res najbolj poznani in obiskani prireditvi v Trzinu. Da intervencije uspešno zaključujemo, večino našega prostega časa namenimo usposabljanju in izobraževanju, za kar bi se tudi zahvalil vsem našim članom, ki so v letošnjem letu kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju našega društva. Ker pa je naša dejavnost zelo povezana tudi s sodobno tehnično in reševalno opremo, hvala vsem, predvsem občini in vam, občani, ki nam s prispevki omogočate, da je naše delo na visoki ravni, predvsem pa varno za naša življenja.
Posebej bi se zahvalil malčkom iz vrtca, ki so nam letos pomagali pri oblikovanju gasilskega koledarja, ki bo v letu 2013 krasil naše domove.
Naj na koncu v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Trzin vsem občankam in občanom občine Trzin zaželim vesel božič in srečno novo leto ter vas pospremim z mislijo:
»Naj božič ljudi v miru strne in srca z upanjem ogreje, da v novem letu se razcvete, kar človek dobrega zaseje«.
Kratke novičke iz PD
Na kratko sporočamo,
•	da smo 24. novembra organizirali 7. seminar IZI (Izmenjava Zanimivih Idej za delo z mladimi planinci). Udeležilo se ga je 21 vodnikov PZS, mentorjev planinskih skupin, vrtčevskih vzgojiteljic ... iz raznih koncev Slovenije (Slovenska Bistrica, Bohinjska Bistrica, Zreče, Gornji Grad ... in seveda tudi Trzina).
Glavna tema srečanja je bil geocaching (»lov za skritim zakladom« s pomočjo GPS naprav in pametnih telefonov), ki se ga da odlično povezati tudi s planinskimi vsebinami. Udeležence je navdušil zakladek (Zvoki starega Trzina oz. The Sound Of Old Trzin), ki se skriva ... (hm, ne smemo povedati kje) in do katerega pridemo po razrešitvi vseh nalog (namig za vedoželjne: v spletni iskalnik vtipkajte »geocaching« in »Trzin«). In če pozorno preberete vtise obiskovalcev, se zaveste, da sta Tomaž in Staša poskrbela, da v Trzin pride kar precej (zadovoljnih!) gostov.
•	Opozarjamo na razpis za 2. zimovanje našega MO (najdete ga na spletu), ki bo od 8. do. 10. 2. 2013 v čisto novem planinskem domu PD Moravče na Uštah - Žerenk (568 m). Prijave se že zbirajo, zato pohitite.
Razstave jaslic
Rezbarji TD Kanja v predbožičnem in novoletnem času z jaslicami sodelujejo kar na enajstih razstavah po Sloveniji in tujini. Naj omenimo le nekaj
krajev, kjer si te razstave lahko tudi ogledate: Sveta Gora, Solkan, Jurklošter, Sveta Trojica, Bas Iscal - Avstrija, Rodine ...
Napovednik TD Kanja	
19. 12. 2012 ob 19. uri CIH - DMR, Ljubljanska c. 12/F	Predstavitev trzinskih zgodb 2012
21. 12. ob 18. uri CIH - DMR	Predstavitev projekta Bodi, kar si in knjige Pet mitov o sreči
22. 12. ob 10. uri zbor pred CIH	Turistični ogled Komende
30. 12. ob 11.15 cerkev sv.Florijana	Božično-novoletni koncert -Grajski oktet Vrhpolje
24.1. do 27. I. 2013	Sejem Turizem in prosti čas -GR Ljubljana
Informacije o dejavnostih TD Kanja in delavnicah so dostopne na tel. št. 01 564 47 30 in tudi na www.td-trzin.si.	
Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Borut Kump
Vodniški odsek je za leto 2013 pripravil precej obsežen program izletov, kjer bo vsak lahko našel nekaj zase. Potrudili se bomo, da program natisnemo v posebni knjižici in da bo knjižica razdeljena po trzinskih gospodinjstvih.
Delegacija PD se je sestala z županom g. Peršakom in poskušala najti optimalno rešitev za spominsko sobo prof. Tineta Orla. Dve desetletji društvo skrbi za del zapuščine znanega Trzinca, po katerem se imenuje tudi krajevna knjižnica, a prostori v hišici planinskega društva so vse bolj neprimerni za hrambo eksponatov (vlaga!). V naslednjem letu bo minilo 100 let od Orlovega rojstva, in bi bilo prav, da ob obletnici skupaj poskrbimo za del njegove zapuščine. Le tako lahko upamo, da zapuščina še naprej ostane v Trzinu!
PD Onger Trzin je že 17. 12. 2009 za nedoločen čas pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Če nam želite pomagati z donacijo možne
0,5 % dohodnine, vas vabimo, da izpolnite obrazec, ki ga najdete na spletni strani društva (www.onger.org - Nič vas ne stane, če ste dobrodelni.), ga izpolnite ter pošljete na naslov: MF DURS, Izpostava Domžale, Ljubljanska c. 72, 1230 Domžale. Hvaležni vam bomo za vsak prispevek.
Vsem planinkam in planincem ter ostalim občanom želimo globoko doživete božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2013, ki naj vsem postreže z mnogimi nepozabnimi potmi v gore!
Dimež
Mladi šahisti dosegli boljše rezultate od pričakovanj
V nedeljo, 18. novembra, se je v Mariboru končalo svetovno prvenstvo v šahu. Vsi štirje učenci OŠ TRZIN so presenetili z močno voljo in vztrajnostjo. Na začetku je bilo potrebno prebiti led in po vseh vzponih in padcih so na koncu vsi štirje dosegli po 4,5 točke, kar je več od tistega, kar smo pričakovali. Rezultat nas je prijetno presenetil in nam pokazal, da smo na pravi poti, zato fantom čestitam za osvojene točke in ker so zmogli toliko dni zaporedoma po toliko ur igrati šah.
Simona Pirc Jenko
Preglednica nastopov mladih trzinskih šahistov na SP
Mladi šahisti zelo uspešni
Osnovno šolo Trzin je pred kratkim na področnem posamičnem tekmovanju v šahu predstavljalo osem učencev, starih do 9, 12 in 15 let. Vsi so dosegli zelo visok rezultat.
Pri učencih do devet let sta prijetno presenetila Danijel Grad in zelo motivirani Jernej Ferjan, ki je končal na tretjem mestu in pokazal, da je zelo perspektiven igralec.
Pri fantih do dvanajst let je prvo mesto z vsemi možnimi točkami osvojil Val Kmetič. Tudi Staš Ahtik in Tim Jovan sta
dosegla lepo število zmag in dober rezultat.
Pri fantih do 15 let je zmagal Filip Bojko, vendar ne s tako lahkoto, ker je drugo mesto osvojil Anej Kmetič, ki je enakovreden igralec, in lahko bi bil rezultat obrnjen. Tudi Jan Jovan je pokazal, da napreduje, vendar bi za prva mesta moral pogosteje igrati na turnirjih.
Že januarja nadaljujemo na državnem tekmovanju, kjer bodo učenci lahko pokazali znanje in izkušnje, ki so jih pridobili na svetovnem prvenstvu v Mariboru in tudi na drugih turnirjih, ki jih pridno obiskujejo.
Mentorica mladih šahistov Simona Pirc Jenko
115	Val Kmetič	1266	SLO	0	1	0	0	1	0	0	0	/	1	1	4.5	152	U10 Open
156	Staš Ahtik	0	SLO	0	/	0	0	/	1	0	1	1	0	/	4.5	143	U12 Open
161	Bojko Filip	0	SLO	0	0	0	1	/	0	0	/	1	/	1	4.5	153	U12 Open
154	Kmetič Anej	1462	SLO	0	0	/	1	0	/	1	0	0	1	/	4.5	130	U14 Open
Še zadnji letošnji šahovski spopadi
Minuli mesec smo šahisti končali še zadnje letošnje spopade za šahovnico. Sprva je bilo na sporedu 9. kolo v prvi ligi osrednje slovenske lige, kjer smo Trzinci nastopali z ekipo DOM-IN Agencije za nepremičnine. Nekoliko slabša od pričakovanj je bila njena končna uvrstitev, le dvanajsto mesto med 16 udeleženci. Delno je neuspeh prekrila le zlata medalja, ki jo je za uspeh na četrti deski osvojil Damir Jukan s 4,5 točkami iz šestih partij. Premočni zmagovalci te skupine so bili šahisti ŠS Srečko Kosovel iz Sežane, ki so v 36 partijah oddali le dve točki.
V nadaljevanju smo se z dvema ekipama udeležili še zaključnega turnirja lige, ki se igra v pospešenem tempu po 15 minut na partijo in igralca. Sežanski šahisti so tudi v tem nastopu prevzeli pokal za prvo mesto, Trzinci pa smo (ne z najmočnejšo zasedbo v lastnih vrstah) zasedli zadnji dve mesti: ekipa BUSCOTRADE je zbrala 6,5 točk in za dve točki prehitela klubske tekmece iz moštva DOM-IN Agencije za nepremičnine.
SREČNO in ZDRAVO 2013 vsem ljubiteljem šaha!
Andrej Grum
Trzinske strelke ponovno prve
v
Dan slovenske hrane na OŠ Trzin
V soboto, 17., in v nedeljo, 18. novembra 2012, je v Ljubljani na mestnem strelišču na Rudniku potekal drugi turnir v državnih ligah.
Ponovno se je izkazala ekipa pionirk z osvojitvijo prvega mesta, pa čeprav z nekoliko skromnejšim rezultatom kot na predhodnem turnirju. Suzana Lukic, kot najboljša strelka v ekipi, je z rezultatom 176 krogov osvojila 6. mesto.
Ekipa pionirjev je osvojila 7. mesto, njen najboljši posameznik Žan Močnik je s 178 krogi dosegel svoj najboljši rezultat in osvojil 4. mesto. Od drugega mesta ga je ločil le 1 krog.
Ekipa članov je v 1. b ligi v streljanju s standardno zračno puško dosegla 9. mesto, njen najboljši posameznik Jernej Adlešič pa je bil z rezultatom 382 krogov 18.
Uspešnejša je bila ekipa članov v streljanju s standardno zračno pištolo, ki je v 1. b ligi osvojila 7. mesto, njen najboljši posameznik Srečko Vinko pa je z rezultatom 373 krogov osvojil 8. mesto.
FB
Vlada RS je razglasila vsak tretji petek v novembru za dan slovenske hrane. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s partnerji ta dan obeležuje z vseslovenskim projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Na ta dan imajo otroci v šolah in vrtcih tradicionalno malico: kruh, mleko, maslo, med in jabolko. Živila so iz domačega naravnega okolja. Lokalna hrana ima več vitaminov, podpira domačo proizvodnjo, ohranja urejenost slovenskega podeželja.
V 4. a raz. na OŠ Trzin sta z nami malicala tudi župan g. Tone Peršak in ravnateljica ga. Helena Mazi Golob. Župan je otroke spodbujal pri prehranjevanju z domačo hrano. Učencem je njun obisk mnogo pomenil, kar so kazali tudi s svojim vedenjem pri obroku.
Razredničarka 4. a
Spoštovane Trzinke in Trzinci!
V imenu liste Za zeleni Trzin vam ob prihajajočih praznikih želim lepo praznovanje, v letu 2013 pa zdravja in sreče ter da bi konec leta 2013 pričakali v dosti bolj pošteni, bolj optimistični, bolj perspektivni, bolj uspešni, bolj zadovoljni in predvsem bolj pravni državi oziroma družbi, kot je sedaj.
Romeo Podlogar Za zeleni Trzin

Asfaltna deponija v Trzinu
Trzin velja za eno najbogatejših in eno najnaprednejših občin v Sloveniji. Pri posipanju gozdnih cest pa ravnamo tako, kot da smo najrevnejša in najbolj zaostala občina, kamor drugi dovažajo svojo odpadke.
V drugih občinah posipajo gozdne ceste s peskom iz bližnjih kamnolomov. V naši občini pa že dolgo uporabljamo asfaltni dro-bljenec, za katerega ni treba plačati veliko ali pa ti morda celo plačajo, samo da ga lahko nekam odložijo. Gre za zelo ekološko sporen odpadek, ki ostaja ob popravilu asfaltnih cest. Asfalt vsebuje naftne spojine, za katere pa vemo, da škodljivo vplivajo na naravno okolje. Zelo verjetno asfaltni drobljenec vsebuje tudi težke kovine, saj se še vedno uporablja osvinčeno gorivo za pogon avtomobilov. Glede na količino asfaltnega drobljenca, ki je raztresen po trzinskem črnem odlagališču in ne bo nikoli posut po gozdnih cestah, je očitno, da v Trzinu delamo uslugo dostavljavcu tega spornega materiala. Usluge pa se plačujejo na tak ali drugačen način.
Seveda bi bilo načrtovanje posipanja gozdnih cest z asfaltnim drobljencem zelo oteženo, vsekakor pa ne tako dobičkonosno, če v Trzinu ne bi bilo deponije za asfaltni drobljenec. Da bi kdorkoli od države (Ministrstvo za okolje in prostor, ki je edino pristojno za take zadeve) pridobil soglasje za izgradnjo odlagališča za tak odpadek v trzinskem gozdu, bi bila misija nemogoče.
Ta gordijski vozel pa je trzinski župan rešil tako, da je Občina nezakonito izdala soglasje za odlagališče odpadnega gradbenega materiala v trzinskem gozdu. Nič niso pomagale pritožbe na pristojno inšpekcijo. Odlagališče spornega materiala nemoteno obratuje, kupi na črnem odlagališču pa rastejo. Ob takem dogajanju lahko rečemo samo, da živimo v bananarepubliki, kjer inšpektorji ne opravljajo svoje funkcije, v naši bananaob-čini pa si župan na škodo občanov prisvaja funkcijo države.
Značilno za gozdne ceste v Trzinu je, da ob večjih nalivih voda dere po cestah in odnaša pesek, v našem primeru asfaltni drobljenec, v bližnja mokrišča, kjer škodljivo vpliva na
naravno okolje. Smešno je ustanavljati zaščitna območja za ogrožene rastline, kot to delamo v Trzinu, če pa v njihovi bližini odlagamo asfaltni drobljenec in posipamo gozdne ceste s takim materialom. Da bi bila dvoličnost popolna, pri vhodu v gozd visi tabla, kjer piše, da smo v trzinski občini osveščeni, in ne odlagamo odpadkov v gozdu. Nujen bi bil pripis, da si župan pridržuje pravico do izjem.
Ko je bila najširša cesta v trzinskem gozdu še posuta s peskom iz kamnoloma, smo jo zaradi bele barve poimenovali Bela cesta. Kadarkoli sem omenil ali slišal njeno ime, so me obšli prijetni občutki, kot spomin na prijetne trenutke, ko sem večkrat postal na njej in občudoval čudovite prizore, ki jih je nudila Bela cesta v ujemanju z barvno paleto gozda in čarobnimi oblikami dreves ter ostalega rastja ob poti. Zlasti nekateri odseki so bili prekrasni. Na tej cesti bi res lahko priredili slikarsko kolonijo, in se nihče ne bi pritoževal. To bi bil odličen kulturni dogodek v Trzinu.
Zdaj so ostali samo nostalgični spomini, bela cesta se je spremenila v temno cesto.
Tudi trim steza v trzinskem gozdu je posuta z zdrobljenim starim asfaltom. Ko se v toplejših dnevih iz drobljenca dvigujejo asfaltni hlapi, ki jih zaznamo z vonjem, to ne more biti spodbudno pri telesni vadbi.
Morda so naslednje na vrsti za posipanje z asfaltnim drobljencem steze v športnem parku, ker je asfaltni drobljenec pač potrebno nekje posuti, saj gre za dobiček. Drugače si v Trzinu tako neumnega početja, ki škoduje naravi in ljudem, pač ni mogoče razlagati.
Človek, ki se odloči, da bo posipaval gozdne ceste z asfaltnim drobljencem, mora imeti že zelo otopelo srce in je že pozabil na čase, ko mu je srce igralo v radosti bivanja ter ga osrečevalo.
Župan, vrnite nam bele ceste v trzinskem gozdu, kjer sedaj hodimo po škodljivih odpadkih, in odstranite črno odlagališče starega asfalta ob robu gozda!
Peter Kralj, Za zeleni Trzin
Spoštovane občanke in občani,
zaključuje se leto, ki nam najbrž ne bo ostalo v prav lepem spominu. Seveda so bili tudi svetli trenutki in ti štejejo. Ne sme nam zmanjkati optimizma, saj se drugače stvari ne morejo obrniti na bolje.
Optimistični smo tudi člani občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Trzin, ki smo v drugi polovici leta izvolili novo vodstvo. Izkušnjam se so pridružile nove moči, in verjamemo, da bomo člani občinskega odbora Slovenske demokratske stranke z novim vodstvom delovali odgovorno za dobrobit vseh občank in občanov.
Čeprav v zadnjem času državljani izražajo svoje nezadovoljstvo nad izvoljenimi predstavniki in pozivajo k spremembam, pa po drugi strani ni slišati konkretnih predlogov, kdo so skriti aduti, ki naj bi popeljali našo državo po poti, ki smo si jo začrtali ob osamosvojitvi. Kritika ni dovolj. Potrebno se je izposta-
viti in družbeno aktivirati. Država je naša in sprejeti moramo svoj del odgovornosti pri njenem upravljanju. Izgovori v smislu ne grem na volitve, ker nimam koga voliti, ne zdržijo. Aktiviraj se, dokaži z dejanji in bodi izvoljen. Lokalna skupnost je ogledalo države. Kje tiči razlog, da je tako težko spodbuditi občane, še posebej mlade, k vključevanju v družbenopolitično življenje kraja? Verjeti moramo sami vase in sprejeti svoj del odgovornosti. Nihče nam ne more ugrabiti države, če nam bo mar zanjo.
V občinskem odboru SDS bomo z veseljem prisluhnili vsakemu občanu, ki mu je mar za lokalno skupnost in posledično za državo.
Zberimo ves optimizem, kar ga premoremo, in verjemimo v želje, ki jih bomo izrekali bližnjim in sokrajanom v naslednjih dneh.
Vse najboljše v letu 2013.
Rado Gladek