24 Ventil 14 /2008/ 1 INTERVJU Dr.-Ing. Heinrich Theissen, projektni vodja programa uvajanja bioolj v Nemčiji Z gospodom Heinrichom Theissnom iz inštituta IFAS (Institut für fluidtechnische Antriebe und Steuerungen) v Aachnu, ki je eden izmed najvidnejših strokovnjakov na podroïju hidravliïnih tekoïin, smo se na konferenci Fluidna tehnika 2007 v Mariboru pogovarjali predvsem o spremljanju njihovega stanja. Poudarek je bil na novih tehnologijah, med katerimi se v zadnjih letih pojavljajo on-line senzorji. Zaradi vse veïjega poudarka na zašïiti okolja pri uporabi mobilne hidravliïne opreme je beseda nanesla tudi na biološko hitreje razgradljive hidravliïne tekoïine in na postopek prehoda z mineralnega olja na eno od težko gorljivih vrst hidravliïnih tekoïin. Ventil: Gospod Theissen, radi bi Vam zastavili nekaj vprašanj s podroÏja hidravliÏnih tekoÏin in spremljanja njihovega stanja. Na zaÏetku Vas prosim, Ïe nam lahko opišete glavno podroÏje vašega dela. H. Theissen: V zadnjih sedmih letih sem najbolj osredotoïen na program uvajanja biološko hitreje razgradlji- vih maziv na nemško tržišïe. Sem svetovalec za tehniïna, v zadnjem ïasu pa tudi vse bolj za marketinška vprašanja. Poleg tega se ukvarjam še z drugimi projekti in pedagoško dejavnostjo na inštitutu IFAS v Aach- nu, toda to so stranske dejavnosti. V Dr.-Ing. Heinrich Theissen prihodnosti pa se bom bolj posvetil znanstvenim projektom. Po študiju sem na istem inštitutu de- lal šest let in tudi doktoriral na temo nestacionarnih strujanj. Potem sem odšel v industrijo in se leta 2000 po dvanajstih letih vrnil nazaj. Ventil: Ali morda poznate kakšnega slovenskega proizvajalca maziv? H. Theissen: Ja, malo sem se pozani- mal in ugotovil, da je na slovenskem tržišïu veliko mednarodnih podjetij, ki tu prodajajo svoja maziva. Poleg tega sem naletel še na nekatera, ki jih prej nisem poznal. Takšno podjetje je Olma. Drugih pa doslej še nisem spoznal. Ventil: Poznate kakšno možnost izboljšanja slabega stanja hidrav- liÏne tekoÏine, na primer moÏno oksidiranega olja? Vemo, da trdne kontaminante lahko fi ltriramo. Tudi manjšo koliÏino vode lahko uspešno odstranimo. Kaj pa storiti, kadar so kemiÏne lastnosti olja slabe? H. Theissen: Naknadnega izbolj- ševanja stanja, razen tistega, ki ste ga omenili sami, ne poznam. Vsaj ne na kakšen enostaven naïin. Menim, da je veliko pomembneje zagotoviti, da se tekoïina ne stara prehitro. Ko je njeno stanje slabo, ga na cenov- no sprejemljiv naïin ni možno veï popraviti. Ventil: Torej je pomembno zagotoviti takšne delovne pogoje, ki omogoÏajo daljšo uporabno dobo hidravliÏne tekoÏine. H. Theissen: Poznamo vplivne fak- torje, ki pospešujejo staranje olja: to so višja temperatura, umazanija, voda in pomanjkljivo spremljanje in s tem poznavanje stanja. Ti faktorji so vzrok bodisi hitrega staranja olja ali predïasne menjave polnitve. Še enkrat poudarjam, da naknadno popravljanje stanja na stroškovno ugoden naïin ni možno. Ventil: Delno ste že odgovorili na naslednje vprašanje. Kaj menite o po- novnem aditiviranju? Poznate koga, ki to izvaja in v kakšnem primeru? H. Theissen: Vem, da so bili opra- vljeni posamezni poskusi v tej smeri. Ne vem pa, kakšen je bil uspeh. Sam nimam tovrstnih izkušenj. Obstajajo domneve, da se doloïeni aditivi pri filtraciji odstranijo in jih je možno ponovno dodati. Morda bi lahko na ta naïin obnavljali aditive za izbolj- šanje indeksa viskoznosti. Sam se zdaj ukvarjam predvsem z biološko hitreje razgradljivimi mazivi, ki imajo 25 Ventil 14 /2008/ 1 že v osnovi visok indeks viskoznosti, tako da pri njih to niti ne pride v poštev. Ventil: Katere on-line senzorje bi uporabili za spremljanje in zanesljivo oceno stanja hidravliÏne tekoÏine? H. Theissen: Tradicionalno poznamo meritve temperature. V zadnjem ïasu uporabljajo števce delcev. Štetje del- cev je zelo pomembno, saj moïna onesnaženost zelo pospeši staranje. Ne le, da je zaradi umazanije tekoïina lahko neuporabna, zaradi nje se lahko kemiïno stara, oksidira. Prednost on- line števcev delcev je, da omogoïajo kontinuirano spremljanje in primerjavo rezultatov v daljšem ïasovnem ob- dobju. V zadnjem ïasu, to je v zadnjih nekaj letih, so razvili tudi tako imeno- vane multisenzorje oziroma veïnamen- ske senzorje. Te danes ponujajo razliïni proizvajalci. Veïnamenski senzorji istoïasno merijo razliïne parametre olja, kot so na primer viskoznost, vseb- nost vode in dielektriïna konstanta, in nam na ta naïin omogoïajo oceno staranja olja. Vse to so precej nove na- prave, ki so na tržišïu šele nekaj let in jih glede na praktiïne izkušnje še zelo redko uporabljajo. Ventil: Kateri so po Vašem mnenju minimalno potrebni parametri, ki omo- goÏajo oceno stanja? Vemo, da le eden ali dva parametra ne zadošÏata. H. Theissen: Minimum sta viskoznost in temperatura. Viskoznost sama ne pomeni niï, saj vemo, da je odvi- sna od temperature. Zaradi tega je vpliv temperature potrebno na nek naïin kompenzirati. Pri meritvah viskoznosti je torej vedno potrebno istoïasno meriti temperaturo in nato oba parametra elektronsko korelirati. Poleg viskoznosti in temperature je pomembna dielektriïna konstanta, s pomoïjo katere lahko ocenimo staranje. To je še zlasti aktualno pri biološko hitreje razgradljivih oljih, enako uporabno pa je tudi pri mi- neralnih oljih. Nadaljnja možnost je doloïanje vsebnosti vode. Vendar pa ta parameter obiïajno ni tako pomemben. Izjema so seveda do- loïeni primeri uporabe, kjer poteka obratovanje v vlažnih razmerah in obstaja veïja možnost prisotnosti vode. Takrat je zanimiv tudi senzor za doloïanje vsebnosti vode. Menim pa, da sta najpomembnejši kombinaciji bodisi viskoznost in temperatura ali pa dielektriïna konstanta in tempera- tura, poleg tega pa seveda stopnja ïi- stosti, ki jo doloïamo z avtomatskim števcem delcev. Ventil: Ali je izbira senzorjev odvisna od vrste hidravliÏne tekoÏine? Lahko uporabimo iste senzorje pri mineral- nem olju, težko gorljivi hidravliÏni tekoÏini in pri biološko hitreje razgra- dljivi hidravliÏni tekoÏini? H. Theissen: Senzorji so pravzaprav primerni za skoraj vsa olja. Pri tekoïi- nah z vsebnostjo vode ali pri elektriï- no prevodnih tekoïinah pa obiïajna izbira senzorjev ni primerna. Za obiïajna hidravliïna, reduktorska in motorna olja pa med njimi ni razlik. Ventil: Kako zanesljivi so rezultati meritev z on-line senzorji v prime- rjavi z rezultati laboratorijskih analiz vzorca olja? H. Theissen: Senzorji ne dajejo tako natanïnih rezultatov, poleg tega pa ne nudijo toliko parametrov, kot jih lahko doloïamo pri laboratorijskih meritvah. Nekatera podjetja, ki v okviru tehniïnega servisa naroï- nikom opravljajo laboratorijske ana- lize, lahko dandanes za ceno okrog 100 evrov ali celo manj zelo natanï- no doloïijo 15 do 20 parametrov. Kaj takega pa izvajamo vsakih 500 ali 1000 obratovalnih ur. Prednost senzorjev je, da nam dajejo rezultat kontinuirano, omogoïajo zelo na- tanïno shranjevanje zgodovine in pravoïasno zaznavanje sprememb stanja, kar nam lahko avtomatiïno signalizirajo. Tako on-line kot labora- torijske meritve imajo svoje prednosti in zaradi tega svoje mesto. Kadar potrebujemo natanïen podatek v toïno doloïenem ïasu, imajo pred- nost laboratorijske analize. Ko želimo kontinuirano spremljanje stanja, pa uporabimo on-line senzorje. Ventil: Natanïnost senzorjev je torej manjša, vendar je pogosto bolj po- membno pravoïasno zaznati nena- dne spremembe nekega parametra kot pa poznati njegovo natanïno vrednost. H. Theissen: Tako je. Kadar na primer z on-line meritvijo ugotovimo prisot- nost velikega števila delcev v olju, lahko z laboratorijsko meritvijo na- tanÏno doloÏimo ostale parametre, ki nam omogoÏajo sklepanje o tem, kaj se je zgodilo nadzorovani napravi. Ventil: V katerih primerih danes upo- rabljamo on-line senzorje? H. Theissen: Ker so še novi, zaenkrat obstaja še malo primerov uporabe. Uporabljajo jih predvsem pri velikih motorjih, zobniških prenosnikih in hidravliïnih napravah. Za sedaj torej še ni pravilo, da bi vgrajevali on-line senzorje. Menim, da je upo- raba zanimiva predvsem tam, kjer bi nepriïakovana okvara pomenila visoke stroške, na primer pri ladijskih dizelskih motorjih ali hidravliïnih sistemih velikih industrijskih naprav. Pri posameznih strojih, kjer stroški okvar niso tako visoki, se on-line senzorji ne uporabljajo. Ventil: Ali morda uporabljajo on-line senzorje na vetrnicah, ki jih imate v NemÏiji veliko? H. Theissen: Uporaba bi bila smo- trna. Obiïajno tovrstne naprave Multisenzor (veÏnamenski senzor) INTERVJU 26 Ventil 14 /2008/ 1 obratujejo pol leta brez nadzora, nepredvideni zastoji pa so dragi. Nimam informacij, kakšno je tre- nutno stanje na tem podroïju, ker je uporaba senzorjev šele v zaïetni fazi. O tem bi se morali pozanimati pri proizvajalcih senzorjev. Enega imamo med razstavljavci tudi na tem posvetovanju. Ventil: To so bila nekatera vprašanja, ki smo Vam jih hoteli zastaviti. Ali je še kakšno, ki bi ga morda morali, pa ga nismo? H. Theissen: Lahko povem, da se po- govarjamo z enim od proizvajalcev senzorjev glede izdelave senzorja za poseben namen, in sicer, da bi z njim lahko loïevali med mineralnim oljem in biološko hitreje razgra- dljivo tekoïino. To je pomembno s stališïa zašïite okolja v gozdarstvu. O tem govori tudi moj prispevek, predstavljen na posvetovanju Flui- dna tehnika 2007. S partnerskim podjetjem se dogovarjamo o projektu prilagoditve senzorja za spremljanje stanja, tako da bi nam omogoïil od- govor na okoljevarstvena vprašanja. Na veliko gozdnih obmoïjih poteka stalen nadzor organizacij, kot sta FSC (Forest Stewardship Council = Svet nadzornikov gozdov) in PEFC (Pro- gramme for the Endorsement of Forest Certification Shemas = Program za potrjevanje gozdnih certifikacijskih shem), ki zahtevata uporabo biološko hitreje razgradljivih maziv v gozdnih strojih. Vendar pa pri tem ne predpi- sujeta naïina, s katerim bi preverjali, ali se takšna maziva tudi dejansko uporabljajo. To doslej tudi ni bilo niti najmanj enostavno. Z omenje- nim projektom želimo odpraviti to pomanjkljivost. Ventil: V povezavi s tem je zanimiv še prehod z mineralnega olja na biološko hitreje razgradljivo hidravliÏno tekoÏino. Ali pri tem prehodu vedno priporoÏate izpiranje sistema? Vemo namreÏ, da so nekatere biološko hi- treje razgradljive hidravliÏne tekoÏine združljive z mineralnim oljem. H. Theissen: Izpiranje je potrebno vedno, kadar nismo popolnoma prepriïani, da sta tekoïini združljivi. îe imamo popolnoma zanesljive in- formacije o obeh tekoïinah in o tem, da sta združljivi, ju seveda lahko tudi mešamo. Vedno pa obstaja doloïeno tveganje. Želimo poenostaviti nadzo- rovanje. Imamo jasne namige, da je problem nezdružljivosti v prisotnosti cinka in drugih kovin, katerih koliïi- ne lahko enostavno merimo. îe bi poznali zgornje dopustne koliïine cinka, kalcija in drugih aditivnih elementov, ki jih biološko hitreje razgradljivo olje lahko prenese, bi ob prehodu na drugo vrsto hidravliïne tekoïine lahko opravljali enostavne kontrole kvalitete. Toda danes še nismo tako daleï. Zato je še vedno bolj zanesljivo upoštevati splošni napotek, da ostanek predhodne pol- nitve po menjavi ne sme presegati 2 %, ali pa opraviti lastne teste. Obstajajo tudi doloïene kombinacije, ko lahko dopustimo 10 ali 20 % ostanka, toda take primere moramo seveda poznati. Obstaja pa še drug vidik, in sicer zahteva, da je taka zmes še vedno biološko hitreje razgradljiva, saj je to glavni motiv menjave. Kadar imamo v zmesi 20 % mineralnega olja, ta seveda ni veï biološko hitreje razgradljiva. Najlepša hvala za pogovor. Veseli nas, da ste si vzeli Ïas zanj. Želimo Vam še veliko uspeha pri Vašem delu. Mag. Milan KambiÏ OLMA, d. d., Ljubljana On-line avtomatski števec delcev INTERVJU