Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki


The Lrst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.
NO. 106. — ŠTEV. 106.
Saten« m feoomft-Oltti Matter, September 1908. at the Port Office at Hew York. N. Y„ under the Act of Ooncren of March «, 1*7».
NEW YORK, SATURDAY, MAY 5, 1906. — V SOBOTO, 5. VELIKEGA TRAVNA, 1906.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Mir ali boj?
Zvezini sodniki.
Konvencija premogarjev. Tilfmanova kritika.
DRUGI DAN KONVENCIJE PRE-MOOARJEV TRDEGA PREMOGA V SCRANTONU.
—o—
Rešitev vprašanja o štrajku bode rešil odbor za p'acilno lestvico.
POLOŽAJ.
•Scranton, Pa,, 4. maja. Pri konvenciji premogarjev prevladuje .še vedno naguenje za štrajk. Mnogo delegatov je izjavilo, da je nepotrebno še nadalj-no razpravljanje z lastniki rovov, ker blodnji itak ne bodo privolili v zahteve premogarjev. A ko si lastniki rovov žele šlrajk, naj premolar j i tudi to izzivanje sprejmejo. Govorilo se je že dovolj. Pri današnjem 'končnem glasovanju delegatov 1k>Jo najbrže zaključili, da se s s t raj kom takoj prične. Mitchell .se še vedno trudi delegate pridobiti za to, da ne store kak nepremišljen korak, ker organizacija premogarjev ni pripravljena na to, da bi vodita u*i*'šni l>oj. Predlog lastnikov rovov, da se sporna vprašanja izroče pogojno v poravnavo razsodišču, dele-gatje najbrže ne bodo odobrili.
Kameno g. as« j vanje se lxnle vršilo danea jK>p>ludne in se bode brezdvom-no zaključilo « progi ašenjem štrajka.
Se run ton, Pa., 5. maja. Tukajšnji predsednik premogarske unije, Nicholas, je otvoril konvencijo premo-garjov trdega premoga, iktera mora določiti, naj se li z delom prične ali pa štrajka. Seja je bila -naravno tajna. • Tajnik premogarske organizacije Wilson je odločno nastopil proti štrajku.
Pričakovati je, da premogarji ne bodo pričeli štrajkati, kajti delegatje so vprašanje o štrajku izročili odboru za pw<"*il'i>> lestvi«*« v svrho rešitve.
Harri.sbtirg, Pa., L maja. V državnem arzc-nalu -< > ra«lelili med policijo v Mount Carmelu JIMM) nabojev za ta-rabitiee in "J<MK> nabojev za revolverje.
• ♦ *
Tu-!i premog, kakoršnjegu se po-411'buje za domač , rab pričel je v New Voiku že |* mau.ukovati, kakor zatrjujejo tukajšnji prodajalci premoga. Novega premoga se že mi kopalo več nego mesec dni in oni premog, kteri je še na tigovisču, je v rokah špekulantov.
Kadi tega *e te vrste premog sedaj dražje prodaja za <»<> centov pri toni, tako 1» stane t na tega premoga $7.00.
Prodajalci premoga, kteri so zelo dobro podučeni o pdožaju v okrajih premoga, izjavljajo, da ne verjamejo, da si želi Mitchell mir.
SENATOR TILLMAN IZ SOUTH CAROLINE JE STROGO KRITIKOVAL ZVE-ZINE SODNIKE.
Dokazal je, da opravljajo umazana dela za razne korporacije.
NEZAUPNICA.
ZAMENA SOPROG.
Farmer je vzel ženo svojega hlapca in slednji ženo farmerja.
St. Louis, Mu., 4. maja. Fred L. Jackman od tukaj zamenjal je svojo 11 let staro ženo in mater G otrok, za 21 letno ženo farmerja J. M. Mosbyja, na čegar farmi v Paua, 111., dela kot hlapec. Zameno sta pogodbeno izvršila in potrebne listine jima je izdelal nek odvetnik. Mosbyja so pa danes kljub temu v Pa ni zaprli. Mosby je srečen z bivšo ženo in otroci svojega hlapca, d očim je Jackman kar skakal veselja, ko je z mlado ženo svojega delodajalca ostavil mesto, da preživi svoje "medene tedne" v mestu.
Predlog za zameno žen je stavil bogati farmer, kteri je imel ženo in otroke svojega hlapca zelo rad in kteri je končno tudi izračunal, da mu je povsem lahko veliko Jackmanovo rodbino preživljati na svojej farmi, kar je bilo za hlapca nekoliko težavno. O tem načrtu sta farmer in hlapca sporočila svojim ženam, ktere so bile z zameno takoj zadovoljne, kajti Mos-byjeva se je že davno naveličala življenja na kmetih in si je želela priti v "City", dočim si je Jackmanova že od davna želela miru, kakoršen vlada na farmah.
Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, 6« tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmalizmu, oslabelosti in druge bolezni. Steklenice po 50 in 25 eeoiov, ^gg ft Clail li
Washington, 4. maja. Med govorom o predlogu za uravnavo železnič-nih tovornih cen je včeraj v senatu senator Tillman ostro napadel zve-zine sodnike in pritem dokazal, da ti ljudje delujejo skoraj vedno le v prid velikih korporaeij in družb. Ko je povdarjal, da je neza-upnost ljudstva napram tem sodnikom p>i>olnoma opravičena, čital je članek iz nekega ne wyorškega lista, v kterem se natančno poroča, da se je sodnik McPherson iz Io\ve pri nekem banketu vedel nedostojno. Ta izjava je vzrujala senatorje Carter, Dolliver in Perfkins, kteri so ksušali McPhersona zagovarjati in dokazati, da je gentleman. Ne da bi se Tillman za njihove govore zmenil, je potem govoril o z vezi n ih sodnikih PpiLipsu in Pol-locku, kterih je naznanil, da so se v zasebnem vagonu nekega železniškega uradnika peljali v Tampo, Fla., ne <la bi se sramovali sprejeti gostoljubnost železniških uradnikov. Potem je govoril o sodniku MeCormicku iz Texasa ter pročital protest mnozih državljanov, kteri so dokazali, da sodnik G let ni hotel v gotovih slučajih pričeti s zaslišanjem. Tudi bivšega zvezinega sodnika Jeukiusa v "Wisconsin u je Tilman ostro napadel, iker je izdal sodno povelje proti gotovim de-j lavcem Northern Pacific železnice, kateri so hoteli štrajkati, ker so jim l>omanjšali plačo. Tillman je potem nadaljeval:
"Jenkins ni več sodnik, toda 'njegov nas.ednik je še tu. In radi tega vprašam senatorja iz Wisconsin;«, je-li pravilno delavcem pitoni sodnih povelj braniti pričeti s štrajkom?" Senator S|H»oner iz Wiscousina, kteri \'edn:» ileh-je v p.iid žtleznic, čutil se je jnLticanim txlgnvoriti in je dejal:
"Senator iz South Caroline je surov in nedostojen, on me na ta način napada.''
Tillman je dejal, da Spoonerju ni .iie slabega očital ter je pripravljen prositi oprostitve.
•'To ni pitrebno, jaz ne zahtevam, da presite oprosčenja"odvrni, je Spm mer.
"Potem se vsedite in ne govorite dalje", ukazal je Tillman.
Senatorji so bili radi tega odgovora iznouadcni in podpredsednik je Till-maua p.»svaril. Toda Tillman je podpredsedniku hladnokrvno dejal, da je sedaj on (Tillman) govornik
Nato je pričel Spooner Tilanana kritikovati, toda s tem ni prišel da lc<"-, kajti Tillman je takoj pripomnil, da ga je imenoval Spooner surovim, kar pa velja sedaj za Spoo-nerja. Ko-nečno je predlagal, da mora kongres nekaj storiti, da prepreči potovanje zvezinih sodnikov }x> deželi in s tem tudi njihovo umazano delo za železnice.
Potrebna pomoč za San Francisco.
SENATOR NEWLANDS JE PROSIL KONGRES ZA POMOČ NESREČNEMU MESTU.
Vlada hode jamčila za v prid San Francisca izdane bonde.
Washington, 5. maja. Predsednik Roosevelt se je včeraj posvetoval s senatorjem Newlandsom iz Nevade o zopetnej zgradil j i mesta San Francisca. Imenovani senator je nujno svetoval, naj vlada talko j sklene vsestranski pomagati prebivalcem oput-železniških' stošenega mesta, pa naj že bode to z jamstvom za izdauije bondov, ali pa na kak drug način.
1*1*1 posvetovanju je končno prišlo do delinit ivnega načrta, kteri bode izveden v najkrajšem času.
San Franciseo, CaL, 5. maja. General Funston izjavlja, da je bilo vojaštvo najboljša pomoč za prve dni po katastrofi.
Večino velikih poslopij bodo zgradili zoi>et na <fcnih prostorih, Ikjer so stala preje. Dokler ne bodo razvaline odstranjene, za boljše plačane delavce v San Franciscu ni dela, radi česar je zidarjem in stavbenskim delavcem svetovati, da tri mesece še no hodijo v San Francisco.
San Francisco, 5. maja. Tukajšnja zvezina livarna denarja, ktera vrši sedaj službo Clearing House za banke, je, odkar je pričela zopet poslovati (minoli torek), izplačala osem milijonov dolarjev depozitov. Hranilnice še niso pričele z izplačevanjem denarja.	■ i i • : '
Nek tukajšnji sindikat, kteri je lastnik zemljišča Lick House na ulici Montgomery, med tK)šio in Sutter St., dobil je za prodajo tega zemljišča 750 tis<n- dolarjev več, nego se je ponujalo perd dvema leti. Tozadevno ponudbo pa sindikat ni sprejel.
Iz Santa Rose se poroča, da je zadnji potres napravil za $3,000,000 Škode. Odvoz ruševin bode veljal 150
tisoč dolarjev.
Nesreča na železnici. Deset usmrtenih
NA PENNSYLVANIA ŽELEZNICI STA SKUPAJ ZADELA DVA VLAKA
Nesreča se je pripetila pri Springfield Furnace, 18 mil j daleč od Altoone.
PODROBNOSTI NEZNANE.
Altoona, Pa., 5. maja. V minolej noči ob 11. uri zadela sta skupaj pri 18 milj od tukaj oddaljenem Springfield Furnace chicaški poštni vladi št. 21 in Chicago & St. Louis ekspresni vlak Pennsylvania železnice. Skoraj vsi vagoni zadnjeimenovanega vlaka so razdejani, kajti vsi so padli raz tir.
V osobnili vozovih bilo je 20 potnikov, kteri so ali mrtvi ali pa ranjeni. Število mrtvili znaša najmanj osem do deset.
Podrobnosti bode mogoče dobiti še le popoludne.
Senator Clark odstopi.
But te, Mont., 4. maja. Tukajšnji list Butte Miner naznanja, da njegov lastni W. A. Clark ne bode več kandidiral za zopetno izvolitev v zvezini kongres.
Denarje v staro domovino
posli jame:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Postarlna je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne poftiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12.
GAUDEAMUS IGITUR.
Whiskey v seminaru chicaških deklet. ° •
Chicago, 111., 4. maja. Gojenkam višje šole v Peoriji, III., se izvrstno godi, kajti večina njih se je udala pijančevanju. Vtem so jih nektere učiteljice tako temeljito podpirale, da so jim odkazale [»osebno sobo, imenom " poči valna soba", kjer so zamogle mirno in nemoteno uživati whiskey.
Žganje so dobivale pod pretvezo, da je potreben v "medicinske svrhe", in čudno, pri tem je bilo, koliko učiteljic in gojenk se je poslužilo tega zdravila. V počivalnej sobi naravno ni bilo vse mirno in čestok rat so morale učiteljice do nezavesti pijana dekleta nest i v spalne dvorane, kjer so dobile končno pravo medicino. Sedaj bodo, te razmere reformirali s tem, da bodo nektere učiteljice za vedno poslali v počival ne sobe.
Gompers proti kongresu.
Washington, 4. maja. Predsednik American Federation of Labor, Samuel Gompers, prišel je danes k odseku za delavske zadeve zastopniške zbornice in je kongres strogo napadel, ker zakon za osemurno dnevno delo ni bil sprejet. Gompers je trdil, da bodo organizovani delavci pri volitvah v jeseni dokazali, da so se naveličali prevar. On trdi, da bodo delavci \merike odgovorili na sedanje prezi-ranje pri prihodnjih volitvah.
RDEČE ZASTAVE V NEWARKU.
Policija je prepovedala Italijanom nositi dvomljive znake.
Newark, N. J., 4. maja. Tajnik new-jerseyskih socijalistov, W. B. Killing-beek, naprosil je policijskega šefa tukajšnjega mesta, naj mu naznani zakone, na podlagi kterih so bili dne prvega maja aretovani oni Italjani, kteri so nosili rudeče zastave.
Policijski šef mu je takoj odgovoril:	J	/SH. iH, .
''Tozadevni zakon je zelo jednosta-ven. Glasom odredbe postavodaje, imajo policijski ravnatelji mest prvega in druzega razreda pravico izdajati dovoljenja na parade in tudi označiti ulice, po kterih naj se gibljejo te parade ter paziti, da ne pride do nemirov. —
Ko so prišli k meni člani socialističnih organizacij, sem jim naznanil, da pri paradi ne smejo nositi niti ru-dečih, niti črnih (anarhističnih) zastav, ker je mogoče, da pride radi tega de nemirov. Našo in italijansko zastavo bi lahko nosili. Deputacija je nato obljubila, da ne bodo nosili rudečih zastav, na kar sem da! dovoljenje za prireditev parade."
Iz Avstro-Ogrske. Vzrok odstopa Gautscha,
ODSTOPITI JE MORAL, KER JE BIL PREVEČ VSESTRANSKI. NOVI MINISTERS KI PREDSEDNIK.
Bivši avstrijski ministerski predsednik je v boju z Ogrsko dvomljivo postopal.
DROBNOSTI.
Dunaj, 5. maja. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je mifiisterski predsednik Gautseli odstopil radi prevelike vsestranosti, ktero je bilo opaziti zlasti v boju avstrijskega dvora proti ogrskej koaliciji. Početkoma je bil Gautsch. nasprotnik ogrskih žalitev, in sicer vseli. On je vplival na cesarja tako, da je končno pričel na Ogrskem absolutistično vladati.
Potem je pa Gautsch nakrat spremenil svojo taktiko in pripravil sporazum s koalicijo. Ko je pa prišlo do uresničenja poravnave, je odpotoval iz Dunaja, nakar je bil cesar prisiljen privoliti v koalicijsko minister-stvo.
Nato je Gautsch izjavil, da je gospodarska ločitev Avstrije in Ogrske neizogibna.
V krogih avstrijske vojske, zlasti pa prijatelji prestolonaslednika, so radi takega postopanj:1 Gautscha ogorčeni.
Naslednik Gautschev, Konrad Ho-lienlohe, prevzel je danes urad mini-sterskega predsednica in pred Fran Josipom položil uradno prisego.
Generalmajor Ljudevit Breda, ki je bil svoječasno pol>očnik nadvojvode Albrehta, se je ustrelil. Vzrok samomora še ni znan.
Trst, 5. maja. Parobrodno družtvo Austro-Americana bode sedaj pošiljalo svoje parnike tudi v Argentino in Brazil. V to podjetje so naložili 12 milijonov kron ($2,500,000). Kapital je nemški, in sicer od Hamburg-Amerika Line in cm l Severonemškega Llo: da.
Budimnešta, 5. maja. Pri volitvah v vaseh Vassar in Ujlak v okraju Ru-mi so volilci usmrtili jednega volilca. Trideset osob je ranjenih.
Vstaja na Filipinih.' Doba "reconcentrado".
GOVERNER POKRAJINE BULA-CAN JE ZAPRETIL USTA-ŠEM S TEM GROZNIM SREDSTVOM.
V taborišča bode moralo iti vse prebivalstvo, ako ne pomaga loviti ustašev.
MORITEV PULAJANEZOV.
Manila, 5. maja. Governer Sandico od pokrajine Bulacan zapretil je ta-mošnjemu prebivalstvu, da se bode poslužil groznega španskega sredstva, znanih reconcentrado-taboriše, v kterih bode nastanil prebivalstvo cele pokrajine, ako mu ne bodo pomagali pri lovu na ustaše. Senor Sandico je prvi governer, kteri predlaga to sredstvo proti svojim lastnim rojakom.
General James A. Buchanan brzo-javlja, da je kazensko ekspedicijo proti ustašern iz rodu Pulajanezov na Sa-maru , končal. Vse polno Pulajanezov so vojaki pomorili in razdejali neko v tabor. Mnogo Pulajanezov je zbežalo v gorovje.
-o-
Vesti iz Rusije.
Liberalna vlada.
GOREMIKIN JE ŽE V ZVEZI Z NOVIM PARLAMENTOM. — VZROK WITTEJEVEGA NENADNEGA OD-STOPA. —o—
Zahteve demokratov: jednakost pred zakoni; reforme agraričnih vprašanj.
ZOPET BOMBA.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $26.00 ▼ gotovini v priporeče-aam ali regiatrovanem pismo, večje meske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew Tork Bank Draft
FRANK S AKSER, 10« Green wick Street, Hew York.
Cleveland, OUa
Gorki ne pride v Boston.
Boston, Mass., 4. maja. Maksim Gorki, kteri je nameraval priti danes v tukajšnje mesto, ni prišel, dasiravno ga je na kolodvoru pričakovala velika množica ruskih čifutov. Slednji so bili zelo iznenadeni, ko so zvedeli, da je Gorki poslal brzojavno naznanilo, da je sklenil Boston ne obiskati, ker mu v celem mestu neče nihče dati dvorano za njegovo predavanje na razpolago. Tudi v Providence mu ni mogoče dobiti potrebne dvorane.
NEVARNE BOMBE.
Nosilec bomb v Parizu usmrten z lastno bombo.
Pariz. 4. maja. Na Bois de Vincen-nes sta včeraj nesla dva ruska dijaka, imenom Striga in Sokolov, vsak po jedno bombo, da bi izvršila kak napad z bombami. — Ko je Striga hotel vreči bombo, se mu je razletela in njega na mestu usmrtila ter njegovega tovariša nevarno rnnila.
Striga in Sokolov sta bi) jaka rudarske šole in člana ruske .ijaške zveze. Tudi sta bila člana ruske revo-lucijonarne družbe, ne da bi o tem policija preje vedela.
Policija je preiskala stanovanja raznih ruskih revolucijonarjev in našla važne listine. Dva stričnika dijaka Sokolova so aretovali. Oblasti so bile že pred tedni obveščene o raznih tajnih posvetovanjih, kterih tajnost bodo sedaj lahko odkrili.
Tekom popoludneva so oblasti razstrelile drugo bombo, ktera je bila zelo jaka. Bomba je bila one vrste, ka-koršno so vrgli anarhisti na španskega kralja lani v maju.
CUBANSKE RACE.
"Revolucija" v Santiagu se je spremenila v navaden štrajk.
Washington, 5. maja. Tukaj so včeraj zvečer krožile vesti, da se je na Cubi pričela revolucija. Vesti niso ]>o-trjene in radi tega jim nihče ne vrja-me. —
Cubanski poslanik seiior Quesada je dobil zvečer od svoje vlade brzojavko s poročilom, da je predsednik Palma proglašen zopet izvoljenim predsednikom.
Kasneje je prišlo poročilo, da so v Santiagu pričeli "štrajkati tobačni delavci in da o revoluciji ni ne duha ne sluha.
Novi japonski poslanik pri predsedniku.
Washington, 4. maja. Novi japonski poslanik, Viscount Aoki, obiskal je včeraj popoldne predsednika Roose-velta, kteremu je vročil svoje listine. Avdijenca se je vršila v modrem par-lorju po posredovanju tajnika Roota.
Roparski umor.
Memphis, Tenn., 4. maja. Nek nepoznan ropar je včeraj tukaj v nekem gozdu okolice ustrelil majorja W. T. Bodeja, uglednega lastnika bombaževih nasadov. Umor se je izvršil, ko je major bil na potu proti domu. Vzrok umoru je neznan.
ŽELI POVEDATI RESNICO.
Mr. Louis Minarik, trgovec v Curtis Bay, Md., priposlal nam je naslednje pismo, ktero z veseljem podajamo čitateljem: "Moja rodbina me je večkrat silila, da pišem, in radi tega sem sklenil, povedati Vam resnico. Tri leta sem bolehal, bil sem bled in slaboten, nikoli ,se nisem dobro počutil in končno sem bil prisiljen oditi v bolnico, kjer sem užival vsakovrstna Zdravila. Ker se mi pa stanje ni izboljšalo,, pričel sem uživati Trinerje-vovo ameriško grenko vino ter sem bil veselo iznenaden, ko sem opazil hitri učinek tega sredstva na mojem sistemu. Zdravje se mi je vrnilo in radi tega izjavljam, da bode to sredstvo v naprej vedno v mojej hiši. Priporočam je prijateljem, ker ; jih bode vzdrževalo v dobrem zdravju in moči. To je resnica. Nijedno drugo zdravilo ne bode kaj tacega dosglo na boljši in trajni način. Ono podeli izmučenemu prebavalnemu sistemu naravno delovanje ter podeli vsemu truplu žila-vost. To zdravilo bi morala rabiti vsaka rodbina, kakor hitro se komu tek poslabša ali pa pojavi izmučenost in nervoznost, bolehnost in bledost, oziroma vedno, kadar se dobro ne počutite. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chieago, UL
Petrograd, 5. maja. Bivši minister za poljedelstvo in državni kontrolor v novem kabinetu, kteri je desna roka ministerskega predsednika Goremiki-na, naznanja potom posebne note:
"Car in jaz nameravava misli ljudskega zastopstva izvesti v vsem obsegu. Vlada ne namerava razpustiti dumo. Naravno zamorejo nastati pri nas nepričakovane razmere, kakor v družili deželah. Toda take nesreče ni pri-
Razne novosti
iz inozemstva.
ANGLIJA JE POSLALA TURČIJI ULTIMATUM, S KTERIM JO POŽIVLJA, NAJ MESTO T ABA O STAVI.
Ustaja Zulu-Kafrov v angleškej Afriki. — Boji pri Mahlabitni.
PARNIK
ANGLO-PERUVIAN JE POTOPIL.
SE
London, 5. maja. Angleški poslanik v Carigradu izročil je turskej vladi noto, s ktero jo pizivlja. da Turčija nemudoma odpozove svoje vojaštvo iz egipčanskega ozemlja. .\nglc>ki ultimatum podpirata franco>ki in ruski poslanik. Ako Turčija ne ugodi zahtevam, potem priredi angleško sredozemsko brodovje običajno detuoiist racijo proti Turčiji.
Pietermaritzburg, Natal, ."». maja. Uporni Zulu-Kafri so umorili zastopnika angleške vlade v Mahlabitni, ko je pobiral davke. Družini imenovanega zastopnika in policijsko konjieo so Kafri napadli v nekej zasedi.
Mahlabit ni se nahaja zapadno od gozda, v kterem so čete upornega glavarja Bambaala.
London, 5. maja. Angleški pamik Anglo-Peruvian, je na potu iz Shields v Philadelphijo zadel v nek velikanski ledenik sredi Atlantika. Moštvo se je rešilo na pamik Mohawk.
Carigrad, 4. maja. Brat sultana Abdul Ilamida, oziroma prestolonaslednik, princ Mohamed Rešad Efendi, jo umrl. Splošno se zatrjuje, da je umrl nenaravne smrti po navodilu Abdul Hamida.
Atene, 4. maja. Pri olimpijskih igrah so dobili prva darila: Francija 20. Italija 13. Zjed. države 11, Anglija 10, Nemčija 10. Grška 9 in Švica 5; druga in. tretja darila: Francija 44, Grška 41, Nemčija 32, Anglija 20 in Zjed. države 23.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:	* 1
Barbarossa (že poroča no) .'{. maja iz
Genove s 1756 potniki. Baltic ( že poročano) 3. maja iz Liver-poola z 2205 potniki.
čakovati, ker večina Članov novega Gassel 4. maja iz Bremena s 1352
parlamenta ljubi svojo domovino in nikdo ne pričakuje, da bi poslanci izsilili konllikt.
Na podlagi ustanovnih principov pravičnosti izdelan je že načrt za amnestijo, odpravo smrtne kazni in it-stanovitev parlamentarne komisije."
Ministerski predsednik Witte je odstopil deloma iz osobnili razlogov, deloma pa tudi radi neuspešne politike. Početkom svojega predsedovanja, ko bi se moral združiti z liberalci in krepko nastopiti proti revolucijonarjem, Witte osem tednov ničesar ni storil.
Novo ministerstvo morda ne bode izpolnilo vseh pričakovanj, toda vse-kako bode liberalneje, nego je bilo staro.
Varšava, 5. maja. Včeraj popoludne je nekdo z bombo usmrtil šefa nekega oddleka železnice ob Visli, Proskurja-kova.
Petrograd, 4. maja. Za otvoritev gosudarstvene dume v Tauriškej palači je vse pripravljeno in vlada je izdala za ureditev dvoran več nego pol milijona rubljev. V parlamentu je prostora za 15.000 osob in ker znaša število poslancev le G00, bodo imeli prostora v izobilju. Za časnikarje je pripravljenih 30 sedežev in sicer 24 za poročevalce ruskih časnikov.
Zgodovinska palača je zgrajena v slogu iz dobe carin je Katarine, ktera je dala palačo zgraditi za svojega ljubljenca Potomkina. Palača je razsvetljena z 4500 električnimi lučmi ter ima najmodernejšo kurjavo in ventilacijo.
potniki.
Pallamza 4. maja iz Hamburga /. 271S potniki.
Sotia Hohenberg 4. maja i/ Tr-ia s 1205 potniki.
♦T £.1
ženo, otroke
llKo si namenjen I
S \ ali pa ■»railattii ter prijatelje v Ameriko vzeti, pili za pojasnila in volne cene na: FRANK SAKSE*. m Greenwich St, Nor York, N. Y* ker tu bodeft najpoSteneje in najbolje postrefen. Fr. Sakser je priznani zastop* ip><aitnih parobrodnih dr uit?


it
Dospeti imajo:
Rhynland iz Antwerpena.	.
St. Luthbert iz Ant\verj>ena. Victorian iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga.	*
Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Philadelphia iz Southamptona. La Gaseogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Cevie iz Liverpoola. Westernland iz Antwerpena.
Odpluli so:
St. Louis 5. maja v Southampton. Etruria 5. maja v Liverpool. Vaderland 5. maja v Antwerpen. St. Cuthbert. 5. maja v Antwerpen. Hohenzodern 5. maja v Genovo. Caledonia 5. maja v Glasgow. Patricia 5. maja v Hamburg. Hudson 5. maja v Havre.
Odpluli bodo:
Kronprinz Wilhelm S. maja v Bremen.
Carmania S. maja v Liverpool. Ultonia 8. maja v Roko. Prinz Adalbert S. maja v Genovo. Victorian maja v Liverpool. Gerty 8. maja v Trst. Baltic 9. maja v Liverpool. Sofia Hohenberg 0. maja v Trst. Rvndam 9. maja v Rotterdam. Amerika 10. maja v Hamburg. I^a Lorraine 10. maja v Havre. C relic 10. maja v Genovo. Barbarossa 10. maja v Bremen. Lucania 12. maja v Liverpool. Kroonland 12. maja v Antwerpen. Cassel 12. maja v Bremen. Princess Irene 12, maja v Bremen. Ethiopia 12. maja v Glasgow.
tfi
GLAS NARODA"
i.& slovenskih dv!avcev v Ameriki.
^Tednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALTAVEC
Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City
Ja leto velja list za Ameriko . . . $3.00
u pol 1-ta............. i 50
ta Evropo, za vse i«*to.......4.50
4 " " pol leta.......2.50
* 14 " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo hst skupno dve številki.
KiLAS NARODA .xhaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
"GLAS NAROOA"
("Voice of the People")
»•Bueti every day, except Sundays ang Holidays.
Subscription year.y $iJ.0C. Advertisement on agreement.
Za oglast- ao deset vrstic se plača 3C centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se le natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po %Icm-.y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali* ?čr naznani, c!.-\ hitreje najdemo naslovnica. - Dopisom in pošiljat vam nafedtoe
"Gra i Nftroda" •09 Greenwich Street, New York Citv.
V Toledu, Ohio, so nekega zlobnega deoka. i*»U>m operacije na možganih spremenili v dobrega človeka. To bi bilo tudi umestno za Maslarja, Zahrbt-
nika in Kondtitovega Martina... * * *
Vsi t nje h> namreč izbrana družba, k ter i so v svojih idealih istotako neločljivi, kakor govno in lopata... * * *
Kokoboree Jeffries dobil je poniul-bo, da priredi šest rokoborb z nasprotnici. ktere si sam izbere. Za to dobi fl20,000, oziroma po -140,000 na uro. Kar zaslužijo bokserji s pestmi, joekeji s s\ojim zadnjim delom in politiki jezikom v par minutah — za-ista želim, da bi pisanje ''Koncem tetina" postalo tudi šport! Z drugimi besedami: jezik in vse drugo zgoraj navedeno je mnogo bolje, nego ponižno pisanje člankov...
* * »
Ognjenik Vezuv je srečno končal z bljuvanjem. Tudi o Mr. Maslarju že dolino nismo čuli...
Koncem tedna.
'"V Moskvi iti drugod v Rusiji so zmagali de mokra t je. Tudi drugod se pojavljajo čudeži." (Demokratična " Staat- Zeitung"). V K usi j i so zmagali demokrat je, ker med njimi ni izdaj ie, kakor pri njihovih ameriških kolegih...
* * »
V	senatu se prepirajo z ozirom na preinačenje železniških tovornih cen, da dožeuo, naj-li dvomljiva dobrota koristi železnicam ali ljudstvu. Toda
železnice dobe brez dvoma.
♦ ♦ *
Veliki lastniki premogovih rovov so zadovoljni s predlogom, da se spor poravna potom razsodišča. Manjši last-tuki rovov pa s tem niso zadovoljni. To zopet dokazuje, da je ložje spo-r»zameti sc s tirani, nego s tiran-<i ič i.
• * *
\ včerajšnjih "Titnes" povprašuje jiekilo, kedo je izumil besedo ljudski samomor", —jedi to Rooscreltov ali pa profesorja Eliota izraz. — Kdor-Ikoli je izumil te besede, izumil je nesmisel: pravilno je lji»d.ski umor.
iVuicMH- Oddoni i/. Kima trdi, da je Aedaj pričakovati, da bode Vezuv v>a!>.ih 34 let lil ju val. Kako pametni rit učenjaki! Cemu nam ni to že preje | h» vedal f... Sedaj bode imel morda 34 let prav.
# * *
Ko l*»do pri nas pričeli jmj hoteiih i/praševati za ] to ročne liste, a la Gorki), potem -m* ltodo eetie sobam najmanj za jH>lovi<*o znižale.
♦ # ♦
Xewyoi-»ki mayor Medel.an je te dni govoril o "čudnem vztrajanju de-ln ■ k racije S tcr\ vztrajanjem je ravn.t ia ■ >. kakor /. onim — svetega pisma. \ elika -tara knjiga. Polovica člov«--iva na to pismo ne veruje in dn;_ru (Milovioi >i na tisoče raznih n j i .ii»\ razlaga, tako da '_ra niti Moj-
/<> in Jefferson več ne bi jkj-• * *
O izgredih \ Mount Carmelu, Pa., pisalo je tukaj-nje časopisje, da '*ino-zernci prirejajo nemire". Vsi listi jNivdarjajo ln-setlo "inozemci". Pra-"vilim, kajti meso iu kosti so iz inozemstva; duh pa, kteri jih vodi — je * * •
Maksim Goiuij na izvanreden način iu vsestranski hvali ruske zidove. To je "captatio beiievulentiae", ozi-
i ma jto/.iv za radodarnost tukajšnjih * * *
Mcflil.ovo vseučilišče ln>de imenovalo Mr. Andrew Caitiegieja doktorjem vsega prava. Seveda — milijoni podele vse pravice. Zato ni potreba
podelitve od kakega vseučilišča... * * *
Modemrzovan pregovor: Komur da It -g milijone, temu da tudi pamet in službo in čast in dostojanstvo ter vse d rugi t...
» * •
V	Washingtonu nameravajo, kaJkor srno jtoročali, jtovisati naselniski davek <hI na $5. To je torej varnostna carina v prid domače "Infant Industry"...
* * »
Xeka, že štiri leta (in še vedno!) omožena gospa toži v New Yorku svojega prejšnjega ljubčeka, da jej vrne ljubavna pisma, ktera irfu je dala ubraniti. Slabor>t, tvoje ime je ženska!
# # *
"Ameriška dekleta so zelo srčna", izjavlja francoski zrakoplovec Levee, "kajti vse hočejo iti z baloniom v /rak." Dvomljiva hvala, kajti one, ktere se to upajo, se predrznejo storiti še kaj druzega....
Newyorska kronika.
Vidite, gospod urednik, že zopet se oglašam. Nisem sicer bogve kako priden, a spim pa tudi ne. Veste, 'kadar je mera polna, se mora izprazniti, da >e dobi prostor za novo gradivo.
Baš v novem času dohaja v našo novo domovino toliko rojakov in rojakinj, da se čudim, kod se vzamejo. Plahih očij in trdnih sklepov v srcu stopajo na suho in gredo na vse strani za delom. Tem novim došlecem so zdeli skupno ime: Greenhorni. Vsak, kdor pride prvič v Ameriko, je greenhorn in ostane več ali manj časa vreden tega imena. A rabi se pogostokrat neupravičeno. Zato je dobro, da jtogledamo, kdo je in kdo ni Green-born. Potrebno je to, ker imamo toliko rojačkov, kteri trik a j o na svoja prsa in povdarjajo z važnim naglasom, koliko let so že v Ameriki, a so kljub temu Greenhorni No. 1.
Kdo je torej Greenhorn? Greenhorn je vsak nov došlee, ikteri ne pozna ne razmer, ne zahtev, ne naroda, ne uprave, ne običajev nove zemlje. On je slišal že dostikrat govoriti o Ameriki, a ve le toliko o njej, da se dobro zasluži in da se gre po morju do nje. Temu človeku je torej vse tuje in zdi se mu, da je pravkar priletel iz neba na zemljo. To je torej kapital — Greenhorn. A polagoma se začne privajati. Zanima ga to in ono in čim-bolj opazuje do sedaj tuje navade, bolj se mu zde naravne. Ko pride enkrat do zavesti, da ni pravzaprav nič čudnega, nič posebnega, ampaik da je le on čuden v svojem nastopu in vedenju — tedaj začne zginjati prvotni Greenhorn. A imeti mora dar in sposobnost, da opazuje življenje v spluš-nosii in posebnosti, |>oznati ga rnura /unaj in doma. Poznati mora karakter naroda, s]tosobnost, temperament, vedeti mora, kaj zahteva in kaj ni zanj. Zlasti mora paziti na njegov
0	ni >, njegovo odkritosrčnost, izvan-u'dn » p.uljeiimst in lieuirudljivo delavnost. Ko >poz?nu vse to in stopi v tir tega naroda, ne da bi ga opazil, da je tujec — tedaj preneha biti človek Greenhorn.
A imamo ljudi bas med nami, kteri so videli le |>osamezne strani Ameri-kanea, se prilagodili tem — ostalih pa ne vidijo, bodisi vsled pičle pameti ali jMimauJklive inte.igence. Ti ljudje so in ostanejo Greenhorni vse svoje življenje. Poznaš jih po tein, da račun. i je svoje od Amerikancev profiti-rane /.možnosti ]to številu let; vsako leto se jim pamet poveča za jeden "grad". Tako namreč trdijo oni — v resnici pa so vsako leto za dva "grada" večji tepci. To vidimo na mnogih rojakih. Do skrajnosti blazi-rani zdihujejo pri časi piva, kaka šiko-da je za slovenski narod in Slavjau-stvo sploh, da "prodajajo" svoje moči tujcem. Kdor misli, da je škoda zanj, da valja kosti svojega rojstva
1	to pisarnah, je glavni Greenhorn, pa naj se tako posnema Amerikance za — baro. Kdor trdi, da pozna tukajšnje razmere, v ikterih živi že deset ali štirinajst let, a daje nemščini častno mesto, je brez usmiljenja Green-hoim. Amerikanec se spoštuje in ceni. Dostojnost in hvaležnost napram Amerikaneem zahteva, da pripoznava-imi j to J eg svojega jezika samo še angleškega. To uvidevajo vsi narodi, le kak kranjski "Ikiuheltajčar" je tako prokleto zaplankan, da mu ne moreš s pametjo doživega.
Amerikanec nilkdar ne žali nikogar. Ce srečaš rojaka, -kteri te nalirivli z Greenhornom, vedi, da je dotični večji Greenhorn kot ti, pa ee si samo jeden dan tukaj. Amerikanec je vljuden in dostojen. Surov in neotesan za-more biti samo Greenhorn, in sicer tak, kteri pita druge s tem imenom.
Glejmo torej, da ne ostanemo Greenhorni. Opazujmo pridno nad vse marljivega in delavnega Amerikanca in vzemimo od njega, kar je dobrega. Saj ima bas ta narod toliko odličnih lastnosti in primiroma tako malo slabosti, da se mu res ne čudimo, če je že toliko dosegel. Tak narod ima bodočnost. Kje na svetu je splošno bla-
gostanje tako visoko kot takiajf Kje delo tako plačamo? Ktera dežela tako bogata? Vse, prav vse dobimo pri njih in le srčno se mora obžalovati, da' se mi Slovenci tako malo naučimo od njih.
Seveda je glavna krivda v tem, da cepajo mladi došleci patentiranim "rojašlkim Američanom" v roke, kteri jih potem sučejo in lažejo,da revčke popolnoma zapeljnjo. Uverjeni so, da so prav naučeni, obdrže v svojej trmoglavosti vse častite navade starejših butic in učijo svoje otroke ter otrok otroke prav istega Američan-stva, kterega so prejeli oni.
Ti zapeljani revčki — gore potem za vsako sveto stvar. Zasebno se norčujejo iz vsega, v javnosti pa nastopajo, da se jim vidi "šajn" o&orog glave.
Smo pač čudni ljudje. Kjer je treba kaj misliti, ali delati, tam kar lepo odnehamo s sladkim vzdihom: eh, bo že kako — ali: bo že Bog pomagal. Tn tega se ne odvadimo niti tuikaj, ko nas vsa'kj pogled prepričuje o nasprotnem. Tudi tukaj zapravljamo zlati čas v znamenju srednega veka, vse po principu: ne skrbimo za jutri, ne skrbimo za svojce — da smo le danes siti. To načelo nas naravnost uničuje, — zato se nič ne povzpemo — zato nič ne dosežemo.
Bodimo Amerikanci, postanimo Amerikanei v pridnosti, podjetnosti in delu, v srcu pa ostanimo zvesti jeziku svoje matere, ker le če se bodemo spoštovali sami, smemo pričakovati spoštovanja tudi od di lgih. Na ta način si utrdimo sedanjost in z utrjeno sedanjostjo je položen temelj bodočnosti.
DOPISI.
Chicago, 111.
Naše mesto je priznano nevarno, zlasti po noči. Pred kratkem sem imel opravilo v South Chicagi. Ker nisem imel nobenega tovariša, se napotim sam, a bi bil kmalu nesrečen. Napadli so me nepoznani falotje, pobili me na tla, pobrali ves denar, uro in klobuk ter odšli. Ker je bila noč mrzla, me je zelo zeblo in potreboval sem celo urro, predno sem se privlekel domov. Pazite se torej, rojaki, ker je lopovov v Ameriki posebno dosti.
Anton Risnik.
Springfield, HL
Dragi g. urednik:—
Sprejmite tudi iz našega kraja par vrstic. Tukaj nas stanuje kakih i>5 slovenskih družin m pa nekaj fantov; lelamo vsi v premogo'kopih. Odkar :o si ustanovili tukaj podporno druži vo, napredujemo precej. Prej se ni našlo tukaj nič Slovencev. Nekaj jih je hotelo biti Nemcev, nekaj Angležev, dasi ne znajo niti nemškega niti angležkega jezika. Ker se noben narod tako rad ne izpozablja Ikot naš, so druživa za nas velikega pomena. Ta vlijejo človeku vsaj ta ponos, da začne spoštovati samega sebe, medtem ko je prej sam sebe zaničeval.
Kot rečeno, dramili smo se malo in bi se bili še bolj, da se ne dela z nami tako nesramno od strani, od koder bi nam morala biti dana največja podpora. A preidem k stvari.
Za Ve.iko noč pride 'k nam neki slovenski duhovnik — ime zamolčim, ker ga IhmIo iuteresirani krogi itak sjtoznali — da nas izjKtve in spravi z Bogom. No, ta človek je bil vse prej kot prijazen z nami. Po skupnem obhajilu smo imeli blagoslovlje-nje družtvene zastave. Veselili smo se tega trenutka, ker smo mislili, da nam bode vlil ta duhovnik novo vese-.je in nov pogum na našem narodnem l>olju. No, a zmotili smo se pošteno! Poškropil je malo zastavo, potem pa rekel, da za ta denar ne more govorili. Nato jo je popihal v zakristijo. Ljudje so se sjtogledali; družtveni predsednik stopi za njim, da mu pove, da je dobil toli'ko kot drugi duhovniki druga leta; pripravljen je bil tudi vreči mu še par dolarjev — a ni mogel do njega. Ta duhovnik je smuknil v zakristijo in se brž zaklenil. Vse trkanje je bilo zastonj. Nato gre za njim v živpnišče, a ne dobi druge besede, kot da je že dobro. Nato se mu ponudi jeden odbornik, da ga sprejme na postajo — a ni'hotel ni-(kogar.
Plrav tak je bil vzprejem. Mi smo ga čakali na kolodvoru ob pol štirih
—	a ga ni bilo. Zato ga je čakalo sedem mož do pol devetih. Pri vzto-pu iz vlaka ga pozdravi naš predsednik — on pa le malo zagode; nato se skušajo drugi sprijazniti ž njim
—	a on je samo godel. Tudi nas ni smatral vredne, da bi mam povedal svoje ime, kterega smo pa tkJjub temu zvedeli. No — tega briga pač bolj dolar kot svoj narod. Če pride še več takih duBiovnikov iz Evrope, potem ne bode vera le pešala, ampak tudi opešala. Zelo nam je žal, da smo rekli rev. Šušteršiču, da je vse-jedno, kdo pride k nam. Prepričani smo, da bi že to leto začeli nabirati za slovensiko cerkveno občino, da je on bil pri nas. Tudi vsa slovesnost bi imela res tako lice, kakor ga zasluži. Tako je pa vse skaženo — kt
Srečni ljudje,
ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljubljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseh bolezni.
ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI
najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:—
Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem
. JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich.
Veleučeni gospod dr. Landes:—
Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bo-dem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem
MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:—
Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudačna bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to prošlo sve po Vaših Ijekovima.
Budite uvjereni, da ču Vas svakomu priporočiti, koji mi se potuži od ikakve bolesti, da je gosp. doktor Landes najbolji.
Uz srdačan Vam hrvatski pozdrav ANDRO IVANČIČ, 320 East Front Street, Yonngstown, O. Štovani gospodine:—
Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami buduči, da se čutim sasmo dobro, Vi Što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši ljekovi dobro i predobro učinili. Drugo nemam, da Vam javim, več Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod budem prebival, svakome ču pripovedovati, da ste dobri Iježnik..— Sa štovanjem
A. PILIPOVICH, Box 81, Mountain View, CaL Izvirna pisma so vsakemu na vpogled.
DOKTOR LEONARD LANDES
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljueah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo alPpreliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste |>olni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda let še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDES A, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko dvojo bolezen v lsovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Slovensko katoliško
podp. društvo
si
svete Barbare

xa Zjedlnjene države Severne Amerike,
Sedež: Forest City, Pa.
dn« ai. januarja 1902 v državi Penn^ylvi, n; >,
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP Z AL AR, ml.. Box 547, For.tt City, F«, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, P*
L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. Pa......
IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Fore.t City, F«.
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Foreit City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Bor 108, Thomai W Ta. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Bos 28, Forest Citv Pa. JOHN SKODLAR, P. 0.f Forest City! Pa .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City Pa ^Doplii maj m pošiljajo L tajniku: Ivan Telba«, P. o Bei F
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SIM
ZDRAVI
ljudje naravnost razočarani. Kaj hočemo, no! Vsaka skušnja ima svojo žrtev, pa naj jo ima še ta.
Rojaki, le (krepko se združimo, le delajmo za skupen napredek, bo že boljše!
Springfieldski Slovenec.
Milwaukee, Wis. Cenjeni g. urednik:—
Xa.še druitvo je dobilo krasno zastavo, ktera bode blagoslovljena 20. maja.
Dne 24. aprila je umrla tukaj žena j poznateirn rojaka Alojzija Jer^oviča Marija. Pokoju lica je bi a stara .'JS let in je bila doma iz župnije Gradec pri Metliki. Tukaj zapušča moža in dvoje nepreskrbljenih otrok.
Kako je bila pokoj ni ca priljubljena, pokazal je veličastni sprevod, !k«te-rega so se udeležili člani dveh društev, pevsko druitvo "Zvon" pa ji je zai»elo prekrasno nafrrobnico "Nad zvezdami". Naj ji bode žemljica lahka!
Pozdravljam rojake širom Amerike, tebi i i G. as Naroda" pa želim obilo naročnikov.	Fran Jeraj.
Tercio, Colo.
''Glas Naroda" v svojej 95. številki z d*ne 23. aprila prinaša porpčilo o nesreči v rovu Cuatro, »kteri je last Colorado Fuel and Iron Company. A poročilo nič ne omeoija imen usmrte-nih. In vendar so med ponesrečenimi premolar j i tudi rojaki Slovenci, in sicer: Fran Lesjak iz Zatičine na Dolenjskem; Fran Smrekar ravno tam; Ivan Vrabič iz Sv. Jurja pri Celju; Albin Sore iz Knežaka na Notranjskem. Vsi i?o oženjeni in pri društvih. Govorilo se je, da je med usmrtenimi ludi neki Matija Potrjal-ka iz Prknon&e^ra, a meni m bilo mogoče te<ra natančno pozvedeti. Ob tej priliki bi svetoval rojakom premogar-jem, da naj ne dohajajo za delom v ta kraj, ker plača je bolj sredna, premogov! rovi pa radi štedljivosti družbe v slabem stanju ter skoro ni <nikakih varnostnih naprav, (kar dela rove zelo nevarne, kakor se razvidi iz zadnje razstrelbe, ktera je zahtevala toliko žrtev.
Pozdrav vsem rojakom!
Fran Bajt.
Kje ALOJZTJ FORK AR ? Pred 10 meseci je bil v Jolietu, 111., št. 920 Chicago St., ter odšel ne vem kam. Za njegov naslov bi rad zvedel brat: John Forkar, Box 45, North Springfield, Pa.	(4-S—5)
Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO - HRVATSKEM ZDR AVIŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečitanju te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakršnekoli boleznine poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvidelL na kakšen nacm zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti Dokton tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje akutne in Kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj pise po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOSLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA.
Ovo je naš naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. «J. E. T H O IVI PS OIV,
334 W. 2Qth. St.	NEW YORK.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec (kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivretnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelngem tudi plošče iz al orni ni j a, nikelja ali medenine. Cena tri Tntnim je od $45 do «80.
VESELJE ŽIVLJENJA
zainore iuožki in ženska uživati le tedaj, ako sta
POPOLNOMA ZDRAVA
Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sani i na sebe jezni, (ločim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa. ni težko, ohraniti si dobro prebavIjanje, kajti
JOSEPH TBINEE'8
RLfilSTt.ro *
Trinerjevo ameriško
t* & ^ grenko vino
Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok Življenja.
• Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo raznežim itacije, s katerimi se hoče preslepiti od jemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo
TBIHEBJEVQ flmERISKO GRENKO Y1N0 PRHVO
kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu.
Dober tele*
Dobra prebava«
Dobro zdravje,
Jake mišice.
•Jake živce«
* Dolgo življenje.
se
To je, kar Vam jedinojto sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca toniko, kri čist ilea in preprečitelja raznih bolezni.
Pozor! Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in hmeljevih pijač.
V LEKARNAH,
V DOBRIH SALOONIH,
Jos. Triner,
7^9 South Ashland Ave., Chicago, 111,
Jamčimo	in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Bririievec
SlivQTka, Tropinjevec in Cognac.
\
_
				
Ju	gOSl(N	ranska		Katol. Jednota.
				
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKt:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:	j
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. #
JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Net.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati v se dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednoto.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAJLOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry 6t. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe.	2
Društveno glasilo j«: "GLAS NARODA".
FRISTOPILL
K družtvu sv. Jožefa št. 12 v Allegheny, Pa., IG. aprila : Anton Lo-kar r«. .-ti	cert. 491S J< sip Videnič ISti.j cert. 4920. Oba v I. raz-
redu. Družtvo šteje 104 ude.
K družtvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Ta., 10. aprila: Anton Ta-kel 1S74 <ert. 4921, Aut.>a Pintar 1SM cert. 4922, Ivan Sink 1882 cert. 4023, Feliks ('.»urad 187!) cert. 4924, Henrik Laimut 1882 cert. 4925, Ignacij Krivec	cert. 4920. PrvoLmenovani je v I, razredu, vsi drugi v II. razredu. Družtvo šteje 7G udov.
K družtvu >v. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., IG. aprila: Josip Mole 1875 cert. 4927, Anton Gantar 1S82 cert. 4928, Ivan Troha 1S7G cert. 4929. Vsi v L razredu. Družtvo šteje 179 udov.
K družtvu sv. Petra v Brooklynu, N. Y., IG. aprila: Josip Bane ar 1^74 cert. 4930 11. razred. Družtvo šteje 27 udov.
K dru/tvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Puieblu, Colo., 10. aprila: Matevž GlinšiIS70 eert. 4931, Ivam Cimperman 1877 cert. 4932 Josip Merhar 1870 cert. 21)70 (preje je bil v 11. razredu. Vsi v I. razredu.
Družtvo šteje 83 udov.
K družtvu >v. Alojzija št. 57 v Exportu, Pa., IG. aprila: Ivan Zem-rov 1 Ss'J i> rt. 4033, Lovrenc Zupančič 1SG7 cert. 4934. Oba v I. razredu. Družtvo šteje 28 udov.
K družtvu Sveto Ime Jezus št. 2 v Ely, Minn., 10. aprila: Karolina 1; , lsso . , tt. 4727, Agata Eovtar	,<rt. 4220. Družtvo šteje 82
članic.
K družtvu S.kol št. 38 v Puebhi. Colo., 10. aprila: Ana Štofac 1.885 cert. 4755. Družtvo šteje 5 članic.
K (Iruživu sv. A ojzija št. ^57 v Exportu, Pa., 10. aprila: Fran-ri-tia Bergaint ls77 eert. 123. Družtvo Šteje 9 članic.
K .li ;;žtt >v. I >a; .are > . ■'••5 v rrestle, Pa., 10. aprila: Marija ir 1>>-S7 cert. .11.33. Družtvo štt.je 42 članic.
Iv družtvu sv. Alojzija št. ">7 v Export u, Pa., 10. aprila: Marija rič	cert. 1034, Ana Spec 1SS4 eert. 1442. Družtvo šteje .11
Dt Zu
c I u
Pr M.
I v ti SV. Petra -t. ">0 v B|-,„,klyitu. N. V., 10. aprila: Katarina n .1210. Družtvo šteje 9 članic. .1 > .i >v. Alojzija >t. 31 v Braddocku, Pa., 10. aprila: Ivana rt. 4927. Družtvo šteje <r, članic.
GEO. L. BROŽIČ, glav.u tajnik.
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 20. aprila se je od-
jH'ljalo z južnega kolodvora v Ljubljani \ Ameriko 15 Slovencev in 20 Hrvatov.
Piščanca s tremi nogam.. Juriju liežancu, uradnemu slugi pri mestni hranilnici v Novem mestu, to se pravi njegovi koklji. se je prigodila izvan-redna sreča, da se je iz enega jajca razvilo pišče s tremi nogami. Dve nogi sta bili čisto naravno razraščeni, do-imela tretja le dva mala kretnje bilo slabotno, zato
en pe
Pii
Bit
ljčk
ga poslali kljub njegovi izvanred->ti na drugi boljši svet, kjer še ni-jjo pišče t s tremi nogami. Vodovod za Jasen in Vrbovo pri II.
zagotovljen. Stroški so i na 34/290 K, polovico država. Delo se v kratkem
itrici je >računar
podpore da razpiše. Požar. D
niki nad Knež okoli 2 ha des Ogenj. Vel hiša z gospodi ciju Strusu v
19. aprila so goreli paš-žakom. Pogorelo je tudi setletnih borovcev, io soboto je pogorela skim poslopjem Igna-Ščitu pri Trebeljnem. Škode je 4000 K, zavarovalnina znaša le 900 K. Ogenj je nastal najbrž vsled goreče gobe, ki ho jo kot "žegnan o-genj" prinesli dom«.v. — V Lasenu pri Zlatem polju, politični okraj Kamnik, sta pogoreli dve hiši, hlev in kozolec posestnika Josipa Koncil je. Neka ženska se je nevarno opekla. Ogenj so zanetili majhni otroci, ki so se igrali z užigalicami. Škode je 7400 K, zavarovalnine pa 2200 K.
Samomor slaboumnega. 411etni slaboumni Krizostom Žagar iz Dolnjega Vrha pri Prečni pri Novem mestu se je ustrelil s puško v trebuh. V groznih bolečinah je umrl šele čez tri dni.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Povožen hlapec. Janez 2e*ko, hlapec v Senožečah, j«
dne 5. sušca t. 1. zvečer s svojim dvo-vprežniiu tovornim vozom tako neprevidno vozil na okrajni cesti v Gaber-čah, da je povozil posestnika Andreja Si urina, ki je istočasno vozil še z dvema drugima voznikoma premog za pivovarno v Senožečah. Notranje poškodbe Sturmove so bile tako nevarne, da je ta dne 7. sušca umrl. Nesrečo je provzročil nekoliko vinjeni Janez1 Zet ko na ta način, da je od Klinceve gostilne na vozu sedeč zdirjal po ne posebno strmem klancu in pri ovinku oohitel ponesrečenega, kterega so njegovi konji podrli na tla, nakar je šla težka vprega čez njega. Žetko je bil obsojen na tri mesece strogega zapora.
Letnico prenaredil. Jakob Kuret, delavec v Narinu, se je bal, da bi ga o-rožniki zaradi vlačugarstva ne prijeli. Zato je v svoji delavski knjižici spremenil letnico 1904 v 1905. Te prekati jenosti se Kuret ni dolgo veselil. O-rožniki so ga na Vrhniki ustavili in takoj opazili goljufijo. Obsojen je bil na tri mesece ječe.
Sam se je izdal. Jakob Ferlič, hla-jh'c pri posestniku Štefanu Kovačicu pri Sv. Trojici, je s sohlapeem Francetom Anzelicem neki dan pred hišo gnoj pospravljal med tem, ko so bili domači odsotni. To priliko je porabil Ferlič, smuknil v hišo in izmaknil 11 kron. Drugi dan je nagovarjal sohlap-ca k igri in mu pokazal petkronski tolar. Hlapcu Francetu Korošcu se je zdela vsa stvar sumljiva in je o tem obvestil gospodarja, ki je našel pri njem izmaknjeni denar. Obsojen je bil na dva meseca.
Pesnik Anton Aškerc med Slovani. "Slovanski Pregled" priobčuje v svoji najnovejši številki iz peresa O. Wagnerja navdušeno pisan članek o pesniku A. Aškercu pod naslovom: Pevci-buditelji. K 50. narozeninam A. Aškerce. — Spis krasi po fotografiji izdelana pesnikova slika. Ta slika se nahaja tudi v študiji, ki jo je poljski napisal o A. Aškercu Tatleusz Stani-slaw Grochovvski in ki je izšla kot po-
natisek iz "Swiata" v Krakovu. Torej Poljaki in Cehi imajo že sliko slovenskega pesnika, mi Slovenci sami je pa še nimamo! O. Wagner končuje svoj spis o Aškercu tako-le: "Ta jubilej bi tudi ostalim Slovanom lahko znatno koristil, ako bi se preskrbel prevod njegovih del na druge jezike slovanske, da bi tudi naš narod spoznal naprednega dejatelja bratskega naroda, da bi se seznanil z bojevnikom za vznesene ideje, za ktere je še vedno treba lomiti kopje. To bi bila najlepša proslava pevca - buditelja, kteremu želi vsak pošten Slovan še mnogo let vspešnega delovanja na polju pesništva."
Toča je pobila po savskem ozemlju litijskega okraja nedavno in napravila precej škode zlasti okoli Janč.
Smrtna kosa. Umrla je po dolgi in mučni bolezni Marijana Zore, rojena Tavčar, sestra dr. I. Tavčarja.
PRIMORSKE NOVICE.
Otrpnenje tilnika. V Trstu je prinesla k nekemu zdravniku neka mati svojo petletno hčerko. Zdravnik je konstatoval, da ima otrok hudo otrpnenje tilnika. Odredili so vse potrebno.
Ustrelil se je v Trstu lSletni Bruno Rinaldi, strojni asistent pri Lloydu dvakrat s samokresom v prsi. Prvikrat se ni zadel, drugič pa naravnost v srce. Vzrok samomoru neozdravljiva bolezen.
Oko je s pestjo izbil v Trstu 181etni zidar Franc Gerdol 201etnemu poljedelcu Karlu Šikanu, ko sta se pretepala.
Iz Opatije. Okraden natakar. Dne 16. aprila zvečer je ukradel dosedaj nepoznani tat plačilnemu natakarju v "Grand hotelu" Francu Verdegu, iz skrinjice, kjer je imel shranjeno tako-imenovano 'Iozungo", od velikonočnih praznikov 2400 kron denarja. Sumijo nekega natakarja, ki se je klatil že več dni brez posla po Opatiji in kteremu so bile znane razmere v hotelu, a sedaj je izginil sam Bog ve kam. — Poskusen samomor. Zastrupiti in obesiti se je hotel v sredo Al. Capovilla, sluga lekarnarja A. Grže-tiea v Voloski, v bližnjem gozdu, ali ni se mu prav posrečilo. Spil je res stekleničieo strupa, a vsled naglih u-činkov ni imel moči dajati glave v pripravljeno zanjko. Nezavesten je padel po tleh, kjer so ga napol mrtvega našli šele v četrtek zjutraj. Poklican je bil na lice mesta občinski zdravnik dr. Fabinič, ki mu je takoj želodec izpral in ga tako rešil smrti. Prepeljali so ga na njegov dom in je upanje, da bode kmalu ozdravel.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Silna nevihta. Od Sv. Ilja v Slov.
goricah se piše: Na velikonočno nedeljo opoldne pridivjal je preko Spiel-felda na Št. Ilj silen vihar z bliskom, gromom in — hudo točo. Vse, polja in travniki, je bilo pobeljeno, kot bi zapadel sneg: še drugo jutro se je videlo na več krajih točo. Ljudje, ki so se vračali od popoldanske službe božje domov, so bili_ do kože premočeni. Toča je naredila na sadnem drevju, ponekod tudi v vinogradih, precejšno škodo. V ponedeljek, IG. aprila, je bil pri nas zopet hud naliv in zopet — toča.	|
Mrtvega so našli v Savi pri Zagorju
251etnega rudarja Josipa Stanteta iz
Ljubečim pri Teliarjih na Štajerskem.
Stante ie bil že dva meseca v vodi in ..... je sam v neprevidnosti skočil vanjo.
Strela je zažgala na velikonočno nedeljo v Mestinjah pri Šmarju na Štajerskem poslopje Antona Kosa. Vse je pogorelo. — V ponedeljek je pa Fr. Zdolšku v Št. Jurju ob južni železnici pogorel kozolec, »la je 3000 K škode.
i Strela je udarila velikonočni ponedeljek v bajto Marjete Kern na Bregu pri Nasovčah, da je v par minutah pogorela do tal. Da niso prihiteli sosedje in požarna hramba iz Komende o pravem času, pogorela bi bila vsa vas. j Zaradi javnega nasilstva so areto-vali v Mariboru pomožnega uradnika pri ondotnem sodišču Karla Kersche-ta, ki je hud nemški vročekrvnež.
HRVATSKE NOVICE.
' "Izdajice" zasledujejo. Srbski polkovnik v pokoju Damjan Damjanovič, se je na potu v Dubrovnik mudil tudi v Spi jet u, kjer je posetil tudi svojega prijatelja drja. Smodlaka, urednika "Slobode". Ko se je vrnil s poseta v svoj hotel, ga je sprejel policijski komisar, ki je od njega zahteval, naj se legitimira. Ker je imel potne listine v redu, ga je policist pustil v miru. ! Dr. Smodlaka je na sumu, ker navdušeno zagovarja slogo med Hrvati in Srbi, da stoji v službi — Srbije. Ker ga je obiskal srbski polkovnik, je avstrijska policija mislila, da bo Smodli-ka zasačila "in flagranti". Ali so naivni ti avstrijski državniki!
Ustrelil se je na Trsatu pri Reki v desno senee s samokresom A. Eckert s Kranjskega. Eckert je kot vojak slutil na torpedovki "Comet", a je dobil kazni šest tednov. Da bi se tej izognil, se je šel streljat. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, vendar upajo, da ga rešijo smrti.
BALKANSKE NOVICE,
Turške razmere. Carigrad, 20. aprila. Zaradi umora carigrajskega pre-fekta v Tripolis pregnani dvorjanik Abdr-Rezak, divizijski general Ali Šamil i. dr. so obdolženi, da so sporazumno z drugim prestolonaslednikom princem Jussuf Izzedinom, nameravali umoriti nekatere ministre iu odlične dvorjanike. Ali Šamil je zbiral okoli sebe kurdijske častnike ter jim obetal odlične službe, ako mu pomagajo izvršiti gotove načrte v Carigradu in Kurdestanu. V stanovanju Ali Šamila so našli človeško okostnico.
Skader, 20. aprila. Prognani divizijski general Ali Šamil je bil vojni poveljnik v Skadru. Po njegovem odhodu so našli pod vojašnico Selimje skrivne ječe, ki so bile polne državnih ujetnikov in takih, ki jih je general zaprl vsled osebnega maščevanja. U-jetniki so bili v groznem stanju.
RAZNOTERO STL
Skoraj celo mesto pogorelo. Mesto Sniatyn v Galiciji je skoraj popolnoma pogorelo. Zgorelo je 150 hiš in 180 gospodarskih poslopij, 1500 ljudi je brez strehe. Škoda znaša blizu milijon kron.
Kaplan — poneverjalec. Pri posojilnici v Beutelsbachu pri Passavi je kaplan poneveril 30.000 mark. Pone-verjenje se je razkrilo šele po kapla-novi smrti.
200 ruskih dijakov in dijakinj je ruska vlada izgnala iz«Berolina.
Pater Stojalowski tepen. Na kolodvoru v Živviecu so socijalni demokrati napadli bivšega poslanca patra Stojalowskega ter ga s palicami strahovito pretepli.
Poljaki na Poznanjskem so si pridobili 24 graščinskih posestev, ki so bila stoletja v nemških rokah.
Pokopavanje mrličev na državne stroške je prevzel kanton St. Gallen v Švici.
Roparski umor nad pismonošo. V
Plasu na Češkem je zvabila 321etna Novotny pismonošo Šontka v svojo stanovanje, kjer sta ga s kovaškim pomočnikom Šergelnom ubila in oropala za 40 K.
Katoliški učitelji na Ruskem. Ruski minister narodne prosvete je s cir-kularom razveljavil naredbo, ki je določala, da ne sme na Ruskem biti noben katolik v službi kot naroden učitelj.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Collinwooda, Ohio. Prejeli smo Vaš dopis, a ga ne moremo priobčiti, ker želimo, da svoj spor •ami med seboj poravnate. Javnost ' ne pozna Vaših odnošajev, zato Vam tudi ne more svetovati. Dosti ža.ost-no bi pač bilo, če bi si rojaki nasprotovali med seboj radi take malenkost i.
NAZNANILO.
Udom družtva sv. Jožefa št. 30 J. S. K. J. v Chisholmu, Minn., se naznanja. da se bode vršila redna dru-žtvena seja od sedaj »prej vsako drugo nedeljo v mesecu, torej ne več vsako prvo nedeljo p) dvajsetem.
Josip Lani, I. tajnik.
(5-9—5)
Kje je FRAN IVŠIČ ? Doma je nekje na Dolenjskem. Pred jednim letom bival je v Ottumwa, Iowa, m odšel ne vem kam. P/osim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti prijatelju: Frank Laykovich, Leyden, via Golden, Colo.
(4-7-5)
NA PRODAJ
lepo urejeni SALOON, kakor tudi uprava za stan dvanajstih mož. Najemnina majhna. Več se izve pri: Andrew Flerjančič,
342 Reed Street, Milwaukee, Wis. (4-5—5)
PROTI IZPADANJU LAS, PRAHA JU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo
DT* "CRESCENT".
Okrepčnjd lasišče, odstranjuje luske, preprečuje Izpadanje las, pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh.
Velika škatlja $2.00, tri velike škat-lje $5.00.
Denar je najbolje pošiljati v registriranih pismih ali po Money Order.
F. FRANK, 229 E. 33d St., New York, City.
auu My
Cenjenim rojakom naznanjam, da so
harmonike,
ktere jarfzdelujem, v Washington u patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporoča
John Oolob, 293 Bridge St., Joliet, M.
KEDOR VAM POMAGA
v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj!
Ali ni bolezen največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci,,Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani
Dr. E. C. Collins Medical Institute,
kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje, v
Citajte kaj pišejo rojaki.
Veleučeni gospod f
Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi se kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje.
Anton Klapčič,
Box 83.	Barberton, Ohio.
Mili Profesor I
Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni
Vinko Sušanj,
1214 R.Road St. McKeesport,Pa.
Velespostovani Profesor 1
Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem,« a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen inam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Z a dobrih 8 dni vam jo doposljem in Zahvalo. Za sedaj oštajam vaša hvaležna
Paulina Žagar,
1516 Hecla St., Calumet, Mich.
Spoštovani g. Profesor !
Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi Iwjlezen že dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko.
Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj.
Gregor Fabjančič, Box 45,	Large, Pa.
Slavni Dr. Collins M. I. !
Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna.
Ivana Šume, . Box 87, ,	Forest City, Pa.
Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseli bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih).
Tajrie spolne bolezni moške in ženske.
kakor zastruplienje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času.
Zatoraj ! Zakaj bolujete in trpite ? Yse vaše bolezni trpljenja in rane
točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov :
Dr. E. C. Collins Medical Institute
140 West 34th Street,	New York, N. Y.
® Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do x. popoludne.	»
NAZNANILO.
Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu, Pa., naznanja tem potom vsem družitvam, spadajočim J. S. K. Jednot i, da se je žrebanje za družtveno uro preložilo mesto 15. aprila na 27. maja. Vzrok temu je, ker so nelktera družtva zakasnela s poročili od prodanih listkov.	Odbor.
JOHN KBACKER.
i m Si iUait <	&
Cuy. Phone Cent. 1610
THE STANDARD BREWING CO,
izdeluje «a«bo!jšo vrsto pivs.
Bell Phone: South 143
137 Train St.
Cleveland, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Budeče vina (Concord) prodajam po 50c galono; helo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRIN JE VE C, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 ga-krna. — Najmanje posode za žganje so galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Skulnl«
Skuin)a uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6ABK0 VINO
po najboljSem narod i lu, Iz oajfeof* tih ros la korenin, ki jih ]e dobiti v Evropi u Ameriki, *er is finega, naravnef a vina.
Kdor" boleha na želodca ali prebavnih organih, naj ga pije redna
Pošilja se v zabojih po 1 tucat 1 (12 steklenic) na vse kraje sapad» nih driav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUS8. 132 Soatta Santa Fe Ave„ PneMc.
VAŽNO !
D
Slika preUsta.lja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost Jr.", >n je
jamčena za 20 let.
Kolesov je je nnjboljlega ame-rikanskega izdelka	v
Elgin ti Ji Springticld na IS kurr.nov.
Blago se pošilja r.a zahtrvo 'n stane sedaj samo
$13.00.
Za obilne naročbe se priporoča in beleli i velespoštovanjem
Jacob Stonich,
E. Madison St.	Chicago,
V	O Cn
POGODBA ZA IZDELOVANJE DO O.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni.
FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. P. O. Box 502.
IffVffm«
Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, sfeb se oglasi pri njem.
NAZNANILO.
Od 'Mestne hranilnice ljubljanske'
« prejeli smo nekaj računskih zaključkov z natančdo označbo vrednosti vsake hranilne vloge po številkah z dne 31. decembra 1905.
Lastniki knjižic dobijo omenjene obračune brezplačno, ako nam dopo-Šljejo 5 centov za poštnino.
TJpravništvo "Glasa Naroda", (v d lOmaj)
Pravi blagoslov za vse človeštvo! =====
Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGR. S. KNEIPPA:
"DOMAČI ZDKAVN1K" v slovenskem jeziku. Cena "»'kr.
'•MOJE L1EČENJE ILI KUČ-NI LIEKAR" vhrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol.
Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priooročene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N. Y.


^■siafai&r;
/•	V-. -	--t
Testament.
Povest, spisal dr. Janko KrsniL
(Nadaljevanje.)
Deklica je prebledela in se zardela; a koncem je dejala skoro s smehom: "Ničesar nimam!"
"Laže.s!"
"No — rada se imava!"
14In nie drugega! Deklina — govori! Nič drugega t"
Deklica je uprla svoj jasen, poln pogled v očeta.
"Kaj hočete drugega? Nič drugega ni! Pa kaj tako izprašujeteT"
Toma/. j<* zvedel, kar je hotel zvedeti. A -edaj mu je nekaj stisnilo srce. Ko bi bil hčerin odgovor drugačen, ko bi bil tak, kakršnega se je on prej bal, potem bi bil ohladil svoj srd s povestjo o tem, kar je čul v cerkvi; toda sedaj, ko je bil v svesti hčerine nedolžnosti, sedaj mu ni moglo iz ust to, kar je pač morala zvedeti.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašala vnovič in sedaj s tresočim glasom.
Omahne je odprl vrata in napol o-brnjen nazaj v sobo dejal s hripavim glasom: "Miklavža so danes oklicali. Tam v Mengša se ženi!"
Nato je zaprl duri za seboj in odšel gori čez hrib; — kam, ni znal — edino to je želel, da bi nikogar ne srečal.
Štirinajst dni s hčerjo nista izpre-govorila besede. On se ni upal ozreti v nje bledi obraz, ona se je ogila njegovega. liea.
Bližal se je dan Miklavževe poroke. Mehka majnikova noč je legala na zemljo, ko se je vračal Omahne iz Blagovice,'kjer je delal dninar ob cesti. Doma ga je čakala lx*na večerja, in tudi to ~ta i»oužila z Jerico molče, kakor je bilo zadnje tedne navada. Tomaž je hotel takoj potem leči spat, a tu se vrne deklica še en pot v izbo.
"Oče", je dejala poluglasno, "prosim Vas, pustite me strani!"
"I, kam boš šla, za božjo voljo!" je zavrnil on skoro prestrašeno.
"Strani — služit! Kaj hočem drugega!"
"Služit? Kam pač?"
"V Ljubljano — ali pa še dalje; saj gredo tudi druge. Doma ne morem biti, ne morem več — saj veste!"
Zajokala je na glas.
"Za pot še denarja nimaš! In jaz--"
"Vi ga nimate. Pa jaz imam še tisti tolar od rajne tete."
Omahne je malo premišljeval. Zanj
ali ne. On je ves dan zunaj na dnini in tisti krompir zjutraj in zvečer si skuha sam. Vrhutega — kdo ve, koliko si Jerica lahko prihrani v službi; doma itak ne more na veke ostati.
"Pojdi, če hočeš," je dejal mirno; "pa kdaj? Jutri vendar še ne?"
"Čim prej, tem rajša!"
Dva dni pozneje je Jerica zapustila očetovo kočo. Odhajajoči je Tomaž še stisnil dvajsetico v roke, nrisluženo zadnji teden.
'1Z Bogom, oče !''
"Z Bogom! Pa pridna bodi!"
Tako sta se ločila. Poljubov ti ljudje v takih slučajih ne poznajo.
Odslej je ostal Omahne — sam. Zvedel je sicer, da je Jerica služila nekoliko časa v Ljubljani, da je šla pott s svojimi gospodarji v Primorce> <»li pozneje ni bilo več sledu o nji — nikdar več.
Tomaž se je Iehko privadil samskemu življenju. Saj je ostalo vse pri s arem, samo nageljni po oknih £~> se posušili, cvetje v malem vrtiču so zadušile koprive in osat, in steza od koče do ceste je bila ob deževju podobna jarku, kterega izpira hudournik.
Enkrat — že več let po Jerieinem odhodu — ga je ogovoril Topolščak, naj pride k njemu na delo. Tomaž je nekaj zagodrnjal in iz njegovih malih svetlih oči je švignil čuden plamen, tako. da Miklavž ni vdrugič vprašal. Pa Omahne je le prišel in ostal delavec, in tam smo ga našli, ko smo pričeli povest.
IV.
Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo. Domačim nasproti o svoji nameri ni zinil besedice, niti sestri ne, ampak skrbel je, da se je vršil že prvo nedeljo po njegovi snubitvi cerkveni oklic. Ljudje po cerkvi so kar u-ita odpirali, ko je oznanjal župnik, da sc 1>o Topolščak poročil z Brnotovo rejenko, in sami svojemu sluhu niso verjeli.
Tudi Tomaž je stal na svojem starem prostoru blizu velikih vrat. Zazdelo se mu je skoro kakor pred petindvajsetimi leti, ko je čul z leče To-polščakovo ime, da se obračajo ženske zvedavo proti njemu, a danes vendar ni bilo tako, nego sam bi se bil najrajši obrnil k bližnjemu sosedu ter povprašal, kaj in kako, ko bi mu neka čudna, nenadna slutnja ne bila šinila v glavo. Zakaj se ženi Topolščak? In tako naglo — na vrat na
nos--kaj, ko bi to bilo v zvezi z
onim —? Pa kako bi to bilo mogoče?
Gotovo je le, da Omahne pri tej maši svojega rožnega venca ni zmolil.
bil i pač vseeno, če je hčer pri njem Po glavi mu je brodil edino le Topol-
ščak in njegova ženitev in skrivnost, ki ga je mučila vse zadnje dni.
Ko je bila služba božja končana, je bil med prvimi, ki so silili iz cerkve. Trpelo ga ni tukaj, kakor tedaj pred petindvajsetimi leti.
Pred cerkvijo ga potiplje nekdo po rami.
Klander je stal za njim.
"Ali te je Topolščak za starejšino izvolil, da si tako onega v, tako moški in še besede ne zineš o pravem času? Nisi li mogel ust odpreti zadnjič, ko sv a pila v Št. Gotardu?"
Tako je kregal Klander tovariša, ko >ta krenila po cesti proti Tomaževe-vemu domu.Večje in manjše gruče ljudi so hitele mimo njiju in v vseh je tekel razgovor le o najnovejši novici, ki je bila oglašena raz lečo.
"Sem li znal?" je zavrnil Omahne-
"Beži, beži! Ti bi ne znal? Ti in pa Topolščak, — saj sta si vendar kakor —" Klander je rabil tu primejo, ktere iz ozirov najnavadnejše dostojnosti ne smemo ponoviti, a po trenutnem odmoru, in ko Tomaž ni erh-nil besedice, je pristavil malo zlobno: "No, pa saj — da bi bil ti res njegov tast. kakor si enkrat hotel."
Tomaž danes ni bil dobre volje; postal je s srditim pogledom.
"Molči, prismoda! Ali pa sam hodi, spredaj ali zadaj !''
"No, vidiš brate," je menil Klander s smehom, "kaj nisem dejal, da si prokleto moški? Sedaj te je pač sram z menoj hoditi! No, le čakaj — če bo zdajle kupčija boljša tam na Štajerskem, potem ti pa vrnem tiste groše, ki sva jih zadnjič zapila, da ne porečeš, da sem ti kaj dolžan!"
Korakala sta nekoliko časa molče drug poleg drugega, le Klandrovo bistro oko je časih skrivaj zablisnilo po Tomažu; videti je bilo, da mož nekaj namerava, pa ne ve, kako bi pričel.
"Na Štajersko pojdeš?" je vprašal prvi zopet Omahne.
"Takoj, še danes!"
Prispela sta počasi do Tomaževe koče.
i 1 Pa dobro opravi!" je godrnjal le-ta in hotel kreniti s ceste v mali breg proti svoji podrtini. A Klander je imel dovolj mešetarske nravi, da se ni dal lahko odpraviti. Vrhuposebnih namenov, ki jih je danes gojil, je bil tudi zopet silno lačen; v takem slučaju pa ni poznal one skrajne sramežljivosti ali, recimo, onega tihega, skritega ponosa, ki znači na\ 1nega, naj-ubožnejšega kmeta, ki ne bo zlepo prosil jesti, dokler imenuje le ped zemlje svojo last; prosi stoprv popotni berač! Izjeme so silno redke.
« * « «
V?
<Tf
PRAVO
pomladansko zdravilo.
Spomladi očisti pridna gospodinja celo hišo in pusti čisti zrak pihati skozi vsak ogel in špranj d. Spomladi skuša Narava očistiti naše telesne hiše za nas, toda mi jej moramo pomagati s. tem, da si preskrbimo
i
Uiii
Blood purifier
J^L
j I "-»d Pa-\rvhl«r inv<_ •'I ti rtom$ om t+t f : fgicr., »rop
MS ' j-iiuj B	«
^ mt w-r si:vTRA cd
VI -	UMIJ*.
TF	v'/i* , rrr at Dttirr.*	I
st
<1
<Tt
%i «
«
& & & &
ft »
ft ft ft ft
ft ft
ft ft ft ft
P ft
ft
ft
ft ft
ft
ft ft
ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft
KRTGISTILEG.
i ni iii ii HiiBimBmMEMBHia—a—b^mb i aggggaasaaa
Cena $I.OO.
On odnaša nečistosti v krvi. On krepča in čisti življensko-tekočino. On oživlja vsak del telesa.
On napravi blede in žalostne ljudi rudeče in vesele. On odstrani nepopolnosti na koži, katere povzroči slaba kri. On odpravi mehurčke, koze in zagnide (ulje, čir). On daje življenje in moč telesu. On odpravi nagnjenost do bolezni.
On je napravil to za druge, on bo napravil to vam.
morem
Klander pa je bil mešetar in — potepuh. Ozrl se je sicer naglo po cesti gori in doli, da li ni nikogar blizo, ki bi ga utegnil slišati, in potem je stopi za Omahnetom.
"Ali imaš kaj gorkega?" je vprašal nekoliko korakov pred kočo.
"Kdo mi bo skuhal, če si ne sam?"
"Pa skuhaj!"
Tomaž je molče segel pod tnalo pri vežnih durih, izvlekel velik železni čavelj, ga vteknil v široko luknjo v vratih in privzdignil zapah, s kterim so bila zaprto od znotraj.
"Tatov se ne bojiš," je omenil Kllander.
"Kaj mi bodo ukradli?"
"I, križavce, ki jih služiš pri Topolščak u."
Sedel je na klop, ki je oklepala veliko, razpokano peč, Tomaž pa je odprl malo omaro v veži ter prinesel skledo, napolnjeno s kuhanim sočivjem,
in dve leseni žlici. Prvo je del sredi a natihem si je mislil: "Kaj, ko bi mu mize, postavljene v kot nasproti peči, vendar pokazal zavitek? Seve, tiste-žlici pa je položil poleg na desno in ga ne pokažem, kar je notri, preden levo. Nato je prinesel še cel hleb čr- sam ne vem? kaJ Je! Pa samo zavitek nega kruha, kakor ga je dobival vsa- — morda vendar ni to — kar mislim.' ko soboto pri Topolščaku, sedel za mi- Klander je videl, da Tomaž nekaj zo in odmolil glasno očenaš. Med mo- »giblje in kakor prekanjen diplomat litvijo je porinil tudi Klander, zapa- »i h°tel oplašiti z novim vpraša-zivši dve žlici na mizi, svoje veliko njem.
telo v ozki prostor med mizo in klop Izvlekel je majhno pipo iz žepa in ob steni.	le dejal: "Škoda!"
V skledi so bile kuhane mlade nati, "Zakaj?" a mrzle, z jesihom okisane in na de- "I, £asih tiči kaj v takih pisanjih belo s poprom posute.	— je mnogo vredno, mnogo; pa le
Jed je šla Klandru v slast; zadnji vržemo strani." je odložil žlico in se tudi proti staremu zakonu kmetske etikete, pustiti
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in Čudili Be bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va5 Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i&l>orniini vspe-lii v slučajih reumatizma pre-hiajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III.
Na vsaki steklenici je inaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO.
215 Pearl St., New York.

namreč vedno nekoliko na dnu sklede, ni pregrešil. A hudomušnost ga navzlic Tomaževi gostoljubnosti ni pustila.
"Pri tebi je menda vsak svetek — petek, prijatelj! V delavnikih se ti pri Miklavžu dobro godi, ko delaš gori, v nedeljo pa doma lenušiš, črn kruh ješ in vodo piješ."
"No, vedi, ti capa neumna, večkrat imam vina v kozarcu ali pa kaj žganega nego ti!"
"Ne bodi, ne bodi — Tomaž! Ne jezi se! Saj kadar imaš kaj več vina v kozarcu, tedaj pa domov grede cunje in papirje pobiraš ob cesti, he, he — kam pa si dejal tisto pisanje, ki te je še na stare dni učilo brati?"
"Ne vem, kam sem ga vrgel," je odgovoril oni navidezno malomarno,
"Če ga nisem pomašil kam med smeti?" zamrmra Tomaž poluglasno in licemersko namišljen.
Klander zajame vodo iz škafa in pivši vtakne vso glavo v velik korec.
Oni pa vtem stopi iz sobe in zapre duri za seboj.
"Alia!" sikne Klander za njim in se splazi k vratom poslušat, kje išče Tomaž papir.	•
(Dalje prihodnjič.)
Kje so JOSIP ANZELC, doma iz Ma-liloga, JOŠT in LOJZA TURK, doma iz Gore pri Sodražiei? Za njih naslov želita zvedeti Pran Turk in Matija Anzele ter prosita cenjene rojake, če kdo ve za naslov od kterega izmed zgoraj navedenih, da ga blagovoli naznaniti: Frank Turk, P. O. Woodville, Texas.
RED STAR LINE
Prekomorska jiarobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnje- s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwerpesogs ^ * * * + * * * Fhiladelphijo in Antwerpenom
p. ~ -^oclečini fioštninii i>amik?.
VMKLMD in 'liara IW7 ten.; KHoGftLAND ........12780 ton
ZEEIiND............UQ5 ton.iHNNIiNL'.............127 so m
Pri cenah za m^dkiovje so vpoštete t ?« r-otršbščln© . dobri hrana, najboljša pastrvitM.
Pot čez Antwernen i« jedna najkrajših in na<prijetn-i$ih za potnik• Isl v Avstrije: na Kranjsko, Štajcsko, koroško. Primože, Krvutsko, DaJmacijo a druge dele Avstrije.
is NEW YORKj* odpljujeio parniki vsako soboto od 10:33 ur dopa hi dne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz F*M I L.AO ^Li« PH1JE, vsako drugo sretjp od pomola cb vznožju Washington Street* Glede vpraian; ali kupovanja voiniih listkov je obrniti na?
'•Severov Kriči« IK*\ 7., 1905
iilec mi je pomagal na enkrat in jaz sem ztrav », ker sem g a labila."
Mrs. M. S lilija va, Willi rt, Pa
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill.;
''Moja žena n** rabi tobem ga zdravila več, ker jo je vaš Kričistilec ozdravilj popolnoma in ona
izgleda lep» kot cvetlica, odtar rabi vaše izvrstno zdravilo." l)et\ 12., 1905.	Štefan Poholsky, Anita, Pa.
•Ni boljšega s|*>mladanskega zdravila za kri, kot je Severov Kričistilec."
Avg 31., 1905.	Andrew Pivowar, Bellows Falls, Vt.
Zdravniški svet prost.
V vseh prodajalnah.
W. F. Severa' Co. cVs
& & & & & & » & & & & & & &
£
Prodaja helo vino jk> 70e ga'hm	I
„ črno „ ,t i»0e „	9
1 )r..žnik 4 <r 'lb»no za.......811.00	|
lir'iije\e«t Il* sr«'ki«*n:<i -'.i ? 12.00	j
ali 4 gall, (sodček) za........Slfi.oo	I
Za oblino naročilo se priporoča	(£'
Matija Grill, -	I
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O.
^laitiBiid
In
if
e prezreti
Slika predstavlja uro z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost Iti", in je jamčena za 30 'let. Kolesovjc je najboljšega amenkan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter »tane samo
oo
$13.
Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
SpoStovanjem se priporočam
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building Chicago, m.
i -
1
OPO*" **do*k« mbiM ua j« dobiti po KCfrilwiinlh s« ■Mvc'eckaisc^ te *cc}e velikosti 18th size »ltospodj
Naslov ca kttjig«! M. Pogorele Bos 826 Wakefield, Mich. w w v w m
OLTONIA MOSIA
CUNARD LINE
PARINŽ1C3 PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PiMKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR /U KBOTU ZA ŠETANJB POTKIKOT TEETJEGA RAZBKDr
odpluje iz New Vorka dae 8. maja.
o«li)luje izJKew York a dne 22. maja.
odpluje iz N"e\v Yorka] dne 20. maja.
CXT9NIA, 8LAV0N1A m PANNONIA so paraila na dva vi >aka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio priklada; w tretji razred JEDILA eo dobra i 2 potnikom trikrat na dam peš vjc postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščen agentke in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
Si Broadwfcf, New York*	126 State St., Boston,
67 Dearborn Chicago.
, 3t.rr.rij ,1-t^i-J |	,T|
AITSTBO-AHEBICAN LINE
Regularni potni parniki
I "SGFIA| HOHENBERG" odpluje D. |! "GIULJA'* odpluje 15. maja.
maja." '!:
"GEORGIA" Odpluje 29.
maja.
v ozijo medjNew Yorkom, Trstom in Reio.
Najpripravnejča In najcenejša jiaroorcuna črta v Ljubljano m sjdob na Slovensko. Železnica velja do Ljnl>[ ljane le SO 'centov. Potuiki dospo isti dan na parnik. ko od d6ma greelo*
L.
-' «JC as
Comoagnie Generale Transatlantique,
jFrancoska parobrodna družba.|
1 : "f^ ' ' ' ■. li ^'te'-A^rfl*. ..	■
; .. ./t'..**-?.s* r.^w Lt^iw«^«*'**:1

DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. SYICE. INOMOSTA IN UUBUANL
POSTN! PARMK1 SO:
"La Lorraine" na dva vijaka.............
"La Savoie" ,,	,, .............
"La Touraine" „ ,, ...............
"L'Aquitaire" „ „ ,, .............
"La Bretagne"..........................
"La Champagne" .......................
"La Gascogne"..........................
to t, i?-,tOOO konjskih moči. lJ.UiMI tt *>">.<-MI (t	(>
„ V*** „
l(»?ia 1 ► , 1U,(MH)
. .	N H »
.. H,IKM) . . b.tHHI
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkib ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N.
•LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE
10. ir.aja l!)0b *LA TOURAINE 14. junija 1906. 17. maja 1'JiHi *LA SAVOIE	21. junija 190G.
24. maja 1906 *LA PROVENCE 2S. junija 190(3. 31. maja 1906 *LA LORRAINE 5. julija 1906. 7. junija lOOG.'LA TOURAINE 12. julija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gascogne 12. maja 1906 3. P. M.La Bretaime 19. maja 19(HJ 3. P. M. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda.
M. W. Kozmiriski. generalni apent za zr.pad,
71 Dearborn St., thlc«go, 111
THE FOREST CITY BREWIHB CO.
- Jedina Češko-Slavjanska -
profitrustna pivovarna družba
Clevelandu, O.
Yari
iz najboljšega amerikanskega sladu in iz importi-ranega češkega hiuela iz Žatra
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ue bo zahteral druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev ediuole plzensko pivo «F»r&2Eclroj~. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trastovega jarma.
Naša^pivovarna nahaja se na XJxilOZl Street nasproti Wheatland in Komewood St. •	Matej Bečko, kolektor. == t



yif f i