Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-lamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „ Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Petreffakti.
Več kot trideset let je, odkar se drugod brigajo za reformo šole. O potrebi nove šole niso le pisali knjig in razprav, ampak so se tudi organizirali in v organizacijah propagi« rali udejstvovanje novih idej. Kdo bi mogel tajiti, da nismo imeli tudi mi pridnih refe« rentov, ljudi ki so proučevali, pisali, preda« vali in poizkušali? Poznanje novih smeri pa je ostalo le za posameznike.
Ibsenov »Sovražnik ljudstva« je moral spremeniti svoje naziranje o kompaktni ve« čini. Ne gre za to, da postane človek jak v samoti, ampak za to, da postane družaben, pomemben za družbo, za maso. Minili so časi, ko so se osebnosti odstranjevale in prezirljivo gledale na maso. Spoznati mora« mo da je treba ideje podružabiti, za podru« žabljenje pa je treba organizacije, organiza« cije, ki ima načela in upravo.
S samoizobraževalnim tečajem se je za« čela organizacija našega duha. Na vrsto je prišel tudi problem udejstvovanja delovne šole. Poverjeništvo UJU si je nadelo nalogo, da bo delovalo organiizatorično med svojimi člani za razumevanje novih pedagoških mi« sli in za delovanje po teh smereh. Ob tej priliki sem se spomnil francoskega filozofa Condillaca ki pravi, ali je treba vselej, ka« dar se deluje za človeška vprašanja dn spo« znanja, več zmot razrušiti kot pa resnic vzpostaviti. Quand on travaille sur les que« stivus et connaissances humains, on a plus d'erreurs à détruir que de vérités à établir. Naše vprašanje ni vprašanje zase, ampak je tesno spojeno z vsemi drugimi človeškimi in zgodovinskimi vprašanji. Naše vprašanje je le del nekega organizma. Nemogoče je, da bi nove pedagoške misli pravilno pojmil človek, ki misli o drugih vprašanjih še po starem. Konservativec drugod je tudi kon« servativec v naziranju glede javnega pouka in javne vzgoje. Del našega dela bo gotovo tudi boj s konservativno duševnostjo, naj« več neprilik pa bo seveda z onimi, ki razpo« lagajo z avtoriteto; s svojo avtoriteto ka« nijo tudi svojo vis inertiae. V sramoto jim bo sicer, če jih bo kdo obsodil, da so proti napredku in da se ne znajo vživeti v novo dobo, toda užaljeni bodo samo zaradi na« slova, zaradi očitka zaradi besede, nikoli pa ne bo zadela kritika njihove vesti; v stotero prilikah se bo javljala vsa njihova konserva« tivna s strupenostjo pomešana duševnost.
Miislili smo, da so učitelji nevedni, ne« orientirani, apatični za kulturna, socialna in pedagoška vprašanja in da bo vsako delo brezuspešno. Prepričali pa smo se, da jih je lepo število, ki imajo dobro voljo, ki stre« mijo po napredku in bi radi prenovili sebe, svet in vzgojo če bi vedeli kako.
Ali moremo zahtevati, da bi se vsakdo boril s konvencionalnostjo, se odrekel vse« mu posvetnemu ter proučeval in čital, ku« poval in se žrtvoval? Preveč odpovedi bi bilo! Pa česar ne msre posameznik, to je mogoče organiziranim poedincem. Porazde« Ijeno delo, porazdeljena požrtvovalnost, urejen davek duševnih in gmotnih sil nam bodo rodili gotove uspehe. In vzgledi bodo vlovili še druge. Seznaniti bo mogoče vso našo maso, če ne hitro, pa vsaj počasi.
Pa nevedni nas vsaj ovirali ne bodo. Oni, ki so poizkušali z novo šolo, se ne pri« tožujejo čez brezbrižne tovariše, pač pa čez avtoritete. In oni, ki nameravajo začeti z re« formo v svojem razredu, se ne izgovarjajo na neokretne tovariše, pač pa na upravitelje in nadzornike. Rahločutna učiteljica toži: »Ali naš upravitelj gotovo ne bo tega dovo« lil.« In miroljuben učitelj vprašuje: »Ampak kaj bo rekel nadzornik?« Kdo bi zameril bojazni? Saj ni, da bi se človek prerekal ce« lo življenje! Čudno je res! Naša dolžnost je, da poiščemo iz sveta najlepše in naj« boljše in da damo to najlepše in najboljše narodu in državi. Druga premisa je to, da hočemo to svojo dolžnost izvršiti. Logičen sklep bi bil, da je naše prizadevanje pravo. Toda realen sklep je, da se ne ravnamo po predpisih.
Odkod to nesoglasje? Med nami so še ljudje, ki se jim je avstrijstvo tako zajedlo v vse njihovo žitje in bitje, da se ga ne morejo otresti. Ne mislim avstrijstvo kot političnost, ampak kot duševnost. Ne dvo« mijo o pravilnosti svojega naziranja in de« lovanja in so prepričani, da je vse. neredno in škodljivo, kar se z njimi ne sklada. Ni« koli niso samostojno mislili, nikoli samo« stojno živeli, nikoli samostojno stremeli. Ta nesamostojnost. potem pa še mišljenje, ki ni več za našo dobo ;in za naše razmere, se ne bo moglo nikoli in se tudi ne bo smelo zliti v življenje mlajšega rodu. Ne mislim na mlajši rod po starostnih letih, pač pa na mlajši rod po kulturni duševno« sti. Pripomniti moramo namreč, d|a mla« dost v fizičnem pomenu ni vedno tudi mla« dost v duhovnem pomenu; za kulturno mladost je treba mišljenja in naziranja, to mišljenje in naziranje je nekaj splošnega,
svetovnega in idejnega, naravno pa je, da se med našo> mladino — k tej štejemo tudi mlajše učitelje, ki niso poznali Avstrije — še ni mogla ustvariti neka nova duševnost. Nove literature ne pozna; knjige so drage, knjižnice ni, sem pa tje ne razume tujega jezika. Če imenujemo staro duševnost av« strijsko, lahko imenujemo novo duševno vsebino rovtarsko. Ali niso tega dejstva krive avtoritete, ki ne skrhijo prav nič za duševno življenje, ki bi se spodobilo za na« rod v novi dobi? K tem avtoritetam pripa« dajo tudi učiteljišča.
Kje so. vzroku nedelavnosti in oviir? Avtoriteta sama na sebi je le forma; dokler ni osebe, ki jo izvršuje, je mrtva. Osebe se spreminjajo, zato se tudi način izvrševanja avtoritete spreminja. Ločiti moramo avto« riteto kot trajno institucijo od uradnika, ki je kot oseba enakopraven z drugimi oseba« mi. Velike moralne sile je treba osebi kot zastopniku avtoritete, da ne izrablja avto« Pitete v osebne namene. Ni treba, da so ti osebni nameni le gmotni, ker so lahko tudi moralni. Častihlepnost, fanatizem v politič« nem naziranju in druge take nečednosti so mnogokrat prav vodilne sile. Ne dotakne« mo se avtoritet kot ustanov, pač pa bi bilo greh, če bi molčali o osebah, ki pravijo, da so avtoritete. Kateri so elementi, ki ne sme« mo biti zadovoljni z njimi ali jih pa moramo še celo obsojati?
Pri človeku, ki ostara, postanejo mož« gani trdi kot cement. Tako pravi nek fran« coski zdravnik. Dasi je izrek pretiran, ven« dar je res, da se prileten človek ne more tako vživeti v novodobno naziranje kot mladenič; zlasti je težko spreminjati nazi« ranje onim, ki so bili fanatično prepričani o pravovernosti svojega mišljenja. Nežna« čajno je spreminjati mišljenje iz koristo« lovnih nagibov, še celo plemenito pa je pri« poznati zmoto iz logičnih razlogov. Nove dobe pa ne prenovijo le prepričanja, ampak tudi čustvovanje, stremljenje, hotenje, do« miši ji jo, vso duševnost. Nič ni tedaj čud« nega, da postanejo ljudje petrefakti, oka« menele duševnosti brez zmožnosti razvoja k popolnejšemu. Okamenelost duševnega delovanja je naravna. Prav nič zaničevanja! Zlasti če so bile take osebe enkrat delavne in
V nedeljo 2. oktobra se je vršila v Ljubljani v risalnici državnega moškega učiteljišča seja širjega sosveta UJU pov. Ljubljana po že objavljenem dnevnem redu.
Poverjenikov nagovor.
Ob Vtll. otvori predsednik A n d r e j S k u 1 j sejo s sledečim nagovorom:
Cenjeni tovariši! Vodstvo organizacije je že večkrat razmišljalo, kako bi moglo doseči čim globlje stike z organiziranim učiteljstvom, da bi mu bilo omogočeno čim večkrat iznesti svoje težnje in potrebe pred svojimi zastopnika. V svrho povoljnega vršenja svojih dolžnosti si vodstvo želi stal« nih in neposrednih stikov in vezi s svojim članstvom.
To vprašanje smo si zamislili rešiti naj« lažje na ta način, da bomo sklicevali manj« krat seje ožjega sosveta, zato pa naj zbo« ruje večkrat širji sosvet, v katerem so za* stopniki vseh učiteljskih društev. S tem upamo, da bo dosežen najožji stik z našim članstvom.
Nujno pa je bilo treba sklicati današ« njo sejo širjega sosveta tudi zato, da se razgovorimo o realizaciji sklepov pokrajin« ske skupščine, ki naj usmerijo in pozive poslovanje učiteljskih društev, napote naše članstvo k samoizobrazbi, načno vprašanje o reformi našega šolstva ter pospešijo naše izvenšolsko delo.
Nadalje omenja revizijo uradniškega zakona, vprašanje kuriva, premeščanje na« ših tovarišev v notranjost Italije, namešča« nje istih pri nas, borbo za podelitev držav« ljanstva itd.
Ugotavljam, da je od 32 učiteljskih društev zastopanih 30, člani ožjega sosveta pa so razen tov. Šijanoa navzočni vsi, zastopa ga pa ga. Godčeva.
Ko V as iskreno pozdravljam želim, naj naše današnje zborovanje znova utrdi iskre« no stanovsko zavest in podkrepi našo skupno organizacijo'. Pričakujem stvarne debate v prepričanju, da bo današnji zbor
se njihovi uspehi vidijo povsod, vzbujajo spoštovanje, najgloblje spoštovanje. Ne moremo sramotiti smrti, ne moremo ¡sramo« titi starosti. Oboje je naraven pojav. Da stari človek ne razume novosti, ni prav nič nemoralnega.
Nemoralnost pa je v značaju. Nekateri vplivni ljudje imajo to srečo — srečo nam« reč, da so ostali po značaju neomadeževani — da so umrli, ko so ravno dokončali svojo zgodovinsko nalogo, če so le dobo preživeli in se niso upokojili, pa so si z delom zad« njih dni izkazili vso lepo sliko svojega do« tedanjega življenja in delovanja. Pa tudi dejstvo, da ne pripoznavajo novih zahtev, je še vedno logičnega značaja in ga ne mo« remo obsojati. Nepoštena, nemoralna in zoprna pa postane zadeva, ko se nerazvija« jočemu intelektu pridružijo še oblastiželj« nost, samoljubje, zavist in ljubosumnost. V našem malomeščanskem dogajanju ki ni bi« lo pravzaprav nikoli zvrhano z idejnostjo, so se godile vedno zlobnosti in nepoštenosti, ko je šlo za prehod iz stare dobe v novo dobo.
Iz razgovorov s tovariši ter iz pismenih sporočil mi je znano, da se tudi v našem stanu ustvarjajo nelepi odnošaji. Od pov« sod je ista tožba: oblastiželjnost, samovolj« nost, zavist, zaverovanje v starost. Če bi se prerekali le za ideje — pravzaprav celotno duševnost — ne bi bilo nič hudega; toda z odioznostjo' le zamorijo dobre kali v mla« dini, ji grenijo življenje in ji dajo okušati tisto žalostno razočaranje, češ, da dobiva človek le polena za svoje ideale.
Ker je postala reforma šole problem naše organizacije, ne bo smelo biti oviranje iz zavisti in ljubosumnosti le zadeva med poedincem in upraviteljem in nadzornikom, ampak zadeva med organizacijo in ovira« jočo osebo.
Take pritožbe so bile dosedaj le zaseb« ne; pa bilo jih je toliko, da so že kdaj za« služile, da bi postale javna zadeva. Vsako oviranje našega dela bomo proglasili za ne« moralno. Nemoralno pa bo tudi, če bodo nekateri delo omalovaževali, namreč oni, ki bi ga morali voditi ali pa vsaj pospeševati in podpirati.
pokazal, da je naša organizacija resna in neustrašena boniteljica in čuvarica učitelj« skih pravic in stanovske svobode.
Tajniško poročilo.
Poverjenikovemu nagovoru je sledilo poročilo tajnika tov. K o b a 1 a. Z njim se je dotaknil vseh važnejših vprašanj, ki so se rešila pri poverjeništvu od pokrajinske skupščine v Kranju do seje širjega sosveta. Omenil je državno skupščino v Skoplju, njen potek in stališče poverjeništva.
V kratkih obrisih je podal nato sliko samoizobraževalnega tečaja, ki ga je priire« dilo poverjeništvo o počitnicah od 25. do 30. avgusta t. 1. Z njim je dosegla organi« zacija velik moralen uspeh, ki ga ne more uničiti nobena še tako nizkotna kritika. V svrho realizacije smernic so se izpopolnili: osrednji izobraževalni odbor (Oio), odsek za reformo šolstva, odsek za nadaljevalno šolstvo 'in mladinsko vzgojo, odsek za iz« venšolsko delo, odbor za Mladinsko Matico in gospodarski svet.
Nadalje je omenil ukinitev disciplinske uredbe za učiteljstvo. Organizacija stoji na« čelno na stališču, da naj veljajo za učitelj« stvo isti disciplinski predpisi, kakor za vse ostalo uradništvo.
Sledovi redukcije razredov v ljubljan« ski oblasti še niso vsi docela zbrisani. V kolikor je bila z njo kršena stalnost učitelj« stva, smo uspeli s svojimi intervencijami.
Posebna anketa je pregledala novi učni načrt, ki ga je poslala prosvetna oblast v presojo. Načrt je sicer boljši od prejšnje« ga, vendar ne odgovarja razmeram v Slove« niji, ki ima osemletno šolsko dobo. Zato je v tem oziru zavzela anketa proti načrtu od« klonilno stališče.
Dalje je govoril o čl. 33. srb. zakona o narodnih šolah, ki je bil leta 1919. razširjen na celo kraljevino. Po njegovem besedilu pripada vsemu učiteljstvu brezplačno sta« novanje jn kurivo. Omenil je vlogo, kii jo je poverjeništvo poslalo na ministrstvo pro« svete in z njo zaprosilo izvršilne naredbe.
Končno se je dotaknil še Zveze držav« nih nameščencev, revizije uradniškega za« kona in nekaterih osebnih zadev. Ker pa so bila o tem na dnevnem redu posebna poro« čila, ni o njih obširno razpravljal.
Odseki pri poverjeništvu.
Debata: Ko je podal tajnik svoje po« ročilo, se je razvila živahna debata. V prvi vrsti je bilo stavljeno vprašanje, zakaj se zopet ustanavljajo odseki, ki so bili na celj« ski skupščini odpravljeni. Povdarjalo se je tudi potrebo pritegnitve zunanjih članov v posamezne odseke.
Stvar je bila nato razjasnjena od strani predsedstva. Odseki so potrebni, ker ogrom« no delo, ki ga je kranjska skupščina nalo« žila vodstvu organizacije, je treba deliti. Člani prejšnjih odsekov so imeli pravice de« legatov in jim je pov. moralo plačati pot« nine. Ker so bili s tem združeni materijalni izdatki, so bili ti odseki odpravljeni. Seda« nji odseki so izbrani le iz ljubljanskih čla« nov, izvzemši odseka za reformo šolstva, ki je v Mariboru, zato, da se prihrani na iz« datkih. Odseki so le v pomoč poverjeništvu za delitev dela ;in kot posvetovalne korpo« racije. Sedanji člani niso obvezni se udele» žiti odsekovih sej na skupščini, zato si pov. prihrani izdatke in se lahko tedensko sesta« jajo za posvetovanje in delo.
V	debato so posegli tov. Hočevar, Mencin, Skulj, Dimnik, Musek, M a c a r o 1 in Peternel. Po predlaga« nem koncu debate so bili imenovani odseki odobreni z dostavkom, da se na željo inte« resentov od zunaj še izpopolnijo.
Referat za osnovno šolstvo v Beogradu.
Ker je v tajniškem poročilu omenjena tudi sprememba v ministrstvu, tičoča se re« ferenta za osnovno šolstvo, se je tudi tu razvila živahna debata, katere jedro je bilo v glavnem to, da vse zadeve osnovnega šol« stva rešuj osnovnošolsko učiteljstvo!
V	debati so člani povdarjali, da ne od« rekajo meščanskošolskemu učiteljstvu pra« vice do svojega referenta, a ne na račun osnovnošolskega učiteljstva.
Nadalje so povdarjali prisotni, naj orga« nizacija vpliva na člane in tudi organizirane tovariše drugih strok, da ne sprejemajo mest, ki bi se jim ponujala v takih slučajih, oziroma v vseh slučajih naj se taka name« ščanja izvrše le s sankcijo organizacij, k'i naj v interesu vseh varujejo zavzete principe.
Po debati, ki so se je udeležili tov. M a v« r i č , Skulj, Godčeva, Razpotnik, Jurančič, Musek, Šestan in Men« c i n je bil izvoljen štiričlanski odsek, ki je sestavil sledečo resolucijo:
Z velikim vznemirjenjem smo sprejeli vest o imenovanju novega osnovnošolskega referenta za Slovenijo pri ministrstvu pro« svete, ko imamo v istem oddelku referenta iz svojih vrst, ki je odličen strokovnjak in kot tak splošno priznan. Tudi ako ne ob« stoja namera, izriniti ga iz tega važnega me« sta, moramo izraziti svoje globoke pomi« sleke proti tendenci, da se na važnejša upravna mesta v področju osnovnega šol« stva postavljajo šolniki, ki ne izhajajo iz narživnost osnovnošolske prakse. Pri tem nas ne vodi nobena tesnosrčnost in niti naj« manjši predsodek ali antagonizem napram učiteljstvu drugih vrst šol, ki mu z veseljem priznavamo, kar je njegovega in ga bomo v tem pogledu vedno radi podpirali, ampak naše neomajno prepričanje je, da bodo le možje iz naših vrst, ki so vse svoje življenje posvetili osnovni šoli. popolnoma razumeli njene potrebe in najbolje varovali njene koristi. Zato odločno ugovarjamo vsakemu izrivanju osnovnošolskega učiteljstva iz vo« dilnih mest v šolski upravii (in storimo to) v zavesti, da branimo koristi onega šolstva, ki je najvažnejše v državi, ker služi kultur« nemu dvigu najširše plasti naroda in je naj« večjega pomena za vse pridobitno, gospo« darsko življenje v državi, kakor tudi za njeno obrambo.
Pri tej priliki naglašamo ponovno s po« vdarkom svoje načelno stališče, da se ne smejo vršiti osebne spremembe v šolski upravi iz drugih, kot zgolj stvarnih razlogov in da je vsaka odstranitev ali premestitev uradnika, ki ima značaj discipliniranja, do« pustna le po uradno, v rednem disciplin« skem postopku dognani krivdi. To naše sta« lišče nam narekuje skrb za dobro upravo in nemoten razvoj šolstva.
Disciplinska uredba in uredba o krajnSh šolskih odborih.
Tov. Hren kritikuje nato uredbo o oblastnih in krajevnih šolskih odborih, ki je zelo pomanjkljiva in ker ni nikake izvr« šilne naredbe za izterjavanje kazni za šolske zamude. Sedaj se to sploh ne vrši, ker žu« pani ne izterjavajo glob, a okrajno glavar« stvo se ne smatra za kompetentno po ured« bi. Nadalje omenja tudi novi učni načrt, o katerem je bilo pisano v časopisih, da je že poslan na vse šole, a ga iste še nimajo. (Je sedaj v tisku, kakor poročajo listi. — Ured.).
Zbor vseh predsednikov okrajnih učiteljskih društev UJU iz Slovenije
v Ljubljani.
Nov učni načrt. — Disciplinska uredba. — Oblastni in krajevni šolski odbori. — Revizija uradniškega zakona — Stališče glede referenta za osnovno šolstvo v ministrstvu. - Reforma okrajnih učiteljskih društev. — Učiteljska tiskarna - sprejemanje uilteljev zadružnikov v zadrugo. — Moderndorferjev slučaj.
Tajnik povdarja nadalje o disciplinam nih slučajih, v katerih naj vsak prizadeti član poda popolnoma natančne informacije preko predsedstva svojega okrajnega dru« štva, ker vodstvo mora imeti o zadevi jasno sliko, da more svoje člane zagovarjati.
Debatiralo se je nato še o obeh uredi bah in je prevladalo mnenje, da bi bilo najbolje, da se do sprejetja šolskega za» kona ukine tudi uredba o oblastnih in kra« jevnih šolskih odborih. Ker se pa z raz» nimi uredbami in pooblastili finančnega zakona spreminjajo zakoni, je bil izvoljen na predlog tov. Malviriča odsek, ki je sestavil sledečo resolucijo:
Protest proti nao:nu izdajanja uredb.
»Vedno znova nas preseneča centralna uprava v Beogradu z raznimi odredbami dalekosežnega pomena, ki posegajo globo» ko v naše šolsko in stanovsko življenje. Te naredbe so dostikrat naravnost površno sestavljene, nejasne ali celo neizvedljive in tako doživljamo, da mora centralna uprava sama vedno zopet razveljavljati ali po» pravljati te svoje uredbe.
Navajamo n. pr. uredbo o disciplinskih sodiščih, o krajevnih in oblastnih šolskih odborih ter o učnih načrtih. Tak postopek uvaja v šolsko upravo anarhijo. Svoj vzrok ima v tem, ker pri izdelavi ne povabijo k sodelovanju poklicanih Ičiniteljev, zlasti tudi ne učiteljskih organizacij, oziroma se njih predlogi ne uvažujejo.
Protestiramo proti temu postopku, ki je na kvar nujno potrebni kontinuiteti v razvoju našega šolstva in po nepotrebnem razburja učiteljstvo in narod. Protestiramo ponovno tudi proti temu, da se potom po» oblastil v finančnih zakonih spreminjajo na »brzo roko« temeljne določbe obstoje» čih zakonov in da se ta pooblastila potem še celo prekoračijo.«
Blagajniško poročilo.
Po soglasnem sprejetju resolucije je prečital blagajnik tov. Rado Grum svoje poročilo, v katerem podaja blagajnikom okrajnih učiteljskih društev glede poslova» nja podrobna navodila, ki jih objavimo v celoti prihodnjič.
V nadaljnjem je podal blagajnik točno denarno stanje posameznih društev na» pram glavni blagajni. Iz tega poročila so tov. predsedniki povzeli, koliko imajo nji» hova društva vpisanega pri glavni blagajni v breme ali v dobro. V prihodnje se bodo tudi izkazi o neplačani članarini objavljali, zato naj urede do prihodnje seje širjega sosveta blagajniške račune.
Povdarjal je tudi potrebo, da bi mo» rali društveni blagajniki "vsaj v prvi polovici meseca septembra poslati glavni upravi članske sezname za upravno leto 1927./28., do sedaj pa je vposlalo iste le 9 društev, zato opozarja tov. predsednike onih dru» štev, ki istih še niso poslala naj to store čim prej. ker bi morali biti v nasprotnem slučaju blagajniki osebno odgovorni za po» sledice, ki bi nastale vsled tega nereda pri dostavi listov.
Iz blagajnikovega poročila je bilo tudi točno razvidno, katera društva so vplačala prispevke za pevski zbor UJU in za Zvezo državnih nameščencev. Ker je pa zelo po» trebna enotna fronta vsega državnega uradništva, bi bilo želeti, da pristopajo k Zvezi še ona društva, ki do sedaj tega še niso naredila, a vsa včlanjena društva pa morajo plačevati redno za vsakega člana po 1 Din mesečno.
Da se povzdigne pevski zbor UJU na višino enako onim zborom češkega in mo» ravskega učiteljstva, naj društva izpolnju» jejo v polni meri sklep pokrajinske skup» ščine v Kranju glede obveznega plačevanja po 1 Din mesečno za peVski zbor.
Ker je pa tudi važno zvišanje člana» rine za centralo UJU v Beogradu od 10 Din na 15 Din letno za vsakega člana, je po» zvan tov. M u s e k , ki je bil v Skoplju član financijskega odbora, da poda svoja toza» devna pojasnila.
Tov. M u s e k pojasni, da je bilo sicer finančnemu odseku povišanje članarine predloženo v odobritev, a sta se temu on in delegat iz Bosne uprla in predlagala na» mesto tega črtanje dveh postavk v prora» čunu (12.000 Din za tri tajnike odsekov in 50.000 Din za Jugoslovenski dijaški dom).
Nato prečita prepis zapisnika finančne» ga odbora, ki ga priobčimo prihodnjič v ce» loti, kakor poročila ostalih odsekov s skup» ščine v Skoplju.
Ker je glavni odbor v svojem poročilu povdarjal, da so bila poročila vseh odse» kov sprejeta, se razvidi, da se iz poročila fin. odbora ne more povzeti pri najboljši volji, da bi isti predlagal povišanje člana» rine. Tudi bi moral glavni odbor, če bi ho» tel zvišati članarino, predlagati Istočasno spremembo pravil, kajti točka 29. pravil UJU določa natanko višino članarine.
Debata: K blagajniškemu poročilu se javljajo k besedi posamezni predsedniki društev ter pojasnijo oziroma hočejo na» tančnih pojasnil glede poslovanja svojih društev.
Ker se z obveznim prispevanjem za pevski zbor UJU mora tudi zvišati člana» rina, so nekateri mnenja, da bode to vzbu» dilo pri članstvu ne vol jo. K tej zadevi pa da tov. Šestan pojasnilo in povdarja, da je delegacija v Kranju sprejela redni prispe» vek in tega sklepa ni upravičena spremeniti seja širjega sosveta. Tudi tov. poverjenik povdarja. da bi tozadevnega spreminjeval» nega predloga ne mogel dati na glasovanje.
Celotne debate o blagajniškem poro» čilu so se udeležili tov. M u s e k , Šestan, F e i n( i g,, Mavric, D o 1B n a r , Cen» čic, Jakopec. Burnik, M a c a r o 1, Gosak, Ločniškar. Mazi, Hoče» var, Peternel, Skulj, Dimnik in J u t a n č i č.
Končno se sklene poslati Izvršnemu odboru UJU sledeči sklep:
Širji sosvet poverjeništva UJU Ljub» ljana. zbran na seji dne 2. oktobra, izjavlja po poročilu tov. M u s e k a , člana financij» skega odbora v Skoplju, da skupščina ni sprejela povišanja članarine, ker so bili vsi sklepi odborov neizpremenjeno sprejeti, med temi tudi odklonitev povišanja člana» rine, ki je bila sprejeta v odboru. Poleg tega je povišanje članarine brez predhodne spremembe pravil nemogoča (§ 29. 'pravil UJU).
Protestiramo in ne priznavamo sklepa Izvršnega odbora UJU, da mora vsak član UJU, ki zaprosi za intervencijo Izvršnega odbora pri oblastih plačati 10 Din.
Bodoče seje širjega sosveta.
Pred prehodom na III. točko dnevnega reda se sklene, da se vršijo seje širjega so» sveta izmenoma v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Poslovanje okrajnih učiteljskih društev.
Tov. poverjenik A. Skulj prečita nato okrožnico o poslovanju društev. Edino o točki 2. glede snovanja krožkov se razvije kratka debata in je prevladalo mnenje, naj si društva osnujejo krožke po društvih tako kakor to dovoljujejo terenske prilike.
Referat poverjenika o reformi društev je zelo važen in so dobila društva nalog, da ga pri svojih zborovanjih ponovno obrav» navajo in razpravljajo v odborih in na zbo» rovanjih o njega striktni izvedbi.
K okrožnici o izvenšolskem delu, ki so jo prejela vsa društva, pripomni tov. Men» cin, da naj te smernice v letošnjem šolskem letu društva proučijo ter o tem poročajo poverjeništvu, nato pa sestavi in sprejme bodoča pokrajinska skupščina končno ve» ljavne smernice tudi za izvenšolsko delo.
Predlogi so bili osvojeni.
Revizija uradniškega zakona.
K IV. točki dnevnega reda poda tovariš Dimnik izčrpno poročilo o reviziji urad» niškega zakona. Do potankosti navaja vse delo poverjeništva, ki je bilo usmerjeno za tem, da se naše dosedanje pravice ne kršijo in pojasni tudi posamezne točke iz predlo» gov poverjeništva za revizijo uradniškega zakona. Ob tej priliki se je videlo, kako ve» like važnosti je enotna stanovska organiza» cija za celo državo. Potom svoje stanovske centrale in članov Izvršnega odbora smo do» bili točne informacije in uveljavili takoj svoje zahteve.
Zveza državnih nameščencev je izde» Jala osnutek predlogov k celotnemu urad» niškemu zakonu. Pri tem osnutku sta sode» lovala za pov. UJU tov. Dimnik in tov. G r e g o r i č. Osnutek se je temeljito pre» deloval v obilih sejah Zveze državnih name» ščencev v pragmatičnem odseku in bil v končni stilizaciji vposlan v Beograd komi» siji za revizijo uradniškega zakona ter vsem ministrstvom. Pri tem pa povdarja tovariš Dimnik, da Zveza v vsem podpira uči» teljske zahteve ter nam prizna vse pravice specialnega zakona.
Nato prečita sestavljeno protestno re» solucijo, ki smo jo priobčili v 12. številki »Učit. Tovariša«. Resolucija je bila soglasno sprejeta s pooblastilom, da se objavi s pod» pisi vseh članov širjega sosveta.
Tov. poverjenik se zahvali 'tov. Dim» niku in Gregoriču za njuno požrtvo» valno delo, ki sta ga imela s sestavo naših predlogov za revizijo uradniškega zakona in vse obilo delo, ki ga imata pri borbi za koristi in dobrobit vsega učiteljstva.
Učiteljske gospodarske organizacije.
-V. točka se radi pomanjkanja časa pre» loži na prihodnjo sejo, zato podeli tov. po» verjenik besedo tov. Hreščaku, ki poda kratek referat o učiteljskih gospodarskih organizacijah in povdarja predvsem potrebo gospodarske osamosvojitve, ki bi se naj pri» čela z ustanovitvijo močnega obrambnega fonda. Od pridobitnih podjetij, ki jih pod» pira učiteljstvo, mora zahtevati organizacija svoj reden delež, ki se porabi v korist vse» ga članstva. S tem lahko močno razbreme» nimo sebe, na drugi strani pa se s temi red» nimi dohodki podpro nove ustanove in na» loge, ki jih bo morala organizacija izvršiti, a jih brez sredstev ne more. Z deklaracijo je dobila smer naših teženj povsem drugo pot, zato se nam je pečati predvsem z za» devo gospodarske osamosvojitve. Potrebno je, da se peča gospodarski svet s statistiko naročil, bodisi šolskih, zadružnih in občin» skih, ki jih lahko ¡učiteljstvo preskrbi in nato stopi v pogajanja za cenfena dobavlja» nja istih proti rabatu v korist obrambnega fonda in organizacije sploh. Nadalje je po» trebno misliti na lastno založništvo. Pred» vsem pa je misliti na to, da pridejo vsa uči» teljska gospodarska podjetja v tesnejšo vez. O vsem naj bi razpravljala učiteljska dru» štva na svojih zborovanjih in učiteljski go» spodarski svet.
Tov. L a p a j n e povdarja1, kako velike važnosti je, če si pomaga učiteljstvo samo sebi in učiteljskim družinam. Otroci učite» ljev so prepuščeni na milost in nemilost di» jaškim gospodinjam, in >te je treba rešiti s pomočjo »Učiteljskega konvikta«. Sedanje» mu konviktovemu odboru se je posrečilo otresti se obremenitve, ki je bila na konvik» tovem premoženju. Zato apelira na zbrane predsednike, da delujejo pri društvih na to, da se število članstva konvikta zviša, da se bo moglo započeti z uresničenjem načrta in postaviti Učiteljski konvikt.
Debate o tej točki so se udeležili tov. Musek, Dolinar, Jurančič, God» čeva, Skulj, Šestan in Hren.
Širji sosvet je nato zavzel sledeče stališče do Učiteljske tiskarne.
1.	Širji sosvet ljubljanskega poverjeni» štva UJU je po natančnem obravnavanju poročila o zavlačevanju sprejema 113 novo predloženih učiteljev v zadrugo Učiteljska tiskarna prišel do prepričanja, da njen upravni svet nima volje sprejeti prijavljenih članov.
Ker ni tako postopanje v interesu Uči» teljske tiskarne in je to. poniževanje učitelj» stva, katerega ime nosi zadruga, ne glede na to, da ne odgovarja niti namenu zadruge same, izjavlja širji sosvet, da želi rešitev vseh prijav za pristop brezpogojno do 31. oktobra 1927.
2.	Širji sosvet pooblašča na svoji seji v Ljubljani dne 2. oktobra 1927 poverjeništvo, da odpove takoj po predloženem in po upravnem svetu Učiteljske tiskarne neupo» števanem roku za sprejem učiteljev — na» ših članov, tiskarni vsa tiskarska dela učit. organizacije, svoj sedež in to v najkrajšem času, potrebnem za izvršitev teh ukrepov.
3.	Širji sosvet ugotavlja potrebo zgra» ditve samostojne učiteljske gospodarske organizacije ter nalaga gospodarskemu sve» tu, da izdela čimprej enoten načrt, v ka» terem se vsi člani organizacije pritegnejo k prispevanju za Učiteljski konvikt, Uči» teljski dom, obrambni fond in lastno za» ložništvo. Člani obstoječega gospodarskega sveta smejo pritegniti k sodelovanju vse eksperte obstoječih 1 'učiteljskih. gospodar» skih organizacij. Želi, da se smotreno iz» vede potrebna koncentracija naših razpr» šenih gospodarskih sil.
Načrt s potrebnim komentarjem je predložiti učiteljskim društvom v razprav» ijanje in propagando.
Vprašanje kontraktualnega učiteljstva.
K vprašanju kontraktualnega -uälitelj» stva poda svoje mnenje tov. Ribičič, ki graja predvsem dejstvo, da se pusti uči» teljstvo v inozemstvu trpeti, a ko pride semkaj, se mu delajo najrazličnejše ovire, zahtevajo se od njega dokumenti, ki mu jih je nemogoče preskrbeti, ker jih tuje oblasti ne izdajajo. Borba za službo je težka, a še težje si je pridobiti državljan» stvo. Da bi se dosedanje postopanje obla» sti vsaj deloma omililo, predlaga sledeči protest:
Protestiramo, da zavlačuje kompetent» no oblastvo službene nastavitve in rešitve prošenj za državljanstvo kontraktualnega učiteljstva v Sloveniji; obsojamo dejstvo, da se še vedno dobe v državi posredovalci, ki obljubljajo hitrejšo rešitev teh prošenj proti položitvi za učiteljstvo težkih vsot; povdarjamo kvairen vpliv takega postopa» nja na nacionalna čustva učiteljstva tu in onostran mej, si usojamo vprašati kompe» tentno oblastvo:
1.	Kaj misli ukreniti, da se bo s pregna» nim učiteljstvom iz inozemstva postopalo manj birokratično in bolj z razumevanjem.
2.	Kaj mis^i i kompetentno oblastvo ukreniti, da se prošnje kontraktualnega učiteljstva, ki leže že leta in leta v mini» strstvu notranjih zadev, rešijo čimprej?
Slučajnosti.
K slučajnostim se oglasf tov. F e i n i g , predsednik mežiškega učiteljskega društva, ki pojasni v celoti zadevo tov. Modern» dorferja in omenja vse krivice, ki so se mu zgodile za časa preiskave, ki pa je bila popolnoma brezuspešna, kajti tovarišu Mödeirndorferju ni bilo mogoče do» kazati nikake krivde in po trimesečnem preiskovalnem zaporu ni bilo mogoče se» staviti proti njemu niti obtožnice. S tem je dosegel tov. Möderndorier popolno zadoščenje, a ni ga zadobil od strani časo» pisja, ki ga je prej blatilo, a ni smatralo po» zneje za potrebno objaviti njegove opro» stitve in popraviti storjene mu krivice.
O tej zadevi se je razvila živahna de» bata, v katero so posegli tov. Dimnik, Mencin, Skulj, K o bal, Peterneil, Jurančič in mnogi drugi.
širji sosvet je naročil poverjeništvu, da v zadevi Möderndorferja ukrene sledeče:
Razvoj dogodkov v zadnjem času se objavi v stanovskem glasilu, prizadetemu tovarišu mora organizacija pomagati mo» ralno in gmotno ter ga podpirati pri njegovi službeni rehabilitaciji.
Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, je zaključil tov. poverjenik ob 7. uri zvečer sejo.	V. M.
Splošne vesti.
K 1ZPREMEMB1 V MINISTRSTVU PROSVETE.
Odkrito rečeno, pričakovali smo toliko iztreznenja od političnih strank, da bodo prejenjale z izpremembami, ki imajo značaj politično strankarskih izprememb in perse» kucij, a varali smo se za enkrat še in treba bo še dela, preden bo ustvarjen položaj, ki bo iztrebil kvarni izrodek partizanstva tudi v javnem življenju izven našega stanu.
Težka je preizkušnja, ki jo preživlja» mo, to priznamo, a ni brezupna za zmago poštene stvari in poštenega stališča.
Poverjeništvo si je mnogo prizadevalo, da ohrani osnovnošolskemu učiteljstvu re» ferenta v ministrstvu, mnogo si je prizade» valo, da ohrani sposobnega moža na svo» jem mestu, ki je mnogo dobrega storil za slovensko šolo in slovensko učiteljstvo, zato vodstvo organizacije odklanja odgovornost tudi za sedanjo izpremembo, kar povemo javno in jasno vsem, ki so interesirani na tem.
Dovolj dolgo smo zadrževali partizan» ski val neprijateljev našega pokreta, vseh
__Stev. 14.
'
onih, ki nam ga zavidajo iz partizanskih ekstremov.
Odbili in preprečili smo tako izmenja» vo referenta že v času Radičevega režima, preprečili smo tedaj izmenjavo nadzorni» kov, preprečili smo premeščanje učiteljstva in kdor ni slep in zloben, mora priznati, da so se razmere do zadnjega dogodka umirile in dosegli smo vsaj približno pravično po» stopanje.
Vsi mogoči elementi so bili na delu, da nam rušijo našo borbo, največ takih, ki ne pripadajo vrstam osnovnošolskega učitelj» stva. Naš referent je žrtev intrig izven vrst našega osnovnošolskega kroga.
Vsak javni delavec, na vsakem odgovor» nem mestu si nakoplje poleg prijateljev tudi nasprotnikov, ki rujejo upravičeno ali ne» upravičeno proti njemu.
Značilno je, da stvarnih razlogov ne navaja nihče, ki je odgovoren tudi za to iz» premembo, temveč se sklicuje na sto in sto malih slučajev, ki so še nepojasnjeni, ne» preiskani in nedokazani kot upravičeni za kak dalekosežnejši korak. Javna morala še ni napredovala toliko, da bi tudi uradniku dokazala najprej krivdo, potem šele bi iz» vajala konsekvence.
Za slovensko učiteljstvo je izmenjava referenta nov velik preizkusni kamen, ker je s tem poteptana želja organiziranega uči» teljstva, kar isto ne 'bo tako lahko pozabilo, je pa referent tudi zastopnik slovenskega učiteljstva v Izvršnem odboru UJU, on tvori vez med Beogradom in pov, UJU Ljubljana, ter je, kot dober poznavalec na» ših in tamošnjih razmer ter vseobčih pro* svetnih razmer v državi, važen tudi glede kulturne vezi med slovenskim in ostalim učiteljstvom.
Mnpgo krivde nosijo tudi naši desi» denti, ki izven organizacije slabe moč skup» ne organizacije. Oni se niso zavedali veli» kega momenta, da smo le združeni vsi moč» ni ter bi se dosedaj združeni že toliko lahko utrdili, da bi bili nemogoči taki pretresljaji — na njih račun gre mnogo, mnogo odgo» vornosti.
Oni še danes dajejo potuho ekstremom ob vladajoči stranki, tudi izven vrst osnov» nošolskega učiteljstva, ter utrjujejo in pod» pirajo njih partizanske ambicije.
Če bi bili solidarni v stanovskem po» kretu in bi sami ne gojili partizanske baze na škodo učiteljstvu in šoli, bi vsega tega ne bilo — ubili bi se ob popolni stanovski so» lidarnosti že danes tudi stanovski in izven» stanovski ekstremi vladajočih strank. Ako bodo uganjali še neumnosti in bodo izzi» vali, bo še dolgo švigal politični bič nad učiteljstvom, zdaj od ene, potem od druge strani.
Ekstremi nikdar ne pomislijo, da kar danes krivično dosežejo, jim jutri podere lahko izprememba režima, medtem ko so» lidnega dela ne bi mogel podreti nihče. Pre» misliti moramo, koliko gorja bi se bilo zgo» dilo že med tem, če bi bila organizacija še na prejšnji, strankarski osnovi. In vse to je prihranila organizacija učiteljstvu.
Naša teza stoji torej trdno in pravilna baza naše organizacije tudi s tem težkim slučajem preizkušnje ni izgubila na veljavi. Nasprotno, to jo ravno utrjuje in mora dvi» gniti vse slovensko učiteljstvo, da se še tesneje oklene skupne organizacije ter jo s strnjenjem vsega stanu utrdi tako, da bodo tudi taki slučaji nemogoči.
Komur dosedaj ni odprlo oči — mu mora ta slučaj! Združeni in stanovsko so» lidarni bomo premagali in popravili tudi ta udarec, ki je bil zadan celotnemu našemu stanu!
—	Cenjenemu učiteljstvu! Podpisani naznanjam, da v ministrstvu prosvete ne delam več v Odseku za Slovenijo in nimam z njim nobenih zvez. — Pavle Flere, refe» rent ministrstva prosvete.
—	Zopet nova disciplinarna uredba za učiteljstvo. »Službene Novine« prinašajo novo uredbo o disciplinskih sodiščih. Ka» kor čujemo, je stara izpremenjena radi upravičenih protestov učiteljstva in ker je Prosvetni svet uvidel, da je prvotna uredba potrebna izprememb. — Zopet nova ured» ba, izdelana na »brzo roko«! Kar smo upra» vičeno kritikovali na zadnji seji širjega so» sveta v Ljubljani dne 2. t. m., da se uredbe in naredbe izdelujejo in izdajajo 'brez pre» udarka in upoštevanja nasvetov izkušenih strokovnjakov in učiteljstva, to se je zopet ponovilo. Prepričani smo, da bo učiteljstvo s to novo odredbo prav tako nezadovoljno, kakor je bilo s prvotno, ker ne uvidi po» trebe, delati pri učiteljstvu izjem, ker ima» mo jasne določbe in postopek disciplinske» ga postopanja v uradniškem zakonu. — Edina izprememba nove uredbe o disciplin» skih sodiščih, ki bi bila vredna upošteva» nja je ta, da predseduje disciplinskemu so» dišču sodnik. Istotako je sodnik nje» gov namestnik. V ostalem ostane se» stava senata in postopanje neizpremenjeno, kakor je bilo v prvi uredbi. Kar je bilo v prvotni uredbi za pravnike sporno; ali imajo tovarišice pasivno volilno pravico, je sedaj jasno, v škodo učiteljic, ker jim je ta z novo uredbo definitivno odvzeta. Kako se to sklada z motivacijo potrebe izpremembe pirvotne uredbe v prid učiteljstva, ne raz» umemo, ko smo vendar jasno in nedvo» umno zahtevali popolno enakopravnost žen» skih in moških učnih oseb. Tako je ostalo pri starem tudi glede izbora kandidatov, ki morajo biti vzeti iz vrst onega učiteljstva, ki službuje na sedežu oblasti. — Sedaj pa pride na vrsto stara naglica. Uredba stopi v veljavo 25. oktobra 1927, volitve morajo biti izvršene do 15. novembra t. 1. — Vo» litve se bodo vršile na isti način kakor pri prejšnji uredbi, le da volijo meščansko» šolski učitelji svoje stanovske tovariše v
komisijo. — Nova uredba, ki smo jo pre» jeli ob zaključku lista, kolikor je razvideti iz površnega pregleda ni prinesla torej ni« česar boljšega, izvzemši, da predseduje ko« misiji sodnik, ki naj bi bil porok za postopek brez vsakega partijskega vpliva» nja s strani režima. Pridobili so z njo me» ščanskošolski učitelji, bi volijo posebej, niso pa upoštevani veroučitelji, ki volijo skupaj z osnovnošolskim in jih bo moralo upoštevati isto, če hočejo priti do svojega zastopstva. Je pa tudi to iluzorno, ker do» loča prisednike — žreb. Izgubile so pa z novo uredbo tovarišice pasivno volilno pra» vico, proti čemur moramo dvigniti glasen protest.
—	Tečaj o delovni šoli v Mariboru je
izpadel prav dobro in v zadovoljstvo ude» ležencev. Poročilo sledi.
—	O novih učnih načrtji smo že čitali Bog zna kolikokrat v političnih časopi» sih tekom zadnjih treh mesecev. Zadnje ve» sti pravijo, da jih je prosvetni minister že podpisal in so veljavni za vse šole že o d 1. septembra. Do danes pa ne vedo naše šole še ničesar o njih. Pravijo, da so prikro» jeni zopet za štiriletno šolsko dobo in imajo ročna dela kot predmet. Upeljati se bodo morali najbrže res zopet kar čez noč sredi že započetega in uspešno se razvijajočega šolskega dela, ker sicer bi ostalo to šolsko leto vsaj brez teh zmešnjav in ovir. Naša prosvetna uprava bi pa res lahko že uvidela, da šola ni gostilna, kjer se lahko menjava, jed in pijača, kolikorkrat se komu poljubi.
—	Krajevni šolski odbori, ki so se ro» dili tudi tako nepričakovano in s tako na» glico kakor rajnka disciplinska uredba, ži» votarijo sicer še, a so v tej obliki tudi že za» pisani smrti. Kaj bodo počeli po novih ob» činskih volitvah, ki se izvedejo že v krat» kem? Dobili bomo nove župane, nove od» bornike. Bodo li ti prevzeli posle krajnih šolskih odborov? Komu je v prid tako po» gosto menjavanje? Ali ne vedo v Beogradu, da šola zamore delovati in se razvijati le v miru?
—	Kaj je s šolskimi zamudami in kazs nimi? Tako se danes povprašuje učiteljstvo, zlasti pa upravitelji in nikdo ne ve dati za» dovoljivega odgovora. Po nekod obravna» vajo še vse po starem, večina se pa sklicuje na naredbo o krajnih šolskih odborih in za» mude vrača. Kaj delajo naši oblastni šolski odbori? Kje je pravilnik o šolskih za» mudah in globah, o katerem se je nekoč go» vorilo? Vemo, da ni lahko se orientirati v labirintu naših naredb, a nekaj je pa le treba storiti, da pridemo vsaj v doglednem času iz sedanjega kvarnega kaosa.
—	Razpisi učiteljskih služb. V jeseni bo v ljubljanski oblasti razpisano večje število učiteljskih in upiraviteljskih mest v stalno namestitev.
—	Lep napredek »Zvončka«. Lansko leto je pokazal »Zvonček« razveseljivo dej» stvo — da je aktiven. Medtem ko je bil prejšnja leta pasiven iin krit le z visokimi odpisi, n. pr. leta 1920. za 68.000 kron. leta 1922. za 70.000 Din, leta 1923. za 60.000 Din in je ostalo od leta 1924. lin 1925. za 194.000 Din dolga, je postal »Zvonček« lansko leto, pod novo upravo, aktiven za 9590*67 Din.
, To je velik in zelo lep napredek za našo organizacijo, katere last je »Zvonček«. Zato pozivamo vse tovarišice in tovariše, naj pridobe »Zvončku« še novih naročnikov, da se bo list še bolj povzpel in mu bo mogoče znižati ceno, če naraste število naročnikov na primerno višino. Tudi naši tovariši — mladinski pisatelji, ki sedaj trosijo svoje sile drugje, naj stopijo v krog »Zvončko« vih« sodelavcev ter s tem donesejo svoj tri» but za list. Vsi na delo za naš »Zvonček«!
—	Protestne brzojavke, da se ne ukine pravica napredovanja v I. grupo in da se štejejo tudi službena leta pred dovršenim 21. letom, so poslala na ministrstvo pro» svete in Izvršni odbor v Beogradu tudi lo« gaško. radovljiško svetolenartsko in sloves njebistriško okrajno učiteljsko društvo.
—	Škodljivec lastnega stanu je, kdor stoji danes še izven vrst skupne stanovske organizacije. Stanovska 'dolžnost, ¡lastna korist in ponos vsakogar mora biti, da je član skupne, močne in edinstvene stanov« ske organizacije vsega učiteljstva v državi. Kdor se tega ne zaveda, ta nima prave sta» novske zavesti. Ponosni so lahko danes vsi člani UJU, da so včlanjeni pri organizaciji, ki je danes — lahko rečemo brez samo« hvale — med najboljšimi stanovskimi orga« nizadjami v državi, in ki bo z utrditvijo in popolno izgraditvijo lahko vodilna sila na» šega javnega življenja; ponosni pa so lahko tudi, da so člani stanovske zajednice, ki združuje vse učiteljstvo v državi pod eniim okriljem in služi ideji edino prave edin» stvene stanovske zavesti vsega jugosloven» skega učiteljstva, brez ozira na izvensta» novsko opredelitev. V svojiih sotovariših in sočlanih presoja zaveden tovariš le dobrega in na zdravih nazorih stoječega človeka ter zavednega stanovskega tovariša in učitelja. Vse one, ki so še izven vrst skupne stanov« ske organizacije in so teh nazorov, naj po« vabijo predsedniki v svoja društva!
—	f Jakob Vrečko, nadučitelj v po« boju je umrl v Šoštanju dne 12. t. m. Po« greb pokojnika se je vršil ob veliki ude« ležbi znancev in prijateljev v petek 14. oktobra. — Bodi mu žemljica lahka! Pre« ostalim naše sožalje!
—	t Ivan Franke, slikar, profesor v po« koju, oče naših tovarišic Helene in Darin« ke Franke je umrl v Ljubljani dne 15. okto« bra. Bil je znan slikar iin tudi prijatelj iri« barstva, o katerem je tudi veliko pisal. — Prizadeti družini naše iskreno sožalje!
—	Kako se rešuje prekmursko šolstvo. Kakor smo izvedeli se je dovolila evangeli« čanom v Murski Soboti zopet verska šola,
kar gotovo ni v prid prekmurskemu šol« stvu, /vur gotovo nuai šestrazredna državna osnovna šola več kaKor bo to zamogla nji« hova dvorazrednaca. Značimo je, da je bila ta versKa šola pred tremi leti pravilno ¡uKi» njena ter združena z državno, sedaj se pa zopet dovoljuje. Vpisovanje je doKazaio, aa jo niti aeca, niti starši ne marajo, vpi» sa-o se je le do trideset otrok. Na pritiSK loKainiih taktorjev so ooiasti rok za vpiso« vanje podaljšale, tako* da so imeli dovolj časa za agitiranje za svojo versKO šolo. Cuoirno se le našim solsKim in političnim oblastim, da dovoljujejo zopet šolo, Ki so jo same ukiniiie, Ker je bila slaba in ni nu« dila onega, Kar se mora zahtevati od vsatce narodne šole. Je pa še neKaj druzega. Novi šoisjci zakon, ki boi gotovo v KratKem času prišel v parlamentu v razpravo, gotovo ne predvideva verskih šol (jih tudi po ustavi ne more), zato bo to ie kratek eksperiment, ki bc stal državo lepe tisočake, razpalil verske strasti, Koristi pa ne bo nobene. Ali bi se ne moglo počakati eno leto ali dve in bi se prihranilo mnogo preglavic vsem. Na« dejamo se od naših oblasti, da nastavijo na šolo, slovenščine popolnoma zmožne učne osebe in ne le slovenščino za silo lomeče.
—	V mariborski oblasti je še danes nad 50 razredov brez učnih oseb. Več enoraz« rednic sploh še ni začelo s poukom. Samo v srezu Maribor desni breg manjka 20 učite» ljev(ic). In vendar so že vsi abiturijenti in ahiturijentinje pod streho. To je zelo neraz« veseljiva perspektiva začetkom šolskega leta. Krivda leži deloma v prevelikem forsi« ranju novih paralelk celo tam, kjer ni bilo za to dovolj stvarnih potreb. K temu je pri« pomogla v precejšnji meri ljubljanska ob» last. ki je bila prvotno obljubila 70 reduci» ranih, a jih dala samo 36. Pa še od teh so nekatere pobegnile.. Prosvetno upravo pozi» vamo, da temu na kak način odpomore vsaj na krajih, kjer je potreba nujna.
—	Kaj je z dosluženimi 35«letnik|i? Pre» je so jih tiščali še pravočasno v pokoj, da» nes se pa nihče ne zmeni za nje. Prosvetna uprava je v tem pomanjkanju učnih oseb sploh menda vesela, da še poučujejo ti do» služenci. Menda pa vendar že ne obstoja v Beogradu namera, da bi že tem 35»letnikom zvišali službeno dobo na 38 let. kakor ob» stoja v načrtu izpremembe uradniškega za» kona?!
—	Listov, ki napadajo našo stanovsko organizacijo, ki ji skušajo ob vsaki priliki izpodkopavati ugled ter irušiti njeno notra» njo silo iin avtoriteto', kli sejejo samo osebno mržnjo in sovraštvo ter skušajo le oblatiti neljube osebe, ki resno ne rešujejo naših stanovskih vprašanj, ne more podpirati no» ben stanovsko zaveden tovariš, ker zahteva stanovska čast od vsakega organiziranega člana, da ne podaljšuje življenja onim, ki niso iresni glede naših stanovskih interesov, temveč jih skušajo le slabiti. Tega se mo» rajo spomniti vsi člani pri okrajnih učitelj» skih društvih, kjer naj se irevidira zaved» nost pcedinih članov v tem pravcu!
—	Ukinjenje srednješolskih razredov je dvignilo mnogo ogorčenja pri prizadetih in pri neprizadetih, na drugi strani pa izdatno povečalo naš železniški in beograjski pro« met. Saj so si številne deputacije kar poda» jale kljuke piri ministrstvih in drugih vpliv» nih osebah. Razne politične stranke so imele zopet priliko, da so odvračale grozečo ne» varnost, kar se jim je deloma tudi porečilo; saj si laste vse to zaslugo. Mi se pa zopet vprašamo: Ali je bilo vsega tega treba? Kdo je preje p r e v d a r i 1, kje je res po» treba in možnost ukinitve? Ako se pa že mora ukiniti, naj se ukine pravočasno vsaj med počitnicami, a ne v sredi šolskega dela! Komu koristi razburjenje staršev in dija» kov? Šole so namenjene delu. V njih se naj bi vzgajali prihodnji državljani tudi v lju« bežni do države in v spoštovanju do avto» ritete. A če postopa uprava sama tako, po» tem podira in razdira sama temelje ljubezni in spoštovanja.
—	Podzemelj. V nedeljo 23. oktobra 1927 proslavimo v Podzemlju sedemdeset» letnico ustanovitve naše šole. K proslavi vabimo vse učiteljstvo, ki je kedaj delovaLo na tukajšnji petrazrednici in tudi sosednje tovariše iin tovarišice iz Bele Krajine. Točno ob 9. uri bo sprejem gostov pred staro šolo nakar odidemo k službi božji. Popoldne ob 2. uri akademija na šolskem odru, čemur sledi prijateljski razgovor.
—	A. Černivec: Računica. Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu od 12. oktobra 1927 »V pogledu računic je zavladalo med učiteljstvom dvojno stališče«; mi je čast prositi, da blagovolite priobčiti v prihodnji številki Vašega cenj. lista sledeči uradni odlok ministrstva prosvete glede aproba« cije ČrnivčeV.ih računic. (Prepis.) Ministr« stvo prosvete Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca O. N. br. 19.206. 28. marta 1927. g. u Beogradu. Po mišljenju Glavnog Pro» svetnog Saveta pri Ministarstvu Prosvete, dano na svom 1510 redovnom sastanku od 29. januarja 1927. godine S. br. 924/24. do« zvoljavam, da može »Kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani« rasprodati sadaš» njo izdanje knjiga »Petdelna računica za osnovne šole« od A. Črnivca. Novo izdanje mora se podneti Savetu u rokopisu na pre« gled i ocenu. — Pomočnik Minlistra Pro» svete: Drag. S. Obradovič s. r. — Zahvalju« jem se Vam za to uslugo ter bilježim z od« ličnim spoštovanjem! — Vodja drž. zal. šol. knjig in učil v Ljubljani prof. Vrhovnik.
»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e 1 o « ve c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izšel je 9. in 10. zvezek. Letna na» ročnina na »Zbore« le 40 Din. Podpirajte jih! Naročite »Zbore« za učiteljske in šol» ske knjižnice!
J. RIBIČIČ:
JUGOSLOVENŠČINA.
Zakaj sem sklenil pisati o tem? Vzro» kov je več! Prvič je že skrajni čas, da se združimo v eno enotno duševnost in drugič je sramota, da n. pr. šolski upravitelji pre« jemamo odloke svojih oblastev, ki jih ne razumemo. Kako izgleda n. pr. naš$ upravi« teljska avtoriteta pri konferencah oh čitanju »novega jezika izrazov«, ki jih ne razume« mo? Sicer bi bila dolžnost šolskih oblastev seznanjati nas z najmarkantnejšimi izrazi novega jezika, kajti one nas z njimi poplav« ljajo — a če storim to jaz zanje, me morda še kje »tam preko« priporoče lin plačilo ne izostane. Toliko je že bilo odlikovanih za manjše zasluge, zakaj bi jaz ne bil. Torej:
Odločil sem se zbirati in razložiti naj« pogostejše izraze jugoslovenščine, ki se jih poslužuje uradni jezik naših predpostavlje« nih. Če izpustim kakšnega važnega, prosim gg. čitatelje, da me nanj opozore.
1.	»N a d 1 e ž nos t«.
V	tem izrazu je povdarjeno razmerje med gospodarjem in podložnikom. Oblastvo je vedno nadležno, ker leži nad nami in nas tišči doli in tudi zaradi drugih reči je nad« ležno. Logično smo mi tedaj »podležni«. Ne« koč smo rabili za to izraz nadrednost, po« zneje pa »nadrejenost« in podrejenost. To pa je bilo v tistih časih, ko je vsak zastop« nik oblastev bil v resnici rejen. Sedaj to ni več in smo vsi enako podrejeni, je pač raz» umljivo, da teh izrazov ne moremo več ra« biti in si moramo skovati novih! Torej brat« ko povedano: Vsak, ki je nad nami, je nad« ležen.
2.	»O d v i š e n«.
V	obrambo bodi ikoj povedano, da ta izraz ne izvdra iz nemškega »Wischa«, četudi tako izgleda na prvi pogled? Biti odvišen se pravi biti tik pred odžaganjem. Nekak od« robek pri steblu — suha, nepotrebna veja. Kdor postane odvišen, naj prosi za pokoj. Odvišnik je podoben odstrižku, odšbrcu, odštevancu, odtepu — sploh vsemu kar od« leti. Razlika je le ta, da odleti v naravi le kar je slabo in odveč, pri nas pa vse vprek, kakor nanese in kakor — kaže.
3.	»U č b e n i k«.
Ta izraz niti ni nov. Najdemo ga že v Cigaletovi »Znanstveni terminologiji«. In Slomšek je tudi že rabil »učbo«. Ima ta pojm lepo lastnost, da nas pelje nazaj k izvoru našega jezika in pokolenja. Gre le za po« vdarek. A to ni bistveno in oblastvo, ki vpeljuje učbenike, liberalno prepušča vsa« kemu, da si stavi povdarek kakor sam hoče. Glavno je, da jih sploh izgovoriš in — kupiš!	(Se nadaljuje.)
Utiteliski pravnik.
—§ Nagrada tajnikom krajevnih šol« skih odborov. Na podlagi notice v eni od zadnjiih številk »Učit. Tovariša« z ozirom na nagrado zapisnikarju kraj. šol. odb., na« znanjam, da je prejel tukajšnji krajni šol« ski odbor iin kasneje vsa upraviteljstva in vsi krajni šolski odbori tukajšnjega rajona naslednjo tozadevno rešitev: »Sreski pogla«
var v..........dne 31. avgusta 1927,
P. br. 2020/2: Na vprašanje kraj. šol. odb.
v.....ali ima šolski upravitelj pravico
do zapisnikarske nagrade mesečnih 50 Din po čl. 7., toč. s. uredbe o kraj. šol. odb. z dne 2. maja 1927, »Ur. list« 55/222 oblastni šol. odb. je z odlokom z dne 20. avgusta 1927, štev. 61/1—27 odločil, da ima šolski upravtitelj kot zapisnikar krajevnega šol« skega odbora pravico do take nagrade, ker ne sprejema upraviteljsbih doklad in ker bodo prejemali šolski upravitelji, ki imajo stanovanje v šoli, samo razliko med stana« rino, ki se bode ugotoviila po čl. 5. uredbe o stanarini državnih uslužbencev z dne 8. junija 1927, štev. 36.360, »Ur. list« štev. 67/286. — Podpisani sem utemeljeval svojo pravico do te nagrade na podlagi besedila omenjenega čl.: .... če ne prejema upra« viteljske doklade i n ntma stanovanja v
šoli----«. Beseda i n kaže v tem besedilu,
da tvori v zadevnem smislu »upraviteljska doklada in stanovanje v šoli« celoto zahte« vanega pogoja. Ako pa odpade pri celoti eden del (stanovanje, ker ga imam v šoli), ni več celote oziiroma pogoja, ki bi opra« vičil krajni šolski odbor odreči zapisnikarju nagrado. Le, ako prejema šolski upravitelj upraviteljsko doklado in ima stanovanje v šoli (oboje torej kot dela pogoja oziroma celote) se lahko odreče zapisnikarju na« grada, drugače pa ne.	F. Z.
—§ Pravice učiteljstva do brezplačnega stanovanja in kuriva. Oblastni odbor ljub« ljanski je izdal pod štev. 161 od 4. oktobra 1927 sledeče pojasnilo: Z ozirom na razna vprašanja glede obstoječih zakonitih določb o pravicah učiteljstva do brezplačnega sta« novanja in kuriva ali do denarne odškodnine za to podajam nastopno pojasnilo: Po § 5. zakona z dne 14. maja 1898, kranjski dež. zak. št. 25 je imel vsak voditelj(ica) javne osnovne šole na bivšem Kranjskem pravico do naturalnega stanovanja ali do stanarine, v Ljubljani so imeli tudi stalni učitelji pra« v.ico do stanarine. — Po § 29. zakona z dne 4. februarja 1870, dež. zakon štajerski, je imel voditelj osnovne šole na bivšem Šta« jerskem pravico do naturalnega stanovanja ali do stanarine. Drugi učitelji so imeli pra« vico do stanovanja, če je ta pravica obsto« jala na dotični šoli že prej. — Z naredbo deželne vlade z dne 14. februarja 1919, »Ur. list« LII./201 iz 1919, se te pravice niso spre« menile. — S členom 33. zakona z dne 23. ju« lija 1919, »Ur. list« 144/643 iz 1919, je bila priznana stalnim učiteljem pravica do kuri« va lin stanovanja, ker pa k temu členu ni bilo nobene izvršilne naredbe in ni bilo do« ločeno, kdo da stanovanja in kakšno, dalje
kdo in koliko drv ima preskrbeti učnim osebam, je ostalo glede stanovanja pri dolo« čilih citiranega kranjskega zakona, iz leta
1898. in citiranega štajerskega iz leta 1870. vse uredbe O. N. br. 28.038 od 2. maja 1927, »Ur. list« 222/35 iz leta 1927., ker pa se ima člen 7, točka f) te uredbe po odloku ministr« stva prosvete z dne 29. avgusta 1927, O. N. br. 5546, uporabljati le v okviru obstoječih predpisov, gre na bivšem Kranjskem lin Šta« jerskem stanovanje v naravi samo šolskim upraviteljem(icam), stanovanje učiteljem gre samo tam, kjer bodisi po kakšni obvezi, bodisi po ustanovi že Ima učiteljstvo stano« vanje danes — kurivo pa s to odločbo sploh ne pride v poštev, ker učiteljstvo po dose« danjih zakonih ni imelo pravice do njega; zato se postavka za drva šolskemu upravi« telju in drugim učnim osebam na šoli ne unešava v proračunu krajevnih šolskih od« borov. — Opozarja končno še na to, da imajo glasom člena 39. o civilnih uradnikih (razpis prosvetnega oddelka v Ljubljani z dne 29. marca 1924, št. 4649) učitelji osnov« nih in meščanskih šol, ki uživajo naturalna stanovanja, pravico do stanarine, ki jo do« loča zakon, le v toliko, za kolikor je vred« nost dotičnega stanovanja po krajevnih raz« merah manjša kot stanarina, ki bi jim v pri« meru, da bi ne ¡imeli naturalnega stanova« nja, po zakonu pripadala.« — Poverjeništvo UJU je že — kakor smo poročali — napra« vilo vlogo na ministrstvo prosvete, da izda izvršilno naredbo v tej zadevi. Okrožnico so prejela tudi vsa okrajna učiteljska dru« štva, ki jo naj prečitajo predsedniki na prvem zborovanju. Vsekakor pa bo po« trebna za končno razjasnitev pritožba na Državni svet, katerega razsodba bo done« sla šele končnoveljavno odločbo o tem vpra« šanju. Pritožbo pa mora vložiti eden pri« zadetih osebno.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Prvi sestanek samoizobraževal« nega krožka v Ljubljani je v sredo, dne 26. t. m. ob %8. uri na šetjakobski šoli. Raz« pravljalo se bo o temi »Gospodarski in fi» lozofski temelji liberalizma«. Ker je to prvi resen poizkus ustvariti globlje temelje uči« teljske samoizobrazbe, je želeti, da bi uči« teljstvo polnošteVilno posečalo samoiizob« raževalmi krožek.
—oio Vse dopise o samoizobraževalnem delu, ki jih prejme uredništvo izroča isto osrednjemu izobraževalnemu odseku, v svrho navodil, statistike in presoje dela, ki jih bo nato objavljal, če potrebno s ko« mentarjem, v tej rubriki. Dopise lahko pošljejo krožki, oziroma društveni tajniki direktno na naslov: Osrednji izobraževalni odsek poverjeništva UJU v Ljubljani.
—oio Društveni tajniki naj napravijo poročilo o samoizobraževalnem delu in razpravah pri društvenih zborovanjih po--sebe, izven ostalega poročila za list in naj pošljejo to poročilo direktno ¡izobraževal« nemu odseku poverjeništva ali pa ga pri« lože uredništvu, ki ga bo izročilo odseku.
Naša gospodarska organizacija.
—g Okrajna učiteljska društva, posne« majte logaško učiteljsko društvo, bi je z vsem svojim članstvom pristopilo k Učitelj« skemu konviktu v Ljubljani. Članarino 20 Din pobere društvo samo in jo pošlje kon« viktovemu 'blagajniku.
Osebne zadeve.
—i Za ravnatelja meščanske šole v Brežicah je imenovan strokovni učitelj Lu= dovik Mikulič.
Vestnfk upokojencev
—up Občni zbor društva upokojenega učiteljstva v Sloveniji. Predsednik tovariš L o k a r pozdravi navzoče (41 društveni« kov«ic), otvori občni zbor, konstatira ne« sklepčnost ter napove drugi Občni zbor čez pol ure.
Točno ob %16. uri otvori na novo ob« čni zbor ter da besedo tajniku, kateri poroča o delovanju društva v poslovnem letu 1926./27.	^
Odbor je ime! 9 rednih sej. Društvo šteje 365 članov(ic). Od teh je 145 umiirov» Ijenih učiteljev, 96 umirovljenih učiteljlic, 56 učiteljskih soprog, 59 učiteljskih vdov in 9 iz drugih stanov.
Letos je na novo pristopilo 35 članov(ic). Izključeni so bili 4 člani, 4 članice so se prostovoljno odpovedale članstvu, 12 čla» nov(ic) je umrlo.
Društvena uprava je vsakokrat nemu» doma nakazala dedičem posmrtnim*, katera trenutno znaša 1825 Din.
Poročilo tajnika se je vzelo brez ugovora na znanje.
Nato je sledilo nor o> čilo blagaj« n i k a. Dohodkov je hilo 36.810"45 Din. Iz» datkov 26.083-94 Din. Preostanek 10.72651 Din. Poleg tega je zaznamovati še aktiva v znesku 2988 Din. Prava aktiva torej: Saldo na nov račun 10.726'51 Din. Iz aktiva še 2988 Din. Skupna aktiva 13.714-51 Din. Pri» rastek v gotovini od 1. julija 1926, ko je za» čel novi odbor delovati je 8387"42 Din. Po« dal je tudi zanimive podatke o številu upo« kojenega učiteljstva v Sloveniji. Kronskih upokojencev je: 62 učiteljev, 164 učiteljic = 226 oseb. S staro dinarsko plačo: 97 učite« ljev, 109 učiteljic == 206 oseb. Z novo dinar« sko plačo: 212 učiteljev, 112 učiteljic = 324 oseb. Učiteljic ženskih ročnih del 34. Skup« no 371 učiteljev, 419 učiteljic = 790 oseb.
Važno za samce in samice društvenike
glede izplačila posmrtnine. (Društvena pra« vila § 3. b, c). Posmrtnino dobe one osebe izplačano, katere je društvenik(ica) pred smrtjo določil(a) ali imenoval(a) za svojega dediča v »Sprejemnici« ali v posebnem pi« smu društvenemu načelstvu.
Izid volitve društvenega odbora je bil naslednji: Tovariš Iv. Lokar predsednik; tov. Lud. Stiasny blagajnik; tov. Jos. Stritar tajnik; odborniki: tov. Fr. Kozjak, tovari« šica ga. Mar. Marovt, tov. Drago Benedek, tov. Lovro Perko.
Pregledovalci računov tovariši V. Sadar, A. Kecelj, Fr. Marolt.
Glede obveščanja smrti društvenikov se sklene, da se naj članstvo obvesti v »Učit. Tovarišu« in drugih listih.
Po izčrpanem dnevnem redu je tovariš predsednik zaključil občni zbor.
po nizkih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje
UČITELJSKA TISKARNA
Frančiikanaka ul. 6
Društvena zborovanja UJU.
TABOR UČITELJSTVA IZ MEDJIMUR« JA, PREKMURJA, .'ORMOŠKEGA IN PTUJSKEGA OKRAJA V CAKOVCU DNE 9. OKTOBRA. — PROTESTNO ZBOROVANJE PROTI NAMERA V As NEMU ATENTATU NA NAŠE GMOT« NE PRAVICE. — LEPA MANIFESTA» CIJA STANOVSKEGA EDINSTVA SLO« VENSKEGA IN HRVATSKEGA UČI* TELJSTVA.
+ Tajnike sreskih učiteljskih društev opozarjamo, da morajo biti poročila o zbq* rovanjih sestavljena po navodilih, ki so jih prejeli predsedniki na seji širjega sosveta v Ljubljani, 2. oktobra 1927 in v zmislu okrožnice, ki so jo prejela Sstotam sreska društva v zmislu sklepov pokrajinske skup* ščine v Kranju 1927. — Tudi vabila morajo biti sestavljena po teh navodilih, ki so ob« vezna za tajnike in uredništvo. Glej toza« devno opombo v zadnjem »Učit. Tovarišu« pri društvenih zadevah.
Vabila
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO vabi na občni zbor ki se
vrši dne 5. novembra v šoli na Pragerskem ob 10. uri. Predava znani humorist tovariš Jurko o skupščini v Skoplju. — P.
= MOKRONOŠKI KROŽEK UČIT. DRUŠTVA UJU KRŠKO vabi vse člane k zborovanju v Mokronogu dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Poročila:
+ Dne 8. oktobra se je vršil v Čakovcu tabor učiteljstva iz Medjimurja, Prekmurja, Ormoža in Ptuja. Zbrala se je večina uči» teljstva omenjenih društev da dvigne glas v obrambo svojih, po zakonu zajamčenih pravnih in materialnih pridobitev ter od« ločno zavrne nadaljnjo izigravanje njegovih pravic.
Predsednik »Medjimurskega udruženja UJU« tov. Kovačevič otvori skupščino s prisrčnim pozdravom vsem, posebno Slo« vencem, ki s svojo vzorno organizacijo in delavnostjo v njej prednjačijo učiteljstvu vsej državi.
O glavni skupščini UJU v Skoplju je poročal tov. Herman. Ogorčen ugotavlja, da je ©biležje te skupščine nevredno našega stanu. Znašla se je namreč dvajsetorica mladih, neorganiziranih srbskih tovarišev, ki so v nameri, vreči sedanji odbor, z divjaš njem preprečili uspeh. Na predlog tov. Š e« stana se pošlje Izvršnemu odboru UJU resolucijo', v kateri se ugotavlja dolžnost istega, da v bodoče organizira in pripravi glavno skupščino tako, da ne bodo nepokli« cani 'onemogočili njegovega dela.
Tov. Kovačevič poroča o nameravani reviziji uradniškega zakona. Dokazoval je s številkami in primeri, kakšen udarec bi pri« nesla realizacija sedanjega načrta državnim nameščencem, posebno učiteljstvu, ki se v začetni in poslednji plači ter pokojnini po« polnoma izenači z Uradniki III. kategorije. Prečita tozadevno resolucijo beograjskih učiteljev, tov. Musek pa prečita resoluci« jo, sprejeto na seji širjega sosveta UJU po« verjeništvo Ljubljana dne 2. oktobra 1927, zborovalci sklenejo soglasno, da se pošlje Izvršnemu odboru UJU v Beograd telegra« fično sledečo resolucijo:
»Učiteljstvo Medjimurja, Prekmurja, Ormoža i Ptuja odobrava iresoluciju beo« gradskih učitelja i poverjeništva UJU Ljub* ljana protiv nove uredbe o razvrstavanju, i daje Vama najširšu oblast, da u zajednici sa ostalim činovničkim udruženjima prove« dete najoštriju borbu.«
Slede predavanja: a) tov. Mencin: Res organizacija UJU. b) Tov. Kunst: Delovna šola in mi. c) Tov. Porekar: O tempera« mentih.
Tov. Rosina ki je kot najstarejši pred« sednik vodil zborovanje, zaključi lepo uspe« lo skupščino, zahvaljujoč se navzočim za vzoren red in v najlepši harmoniji završeno diskusijo. K sklepu se sklene, da se zopet snidemo skupno pri eni prihodnjih skupščin v Ptuju.
-M SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 8. okto« bra. Poglobilo se je v program, ki ga čaka po sklepih pokrajinske skupščine, širjega sosveta in izobraževalnega tečaja ter je raz* delilo okraj v tri krožke.
+ NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUs ŠTVO je imelo v torek 11. t. m. svoj redni letošnji občni zbor na deški osnovni šoli v Novem mestu. Občni zbor, katerega se je udeležilo 67 članov, je posetil tudi glavni tajnik Pov. UJU tov. Kobal.
Poslovanje odbora v minulem poslov« nem letu je bilo vseskozi vestno, točno in natančno, kar je bilo razvidno iz poročil društvenih funkcijonarjev.
Po poročilih se je določilo, da ostane ista članarina kot lani. Tovarišem(icam), ki niso bili navzoči, naj bo v vednost to, da se prične društveno poslovno leto s prvim sep« tembrom in konča z 31. avgustom!
Delegat Pov. UJU tov. Kolbal je razmo« trival ter podrobno informiral članstvo in odbor o najaktualnejših vprašanjih, tičočih se organizacije in našega stanu. Po poročilu tov. Kobala je podal društveni tajnik Vilko Menard kratko in pregledno poročilo o po» teku pokrajinske skupščine v Kranju.
Volitve so potekle v redu. Po konča* nem občnem zboru se je nanovo ¡izvoljeni odbor konstituiral sledeče: Pirnat V. (pred» sednik), Grudnik F. (podpredsednik), Me« nard V. (tajnik), Sušnikova M. (blagajničar« ka), Klemenčičeva L., Smolikova M., Janko« vjč J. (odborniki); namestniiki: Štular F., Jenko M., Žukovec Fr.
Prihodnje zborovanje se bo pravočasno objavilo v »Učit. Tov.« Želeti bi bilo, da bi se tovariši(ice) bolj vestno udeleževali dru« štvenih zborovanj. Gmotni kot moralni polo« žaj našega stanu zavisi ponajveč od nas sa« mih, zato je dolžnost vsakega, da sodeluje ter tako pripomore organizaciji in stanu do lepšega razmaha in jasnejše bodočnosti!
ZVONČEK
1. številka je izšla! Tovariši-ce! Opozorite stariše in otroke, da javijo opravi oaročbol
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 8. oktobra 1927 v Celju. Od 152 članov je bilo navzočih 130, ostali so se opravičili.
Tov. predsednik Gosak pozdravlja članstvo prav prisrčno ter uvodoma ome« nja, da ima naša organizacija zopet izvr» šiti težko nalogo, ker nam hočejo skrajšati po hudih bojih pridobljene pravice. Sve« tuje članstvu, da se še tesneje oklene svo« je organizacije ter da deluje vsak član za njeno rast in moč do uresničenja našega ideala, t. j. združitev vsega učiteljstva brez izjeme v njenem okrilju.
Po prečitanju dosti h dopisov se je ži« vahno debatiralo o zadevi brezplačnega stanovanja in ogreva ter sklenilo sledečo
resolucijo glede kuriva in stanovanja:
1.	Z brzojavko ministrstva prosvete štev. 55.846 je ukinjeno šolskim upravite« Jjem od strani krajnega šolskega odbora brezplačno kurivo in brezplačno stanova« nje, zato so sklenili prizadeti voditelji celj« skega sreza, da naj izposluje Izvršilni od« bor UJU — Beograd, da stopi zopet v ve« Ijavo vsaj prvotna stilizacija čl. 7. uredbe o krajevnih šolskih odborih.
2.	Glede na uredbo O. N. br. 55.464 mora dajati krajevni šolski odbor učitelj« stvu stanovanje in kurivo, kolikor jim to po sedanjih zakonih pripada.
Sklicujoč se na pooblastilo UJU pov. Ljubljana z dne 20. septembra 1927, štev. 298« pozivamo Izvršilni odbor UJU Beo« grad, da takoj reši imenovano zadevo.
za Šolsko leto 1927/28 Je Izšel In stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
Krožki UJU.
Določilo se je za celjski okraj 6 ped. krožkov, izvolilo obenem poverjenike po« sameznih krožkov ter nominiralo za cen« tralnega zastopnika v tem okraju tovariša Gobca iz Celja.
O poteku pokrajinske skupščine v Kranju je prav zanimivo in izčrpno poro« čal tov. Volavšek. Sprejele so se sledeče re« solucije:
1.	Celjsko učiteljsko društvo prizna kulturno poslanstvo učiteljskega pevskega zbora, protestira pa proti načinu, kako je hotelo uveljaviti svojo željo.
Obžalujemo, da sta dala poverjeništvo in večina delegacije privatni zadevi služ« beni značaj. Protestiramo proti izpadom večine v protikulturnosti in proti grožnji ožigosanja v tisku. V postopanju večine delegacije vidimo gaženje principov in teror.
V znak odpora izjavimo, da se temu sklepu delegacije ne bomo pokorili.
2.	Ne ustreza stvari, če se sestavijo odseki na brzo roko in slepo srečo*. Da bo pa delo odsekov in delegacije plodonosno, se naproša poverjeništvo, da pozove dru« štva, naj bodo rigorozna pri izbiri delega« tov ter naj nominirajo delegate, ki bi prišli v poštev pri sestavi odsekov. Društva vedo najbolje, kdo je najsposobnejši za razne panoge skupščinskega dela. V bodoče naj bodo odseki sestavljeni samo dz teh dele« gatov.
3.	Rok poteka za vlaganje predlogov za pokrajinsko skupščino naj poteče šest tednov pred sklepom šolskega leta, pover« jeništvo pa jih vsebinsko uredi in pregled« no objavi vsaj en mesec pred koncem šol« skega leta, da jih društva lahko prouče in dajo delegatom direktive.
Smatramo kot popolnoma zgrešeno, ako izve delegat za vsebino predlogov šele, ko bi moral že odločati.
4.	Poverjeništvo naj predloži odseku sortirane predloge. Naloga tega odseka je samo, da jih odkazuje odsekom ali zavrača.
5.	Radi eminentne važnosti dela naj se odsekom odkaže polovico dneva, ako ni drugače mogoče, na račun reprezentančne« ga zasedanja, ki lahko brez škode odpade.
Tov. Jurko je podal v poeziji izborno zasnovano poročilo o vožnji h glavni skup« ščini v Skoplju ter se v glavnih obrisih tudi dotikal nerazveseljivega poteka tega zboro« vanja.
O samoizobraževalnem tečaju v Ljub« ljani je poročala tov. Piano.
Ko nam je podal še tov. nadzornik ne« katera navod la glede postopka pri šolskih kaznih glede pravilnega uradovanja itd., je zaključil tov. predsednik lepo uspelo zboro« vanje. Prihodnje zborovanje bo meseca no« vembra!
Nove knjige.
—k Milan Kosanovič: Bukvar, šesta iz« daja s prilogo »Direktan metod čitanja«, je izšel v samozaložbi. Cena 7 Din. Naroča se v knjigarni Bože O. Dačiča, Beograd, ulica Kralja Aleksandra br. 9.
—k Dr. Iv. Prijatelj: Jurčičevih zbranih spisov V. zvezek. V Ljubljani 1927. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Str. 517. Ce« na broš. knjigi 84 Din, v platno vez. 100 Din, v pol usnju 106 Din. Poštnina 4 Din. Knjiga obsega sledeče Jurčičeve povesti: Lipa, Pi« pa tobaka, Moč in pravica, Zupanovanje v Globokem dolu, V Vojni krajini. Telečja pečenka, Iv. Erazem Tatembach. Bela ruta, bel denar, Na kolpskem ustju, Doktor Zo« ber.
Violine od 95"— Din, gramofoni od 345 — Din, harmonike od 85 — Din, citre od 192— Din, mandoline od 136'— Din dalje. Tamburice, gitare, lesena in pločevinasta piha'a, jazz itd. po najnižjih cenah direktno iz tovarniškega skladišča.
8 dni na ogled.
Vsak instrument nam lahko vrnete, če ne ugaja.
Velika Izbira. Ilustrovani cenik zastonj.
Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. Imetnik
MARIBOR
štev. 109.
Dolžnost vsakega šolskega upravitelja je, da v krajnem šolskem odboru predlaga nabavo:
a) A. Novak:
RISANJE
za prvih osem šolskih let.
Cena v močni lepenki opremljeni zbirki 450 Din.
Lahko se plača v treh zaporednih letnih obrokih po 160 Din.
b) Ivan Hribski:
Šolski upravitelj
Broširana knjiga 28 Din; vezana 34 Din.
c) Fink: 1
I. zvezek Din 5-—,11. zvezek Din7-—, III zvezek Din 9—, IV. zvezek Din 14'—, V. zvezek Din 32-—, VI. zvezek Din 24 -,
Naroča se v
UMNI UČITELJSKE TISKARNE IIUHJMU
Frančiškanska ulica štev. 6
Baržun svetovne znamke
„LINDEN".
Prvovrstna kakovost, zajamčene barve!
V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA.