Leto 1881.
223
Državni zakonik
' za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 30. junija 1881.
09.
Postava od 23. junija 1881,
o trgovini z žganimi opojnimi pijačami in o istih točenji ter na malo prodajanji.
S privolitvijo oboli zbornic državnega zbora ukazujem takč :
§• 1.
Trgovina z žganimi opojnimi tekočinami, ki so brez primesi ali s kako primesjo za pijačo (spirit ali žesta, žganje, rozolj, rum, likčr in t.), v zaprtih posodah, bodi jih kolikor koli, prost je obrt; a kdor nasproti hoče omenjene tekočine po obrtno točiti, in tako tudi po obrtno na malo prodajati jih, potrebuje dopustila ali koncesije od oblastva.
Kdor dohode dopustilo, take tekočine točiti, ta ima pravico, dajati jih sedečim ali stoječim pivcem ali čez ulice v odprtih posodah in to v kateri koli, tudi najmanjši množini.
Kdor dobode dopustilo, v zmislu te postave omenjene tekočine na malo prodajati, ima pravico, prodajati jih v odprtih (nezamašenih) posodah, vendar samö po osmini litra najmanj in s tem utesnilom, da prodajavec ne sme dopuščati, da bi se podane pijače použivale v prostorijah, kjer je on gospodar.
Kdor ima pravico, omenjene tekočine točiti in na malo prodajati, sme tudi navadno trgovino z istimi imeti.
Pod zaprtimi posodami razumevajo se sodci zamašeni takö, kakor je v trgovanji navadno, in pa zapečatene steklenice (flaše).
§• 2.
Točenje in na malo prodajanje žganih opojnih tekočin (§. 1), kakor tudi trgovanje z istimi, kadar se trgovina ta vrši v zaprtih posodah, držečih samo po en liter ali po manj, bodi oprto na dopustilo, samoprodajno pravico (propinacijo) ali na kako drugo pravico, podvrženo je posebni davščini.
(810T«nlaoh.)
0 dopustHu ali koncesiji.
§■ 3.
V dosego dopustila potrebno je prositelju — poleg splošnih uvetov samo-stalnega obrtovanja —, da je zanesljiv in neporečen ali brezmadežen človek.
Dopustilo naj se vsekakor odreče, kadar je proti prositelju znano kaj takih reči, po katerih se po pravici da misliti, da bode obrt zlorabil, potuho dajčč igri, tatvine skrivanju, nenravnosti ali pijanstvu.
§• 4.
Podeljujoč dopustilo gledati je na potrebo stanovalstva, po tem, če je pro-storija, v kateri se hoče vršiti dotični obrt. prinaredna k temu, na cesto, ulice ali na tržišče, kjer je tista prostorija, in pa na to, če se ona dâ policijsko nadzirati.
Predno komu dopustilo podeli, naj obrtno oblastvo zasliši občino tistega kraja, kjer bode stajališče obrtu, in če ondukaj biva cesarsko policijsko oblastvo, tudi to.
§. 5.
Kadar se obrt prenese v drugo prostorijo istega kraja ali selišča, ni sicer treba prositi novega dopustila, vendar je obrniti se na obrtno oblastvo, da ono to odobri, in oblastvo omenjeno naj pri tem pomišlja na razmere kraja, na prosto-rije v obrtovanje namenjene, če so pripravne za to, in če se dado policijsko nadzirati ali ne.
Gostilničarski obrti v vzprejemanje tujcev pod streho, v podajanje jedil in kave ljudem, slaščičarski (cukrarski) in mandoletarski obrti, pri katerih se žganje samo mimogredno toči, ne potrebujejo takega odobrenja.
§• b.
Kna in ista oseba sme v enem in istem selišči samo eno dopustilo za točenje ali na malo prodajanje (§. 1) žganih opojnih pijač zadobiti, v zakupu (štantu) imeti ali kakor namestnik prevzeti.
§. 7.
Izdelovalci (proizvodniki) in prodajalci žganih opojnih pijač, kateri se zdaj po obrtovno bavijo s prodajanjem teh pijač na malo, smejo prodajo na malo v zmislu §fa 1 te postave samo tedaj vršiti, če so dosegli dopustilo propisano v to.
§• H-
Prestopki zgornjih določil, kolikor se ona ne tičejo davščine v §. 2 omenjene, štejejo naj se za prestopke obrtnega reda ter kaznjio po tem redu.
0 davščini.
§. 9.
Za merilo v odmero posebne davščine (§. 2) služita kolikost ljudstva v .selišči, v katerem se vrši obrt, in pa kakovost tega obrta (§. 11).
Razmejitev seliŠč po prostoru, ustanovljena za odmero pridobnine, rnero-davna je tudi za to posebno davščino.
Pod ljudstvom razumeva se tisto število pričujočih oseb (domačih in tujih), ki se je v selišči našlo o poslednjem popisovanji ljudi.
§. 10.
Davščino (§. 9) je za pol leta naprej opravljati, namreč za čas od 1. dne jauu varja do poslednjega dne junija, odnosno od 1. dne julija do poslednjega dne decembra meseca.
Kdor hoče v sredi letne polovice začeti obrt podvržen posebni davščini, dolzân je opraviti davščino za celo tekočo polovico leta.
§• H.
Z omejitvijo, katero obseza §. 12, postavlja se poluletna davščina takč le:
I.	Za vsako mesto, na katerem se točijo žgane opojne pijače :
1.	V	seliščiii ali	krajih, ki imajo do 500 duš vštevno...............................5	gld.
2.	V	seliščih,	ki	imajo	čez 500 do	2000 duš vštevno...........................10	gld.
3.	V seliščih, ki imajo čez 2000 do 10.000 duš vštevno............................20 gld.
4.	V	seliščih,	ki	imajo	čez 10.000	do 20-000 duš vštevno	....	30	gld.
5.	V	seliščih,	ki	imajo	čez 20.000	do 100.000 duš vštevno	....	45	gld.
6.	V seliščih, ki imajo čez 100.000 duš.........................................50 gld.
II.	Za vsako mesto, kjer se žgane opojne pijače prodajejo na malo v zmislu te postave (§. 1), dve petini zgornjih postavkov.
III.	Za vsako drugo v §. 2 te postave omenjeno mesto, kjer trgovina z žganimi opojnimi tekočinami biva edini (izključni) ali glavni posel, četrtina zgornjih postavkov.
IV.	Za obrte, navedene v §. 5, odstavku 2, in za trgovinske obrte, ki to prodajo v zmislu §fl 2 le mimogredno vršijo, petina zgornjih postavkov s tem ntesnllom, da najvišji odmerek davščine te ne sme sezati čez petino redne pri dobnine, kolikor je prihaja na tist obrt.
Prosta te davščine ostane
A.	'ločitev in na malo prodaja žganih opojnih pijač v vojaških taborih o pohodu ali zarad vadbe zunaj stalno postavljenih poslopij.
B.	Oddaja kake žgane opojne tekočine v lekarnicah v obliki zdravil po zdravniku zapisanih.
G. Točitev v hišah zavetnicah po velikem gorovji.
§. 12.
Obrt točenja žganih opojnih pijač po Galiciji in Bukovini, ki je zdaj na temelji veljajočih deželnih zakonov na-nj naložena posebna točdrina, podvržen bode, dokler ostane ta poseben naklad, samo polovici davščine v §. 11, I. ustanovljene.
Ko poteče čas, za kateri zdaj veljajoči deželni zakoni ta naklad določajo, obveljd polna mera davščine.
§• 13.
Obrtovno oblastvo — dovprašavši finančno oblastvo — razloča, če se pri obrtih navedenih v §. 5 in v §. 11, IV. točitev ali trgovina kot glavni posel ali samb mimogredno vrši.
§• 14.
Kdor bode hotel dalje baviti se s kakim v §. 1 te postave omenjenih obrtov, naj — poleg drugih zakonitih dolžnosti, ki mu jih je izpolniti, — zadnji čas stir-najst dni po tem, ko se začne moč postavi, in kadar se obrtisče iz novega napravi, štirnajst dni pred začetkom vršbe posla selisče in pa hišo, v kateri — ali mesto, na katerem se bode obrt vršil, vzglasi uradu, ki se ukazoma določi, ter naj opravi poluletno davščino, o čemer mu se izroči plačilna boleta.
Za vsacega pol leta dalje, v katerem se hoče vršiti tak obrt, dolzân je podjetnik, predno začne vršbo, pri istem uradu plačati davščino, o čemer mu se izroči plačilna boleta.
Kadar'se takšno vršilišče po vsem opusti, naj podjetnik naznani to uradu ter mu poslednjo plačilno boleto nazaj prinese.
§• Izplačilo davščine veljd samo za tisto selišče (§. 9), za katero je bilo vzgla-šeno, da se hoče v njem posel ali obrt vršiti.
A kadar se. v enem in istem selišči davščini podvržen obrt iz hiše v hišo, odnosno z mesta na mesto predene, odtod ne nastopa dolžnost, za tekoče polu-letje vnovič opraviti davščino.
Isto veljâ, kadar nastane mena v podjetnikovi osebi.
Vendar je v obeh slučajih dolžnost podjetnika in to v drugem slučaji novega podjetnika, predctje ali prevzetje, še predno se zvrši, uradu (§. 13) vzglasiti ter pokazati poslednjo boleto o plačilu davščine.
Urad potrdi na boleti, da je prejel to naznanilo.
§• 16.
Obrti ali posli v §. 2 te postave našteti podvrženi so, kolikor se tiče dolžne davščine, tudi nadzoru finančnega oblastva, katero se ukazoma določi.
Podjetniki taki h obrtov imajo torej dolžnost organom tega oblastva, dopuščati pristop v svojo poslovalnico, ter kadar koli bi zahtevali, uradno boleto o plačani davščini pokazati in če jim se d<4 potrdilo o prejemu, tudi izročiti.
§• 17.
Vsako vršitov kakega davščini podvrženega obrta, o katerem ni bila poprej opravljena davščina, kolikor je pride, naj finančno oblastvo (§. 16) kaznuje z globo, ki bodi dvakrat do dvanajstkrat tolika, kolikorsna je prikrajšana davščina.
Vsak drug prestop kazniti je kot nerodnost z 2 do 100 gld.
Zoper kazensko obsodbo na drugi stopinji potrjeno ali zlajšano ni dalje ute-čaja (rekursa).

Končna določila.
§• 18.
Določila §§f0T 1, po tem 3 do 8 te postave, ne dotikajo se pravice do samo-prodaje pijač ali propinacije v deželah, v katerih ista veljâ.
§■ 19-
Ta postava pride v moč tri mesece po tistem dnevi, katerega bode razglašena.
§. 20.
Zvršiti to postavo naročeno je ministrom za notranje reči, za finance in trgovino.
V Schönbrunu, dne 23. junija 1881.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
03.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 20.
o ustanovitvi okrožnega sodišča v Snčavi v Bukovini.
1881,
Z Naj višjim odobrenjem od 24. junija 1881 ustanavlja se na temelji postave od 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62), v okoliši Levovskega višjega deželnega sodišča za razsežaj okrajnih sodišč: Sučava, Radauc, Solka, Gurahumora, Kim-polung in Dorna Vatra, katera se izločujejo iz okoliša črnoviškega deželnega sodišča, okrožno sodišče z uradoviščem v Sučavi.
Ta sodni dvor bode v svojem okoliši zvrševal tudi trgovinsko sodno oblast.
Za mesto Sučavo in za okraj njegovega obližja z razsežajem zdanjega Su-čavskega okrajnega sodišča postavi se mestno-delegirano okrajno sodišče v Sučavi v oskrbovanje grajansko- in kazensko-sodnib opravil, izročenih takemu okrajnemu sodišču a nasproti opusti zdanje Sučavsko okrajno sodišče.
Pozneje se določi in razznani, kdaj začneta ta sodni dvor in mestno-delegirano okrajno sodišče svoje uradno delovanje; a čim se to zgodi, naj Črno viško deželno sodišče gledé gori omenjenih, iz njegovega okoliša izločenih okrajnih sodišč in pa zdanje okrajno sodišče Sučavsko prestaneta uradovati.
Sodstvo Crnoviškega deželnega sodišča kot deželno-knjižnega oblastva in kot rudarstvenega sodišča ne izpreminja so nikakor s tem ukazom.
Praž&k s. r.
(8IOT.ul.ai,.)
48