Uredništvo in opravništvo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
itfhaja * poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X «rednifcrotu se more govoriti ml dsa od 11.—12. ure dopold.
Totofon At. 113.
Št. 30.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
naročnina listo:
Celo leto ............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta.............3	K
Mesečno	I	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne peütvrste; pri večkratnik mbs* nilib velik popust
Maribor, dne 13. marca 1911.
Letnik III.
Pred občnim zborom c. kr. kmetijske družbe.
Kmetijska družba kot naj višja in najpomenljivejša organizacija kmetijstva, je, kar je jako vesel pojav v vseh važnih agrarnih vprašanjih v deželi jako merodajen faktor.
Odbor kmetijske družbe, oziroma centralni odbor, je sestavljen iz voljenih , kakor tudi iz virilnih članov.
Virilni člani so po sedanjih pravilih: oba ravnatelja deželnih kemičnih preskuševališč, v .Gradcu in Mariboru (gospod dr. Hotter in gospod Schmidt), deželni živinozdravniški referent (gospod Janausch-ke), ravnatelja deželnih kmetijskih Šol y"Grotten(h‘ofu in Mariboru (gospod Göllert in gospod Zweifler) in glavni tajnik kmetijske družbe (gospod Juvan).
Jako pravilna je taka razdelitev, da poznani deželni kmetijski strokovnjaki v centralnih odborih' sodelujejo, kar je gotovo v interesu družbe. Slovenci smo s težkim trudom pridobili za naš lep Spodnji Stajer slovensko kmetijsko Šolo. Deželni odbor je imenoval tudi na to šolo jako zmožnega moža ravnateljem v osebi dolgoletnega deželnega potovalnega učitelja in državnega vinarskega nadzornika gospoda Belle-ta.
Ker so taki strokovnjaki kot virilisti navadno izvrstaie strokovne moči v centralnem odboru, bi bilo jako opravičeno, da se 'da naši slovenski kmetijski šoli tudi isto pravico, ki jo imate obe drugi enaki šoli, da je vsakokratni ravnatelj Šentjurske'kmetijske Šole tudi virilni član centralnega odbora kmetijske družbe.
Pozivajo se vse spodnještajerske podružnice, da se na letošnji glavni skupščini družbe zavzamejo za ta predlog, ki je stavljen, in istega tudi pri glasovanju podpirajo.
Na tej glavni skupščini i se stavi tudi predlog, naj zastavi kmetijska družba ves svoj vpliv, da še uvede v Šentjurski Šoli pouk o vinoreji. Ta predmet, ki je poleg živinoreje najvažneji za naše razmere, manjka popolnoma.
Velika potreba je, da se poučuje tudi vinoreja. Kmetijska družba je tej Šoli naklonjena, zatorej zastavite vsi spodnještajerski delegati tudi tukaj svoj glas, ‘da se zavzame kmetijska družba za vpeljavo po-
POĐLIOTEK.
Kapitan Sharkey.
i,
Kaj se je pripetilo guvernerju s St.
K i 11 a.
Ko se je končala velika španska nasledstvena vojska z utrechtsko pogodbo, je veliko število ladij, ki sta jih oborožili vojskujoči se stranki, ostalo brez posla in zaslužka. Nekateri so se oprijeli bolj mirne, toda manj sijalpe navadne trgovine, nekateri, jholj brezobzirni, pa so razvili na zadnjem jamboru krvavo zastavo in napovedali na lastno odgovornost vojsko vsemu Človeškemu rodu.
Z mešanim moštvom, ki je bilo zbrano iz vseh narodov, so izginili v samoten zaliv, da so popravili svojo ladijo, in včasih so se podali v kako daljno pristanišče, kjer so očarovali prebivalce s svojo razkošnostjo in strahovali s svojim nasiljem.
Po koronandelskem obrežju na Madagaskarju, po afrikanskih vodah, najbolj pa po zahbdno-indij-skem in amerikanskem morju, so bili ti gusarji stalna nevarnost. Svoje ropanje so združili z nesramno razkošnostjo v letnih časih, tako da so ropali po Novi Angliji poleti, pozimi pa so se podajali, na jug na tropične otoke.
Strahoviti so bili ti gusarji tembolj, ker se niso nikogar bali in niso imeli discipline, kakor njih strašni in zloglasni predniki bukanirji. Ti morski Izma-elei niso bili nikomur odgovorni in so ravnali s svojimi ujetniki, kakor jim je prišlo na1 misel v pijanosti. Zdaj so bili nenavadno dobrosrčni, zdaj zopet nerazumljivo kruti, in včasih so kapitana, ki so ga zajeli, sprejeli za tovariša pri svojem divjem pijanče-
. .... •
uka vinarstva na slovenski kmetijski šoli v St. Juriju ob južni železnici.
To potrebo moramo ob vsaki priliki povdarjati in koristno bi bilo, da se občine in okrajni odbori o-brnejo na deželni odbor s to prošnjo, potem se bode ljudski glas tudi vpošteval.
Vinogradi dajo vedno več dela in je treba v to vedno več pouka, zatorej se moramo pptruditi, da damo slovenskim fantom, ki posečajo kmetijske Šole, priliko, se tudi o vinarstvu izobraziti.
Starokopitno gospodarjenje se ne splača, tok časa tirja tudi pri kmetijstvu napredek, in napredek je doma le v izobrazbi.
To v uvaževanje vsem delegatom letošnje glafv-ne skupščine c. kr. kmetijske družbe.	J. D.
Argentinsko meso in cene živine.
Vpliv, prekmorskega mesa se je pojavil takoj. Ko so zadnji in predzadnji teden bila naša večja mesta in industrijska središča preplavljena z mesom iz Argentinije, so takoj zelo občutno padle cene živini. Na zadnjem sejmu klavne živine v Gradcu je pri nekaterih vrstah živine znašal padec celo 10 do 20 K pri 100 kg. Prodalo se je zelo malo živine. Mesarji so se izgovarjali, da .poprej ne nakupijo več živine, dokler ne prodajo argentinskega mesa. Ker pa se ja občinstvo naveličalo tujega mesa, ki pač nikakor ni tako okusno kakor naše, je tudi prekmorsko meso o-stalo v mesnicah in pojavil se je nekak Štrajk občinstva proti mesu. Za naše * živinorejce bode imelo to zelo dobre posledice.
Za sedaj se je sicer pojavilo občutno padanje cen, a v bodoče bo boljše, ker gotovo je, da so skoraj vsi prijatelji argentinskega mesa — izginili. Upanje je, da se bodo že na prihodnjem semnju cene živine zopet povspele na dosedajšnjo višino, ali pa bodo vsaj začele zopet rasti.
Vprašamo se:	Kdo ima konečni dobiček od
prekmorskega mesa? Ali morda mestno in delavsko prebivalstvo, ki je tako glasno klicalo po njem?
Zopet se veselita mastnega dobička edino-le žid in mesar!
Židovske družbe pokupujejo v Argentiniji za slepo, nizko ceno živino, židovske paroplovne družbe zaslužijo pri eksportu tisočake in tisočake in velik
vanju in ga potem izpustili z blagom vred, včasih pa so ga zaprli v kajuto in mu postavili pred nos samo popra in soli.
Samo pogumni pomorščaki so Še upali trgovati v onih časih po karibskem zalivu.
Takšen mož je bil John Scarrow, kapitan la-dije „Morning Star“, a vendar se je globoko oddahnil, ko je slišal pljuskniti kotev v morje in se začutil zasidranega kakih sto vatlov od topov basseterre-ske trdnjavice.
Prijadral je torej srečno na St. Kitt in zgodaj prihodnje jutro je nameraval odriniti jproti Stari Angliji. Bil je že sit potovanja po tem morju, ki je bilo polno nevarnih gusarjev.
Odkar je zapustil Marakaibo s : polno ladijo sladkorja, je vselej zatrepetal, kadarkoli je zagledal kako barko na modrikastem obzorju tropičnega (morja, Jadral je ob windwards’kih otokih1, pristal tu pa tam in povsod sliš,al pripovedovati o napadih in groznih zločinih.
Sharkey, kapitan gusarske ladije „Happy Delivery“ z dvajsetimi topovi, je brodaril ob tej obali in jo napolnil z oropanimi ladijami in pa umorjenimi ljudmi.
Grozne povesti so pripovedovali o njegovem divjem1 počenjanju in njegovi grozoviti neprizanesljivosti. Od Baliamasa do Maine je njegova ogljenočrna ladija z dvoumnim imenom širila smrt in marsikaj, kar je Še hujše nego smrt.
Kapitan Scarrow je bil tako nervozen, da je zavil s svojo novo opremljeno ladijo in svojim bogatim, dragocenim blagom do Ptičjih otokov, da bi ne vozil po najvadni trgovski progi. Toda, niti v teh samotnih vodah se ni mogel ogniti zlo vestnim sledovom kapitana Sharkeya.
Nekega jutra so opazili samoten čolnič, ki je laval po morski gladini. V njem je bil samo na pol lažen mornar, ki je hripavo kričal, ko so ga poteg-
dobiček delajo pri razprodaji — mesarji. Oni, ki so si toliko želeli argentinskega mesa, ga pa plačujejo komaj za 10 do 20 vinarjev ceneje kakor pa meso naše domače živine. Co pomislimo, da okus in kakovost argentinskega mesa daleko ne dosega dobrote našega domačega, lahko trdimo, da je imelo meso kupujoče občinstvo pri argentinskem mesu —i izgubo.
Mohorjeva družba.
Na štajerskem bo imela Mohorjeva družba, ako se Številke naknadno ne zboljšajo, primanjkljaj. Doslej stoji stvar tako-le:
1.	Dekanija Slovenska Bistrica (manjkajo Be podatki iz 3 far) manj 46.
2.	Braslovče (vsi podatki) manj 96.
3.	Celje (manjkati še 2 fari) več 28.
4.	Dravsko polje (manjka še 5 far) manj fc5.
5.	Gornjigrad (manjkati Še 2 fari) manj 6.
6.	Jarenina (vse fare) več 81.
7.	Konjice (manjkajo Še 3 fare) več 27.
8.	Kozje (manjkajo 4 fare) manj 68.
9.	Ljutomer (map j kaj o 4 farej) več 8.
10.	Maribor levi breg (manjkati 2 fari) manj 1.
11.	Maribor desni breg (vse fare) manj 18L
12.	Laško (manjkati dve fari) manj 19.
13.	Sv. Lenart (manjkajo 4 fare) manj 60.
14.	Marenberg (manjkati 2 fari) več 13.
15.	Nova cerkev (manjkajo 3 fare) manj 35.
16.	Ptuj (manjkajo 4 fare) manj 59.
17.	Rogatec (manjka 6 far) manj 24.
18.	Stari trg (manjkajo 3 fare) manj 11.
19.	Šaleška dolina (manjkajo 3 fare) (več 10.
20.	Šmarje (manjkajo 3 fare) manj 24.
21.1	Velika nedelja (manjkati 2 fari (manj 65.
22.	Videm (manjkajo 3 fare) manj 108.
23.	Vuzenica (vse fare) več 2.
24.	Zavrč (manjkati 2 fari) manj 44.
Skupaj torej 452 manj kot lani. V 16 dekanatih je Število padlo, v 8 narastlo. Ta račun bi veljal samo, ako dopošljejo vse fare, ki še manjkajo, isto Število udov, kot lani. Ker bodo pa poslale najbrž manj, moramo računati z večjim primanjkljajem. Ta primanjkljaj bi se dal deloma popraviti samo, ako do-. pošljejo bolj vneti poverjeniki Še naknadno novih’ udov.
Ako primerjamo število udov s Številom prebivalstva, se odlikuje zlasti gornjegrajska dekanija.
nili na krov, in kazal na nebo prisušen jezik, podoben črni, zgrbančeni gobi.
Voda ga je hitro spremenila v najmočnejšega in najspretnejšega pomorščaka na ladiji. Bil je iz Marbleheada v Novi Angliji, ki je ostal živ z ladije, katero je potopil grozni Sharkey.
Cel teden se je vozil Hiram Evanson, tako se je namreč imenoval, pod tropičnim solncem. Sharkey je zapovedal, da se mu vržejo v čoln razsekani kosi njegovega rajnega kapitana za „hrano na potu“, toda mornar jih je takoj pometal v morje, da bi ga ne premagala izkušnjava. Živel je na svojem lastnem splavu, dokler ga ni konečno našla „[Morning Star“ v oni polblaznosti, ki se pojavi pred smrtjo.
Kapitanu Scarrowu je bilo jako po volji, da ga je našel, kajti za njegovo maloštevilno posadko je bil ta silni mornar z Nove Anglije jako dragocena pridobitev. Zatrjeval je, da je on edini človek, ki mora biti hvaležen kapitanu Sharkeyju.
Ztiaj, ko so bili v varstvu bassetarrijskih topov, je minila vsa nevarnost pred gusarjem, a vendar ga je še vedno morila misel nanj, ko je že pričakoval uradnika iz obrežne mitnice.
„[Stavim z vami, Morgan“, je rekel prvemu pomagaču, ,/la bo govoril uradnik o Sharkeyju, predli o izgovori sto besed.“
„iDobro, kapitan, poizkusim in stavim srebrn dolar“, je rekel robati starec iz Bristola poleg njega.
Zamorski veslarji so pristali k ladiji in krmar v platneni obleki je splezal po lestvi.
„Pozdravljeni, kapitan Scarrow! *1, je zavpil. „Ali ste kaj slišali o Sharkeyju?“
Kapitan se je nasmehnil pomagaču.
„Kakšnega vraga pa je zopet naredil?“ je povprašal.
„jVraga! Torej niste slišali? No, dobili smo ga pod ključ v Batsseterri. Zadnjo sredo je bil pred sodiščem in jutri zjutraj bo obešen!“ (Dalje prih.)
Prva tara na Slovenskem je Solčava, dasiravno je Število udov letos padlo za 21, vendar pride še na 5.9[ prebivalcev en ud. Ž njo se kosa St. Janž v Rožu na Koroškem, ki ne zaostaja mnogo. Na Kranjskem pride v najboljšem slučaju šele na 7 prebivalcev en ud. Lepo napreduje Celje. Slabejši dekanati so: Vuzenica (en ud na 33 duš), Videm, Laško, Merenberg itd., dasiravno so tudi v teli jako dobre fare.
Enega uda na manj kot 10 prebivalcev so doslej poslale fare: Gotovlje, Gornjigrad, Bočna, Luče, Marija Nazaret, Novaštifta, Šmartno, Solčava, Podčetrtek, Sv. Bolfank v Slovenskih goricah, Negova, Frankolovo (ki se je letos silno dvignilo).
Mnogo far stoji jako blizu temu številu in ga zamorejo doseči, ako dopošljejo le še par udov.
Med ljudstvom,
Lepa je bila včerajšnja nedelja. Nebo je bilo vedro in solnce je razkošno sipalo svoje žarke na zemljo. V jutro in na večer je sicer poslavljajoča se zima še hotela pokazati, da še ni dogospodarila, poldnevne ure so pa bile prav pomladanske. In veselo je bilo zunaj na deželi med zavednim našim ljudstvom, ki se je zopet zbiralo na naših zborovanjih.
Sv. Križ nad Mariborom.
. Včeraj dne 12. t. m. je imelo naše društvo svoj občni zbor. Otvori 1 se je z lepo pesmijo domačega pevskega zbora.
O društvenem delovanju je. poročal častiti gospod župnik Kocbek. Gibalo se je društvo prav živahno.) V pretečenem letu je imelo 12 poučnih predavanj in 5 drugih prireditev.
Kot slavnostni govornik je prišel gospod dr., Leskovar iz Maribora. Z njemu lastno zgovornostjo jo krasno govoril o političnih pravicah. Živahno ploskanje, ki je sledilo govoru, je bilo skromno plačilo požrtvovalnemu gospodu doktorju.
Zaključil je občni zbor zopet pevski zbor z lepo pesmijo. Udeležba na občnem zboru je bila prav obilna. Svetokrižani so zopet pokazali, da umejo pomen in važnost naših društev ter stoje pazno na obmejni straži.
Sv. Urban pri Ptuju.
Naše. druš,tvo je imelo včeraj dne 12. t. m. poučno predavanje. Po večernicah se je zbralo v društvenem prostoru zadovoljivo število občinstva.
Predaval je urednik Kemperle o zgodovini naše ustave in je očrtal sedanje strankarske razmere. Posebno jasno je označil štajerčijanstvo in njegovega nerazdružljivega prijatelja — Šnopsarstvo.
Poslušalci so enournemu govoril pazno sledili. V imenu vseh se je zahvalil govorniku častiti gospod kaplan Malajnar, ki je tudi pozival k živahnemu društvenemu delu. Mladina, na noge!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 10. marca.
Zbornica je danes soglasno sprejela predloge upravnega odseka, oziroma poslanca Pernerstorferja, ki se tičejo društvenega zakona, v prvi vrsti, da se ženskam dovoli neomejeno društveno delovanje in se odpravi prepoved zveze med posameznimi političnimi društvi.
Potem so prišle na vrsto agrarne resolucije, ki so bile sklenjene v narodno-gospodarskem odseku. Poročal je poslanec dr. Povše. Govoril je poljedelski minister Widman, kateri je naglašal, da bo vlada vse akcije, mereče na povzdigo planinstva in živinoreje, pospeševala, podpirala zadružništvo in pazila, da se sanitarne odredbe glede živine strogo izvršujejo.
Razprava je bila prekinjena. Prihodnja seja v torek dne 14. t. m.
Šestintrideset poljskih poslancev z dr. Lazar-skim na čelu, je stavilo danes predlog radi upeljave poljskega jezika v notranjem, kakor tudi v zunanjem službenem prometu pri galiških železnicah.
Pri seji ustavnega odseka se je razdelilo poročila in sicer: Predlog radi zakona o odgovornosti skupnih ministrov je dobil poslanec Skede, resolucijo, ki se nanaša na volitev župana v Ljubljani, poslanec Sokol, in predlog radi ljudskega Štetja poslanec Jarc.
Dunaj, 11. marca.
Danes nima poslanska zbornica plenarne seje. Poslanci so se večinoma že odpeljali k svojim pena-tom in vlada v zbornici precejšen mir. Nekoliko zanimanja, vzbuja seja proračunskega odseka, ki hoče z mrzlično naglostjo rešiti zapoznelo delo. V današnji seji je med drugimi govoril dr. Korošec.
Dr. K o r o š e c je zahteval najprej pojasnilo za svoto 66.000, ki je postavljena za avtomobile političnim uradnikom. Potem je razkrival posamezne slučaje, kako se je posebno po avtonomnih mestih na Štajerskem sleparilo pri ljudskem štetju. Ravnotake nepostavnosti so se godile na Koroškem in na Primorskem. Pritožuje se, da pri namestništvu v Gradcu ni enega političnega uradnika, ki bi bil Slovenec, pač pa so vsi sovražniki slovenskega ljudstva tamkaj zbrani kot Rainner, Underain in drugi. Od političnih uradnikov zahteva več znanja slovenskega jezika. V sanitetnih zadevah se naj ljudstvo ne sekira samo
pri vsaki epidemiji, ampak se naj na sanitarne težnje misli že pri stavbah. Kot protest predlaga, naj se črta kredit za ljudsko Štetje.
Drugače ni nudila razprava nobenih zanimivosti in je bila seja po dr. Koroščevem govoril zaključena. Prihojdnja seja se vrši v torek dne 13. marca popoldan.
Nemška država.
Nemška država ima po zadnjem ljudskem štetju 64,896.881 prebivalcev, med tem ko jih je imela leta 1900 36,367.178.
Načrt za novi gledališki zakon
je predložil referent narodno-gospodarskega odseka. Popolnoma novo je ustanovitev deželnega gledališkega, sveta, ki bo povsod tam, kjer se nahaja sedež politične deželne oblasti. Ta svet obstoji iz predsednika in štirih članov, katere imenuje deželni predsednik. Razventega imenuje deželni predsednik še referenta politične oblasti in pa zapisnikarja, Notranjemu ministrstvu bo prideljen najvišji gledališki svet. Da se bodo gledališča ravnala po tem zakonu, bodo imenovani posebni gledališki nadzorniki, ki bodo imeli iste naloge, kakor obrtni nadzorniki.
Iz Srbije.
Srbski uradni list javlja kraljevi ukaz, s katerim je general Stepanovič imenovan vojnim1 ministrom. Ker pa je Stepanovič izjavil, da ne sprejme portfelja, če se ne postavi armadnega nadzornika,;zaito bo imenoval kralj prestolonaslednika Aleksandra armadnim nadzornikom. _
K dogodkom v Mehiki.
Najnovejša poročila o Mehiki so si tako nasprotujoča, da ni mogoče biti si na jasnem radi položaja. Nekateri listi poročajo, da nameravajo Združene države Mehiko okupirati, češ, iz drugega vzroka bi bila mobilizacija povsem odveč. Drugi listi pa zopet vfše drugače pišejo in dementirajo.
V soboto dne 11. t. m. se je odpeljal severoame-riški predsednik Taft na mehikansko mejo. Razglaša se.; da ima mobilizacija edino-le namen, čuvati nev-traliteto na meji.
Iz Washinjgtona se poroča, da so vznemirljive vesti iz Evrope radi Amerike neosnovane. Dosedaj Še ni nobena evrqpska vlada se pritožila pri amerikan-ski vladi, da je življenje ali premoženje kakega evropskega podanika ogroženo.
Iz New-Yorka se poroča, da je mehi kanski poslanik De la Pera podal ostro pisano izjavo, da Mehika ne bo trpela vmešavanje Amerike v njene notranje zadeve, ker je že sama dovolj močna, da bo udu-šila upor.
Folumesec ugaša.
Zgodovina nas uči, da je Islam religija brutalne moči; kdor ni bil voljan pokoriti se koranu, se ga je prisililo z mečem. Konečni cilj je bil, da ta religija zagospoduje celemu svetu. Že dvakrat se je Islam približal temu cilju:	v osmem in šestnajstem veku.
Od takrat pa gineva njegova moč in sedaj pa še konservativni arabski mohamedanci izkopavajo grob politične moči carigrajskih kalifov. „Kdor z mečem seka, naj tudi od meča pogine.“ Te Kristusove besede se jako lepo nanašajo na današnji politični položaj Islama, ker je meč proglasil kot najvažnejši faktor svoje propagande in se mu sedaj bliža nevarnost, da se mu bo vzelo gospodstvo s silo meča. Sedanji islamski vladarji so 1q slaba senca proti moči in sijaju prejšnjih vladarjev.
Tudi Mladoturki hočejo nasilnim potom izvesti svojo reformno politiko in v tem ravno obstoji pogibelj političnega značaja Islama. Ker so i Kalife same prisilili k' tej reformni politiki, so mnogi nezadovoljneži grdo gledali in so nahujskali razne sekte proti novemu režimu.
Evropski vpliv je uničil pri kalifih ves sijaj Islama in Turki so opustili večji del vse islamske običaje. Samo Arabci so ostali Islamu zvesti. Iz tega je nastala reakcija in sedaj se pripravljajo, da vržejo raz sebe turški jarem, carigrajski principat in je-robstvo nad Islamom ter da očistijo mohamedainstvo vseh novotarij.
Zato se dviga pomlajena sekta Beduinov v središču Arabske, da skrha centralistično mladoturško državno upravo. Radi tega vidimo danes Arabijo v plamenu upora, Ta upor je podnetila mladoturška vlada sama, posebno s tem, da je uvedla nove turške šole, s čimur je ponižala kulturni ponos Arabcev in tudi s tem, da je uvedla splošino in obvezno vojaško službo.
Od pamtiveka že vlada med Turki in Arabci kulturno nasprotje in plemenska mržnja, zato so se pa sedaj zadnji združili proti prvim v „sveti boj.“ Ta upor in „sveti boj“ je jako resnega značaja, ker lahko prereže vse vezi arabske zemlje s carigrajskim sultanom.
• Mirnim potom se bo ta upor težko dal udušiti, a poslati veliko armado v sredino Arabije pomenja financielni bankerot turške države. S temi posledicami mora računati turška vlada.
Tlako resen je tedaj položaj za Tjurško. Lahko se zgodi, da se Arabci otresejo Carigrada in osnujejo ‘lastni arabski kalifat. Zgodi se pa tudi lahko, da se poda Arabska pod zaščito Anglije, kar bi pomenilo, da je Turčija za vedno izgubila to veliko provinco.
Raznoterosti.
Osebna vest. Gospod dr. Ivo Šorli, notarski substitut v Podgradu v Istri, je imenovan za notarja v Pulju.
„Šfajere“ filijalka Schulvereina. • Vedno jasneje se kaže, 'da štajerčijanstvo nima nobenega drugega namena, kakor zastrupiti naše ljudstvo s šnopsom in ga raznaroditi. „Stajerčev“ urednik Linhart nastopa že, kakor da bi bil Schulvereinov ali Siicimarkin potovalni učitelj ali agitator. V torek dne 14- t. m. go^ vori Linhart ža zopet v Gradcu in sicer na občnem zboru Schulvereinove podružnice nemških železničarjev. Radovedni smo, če bo zopet pravil zavzetim poslušalcem, kako se trudi kot rojen Slovenec ponemčiti svoje rojake,,< kako je stranka, katere glasilo u-rejuje, ,„p|redstraža nemštva“ itd. Neumevno pa se nam zdi, kako se sklada z Linhartovo odreševalno misijo propaganda za Schulverein, ki mnogokrat spravlja naše občine v dolgove. Ptujski prerok namreč obljdbuje po svojih „kmečkih“ shodih, da bo pomagal slovenskemu kmetu. Ce se bo /pa to zgodilo sedaj, ko hodi Linhart prodajat svoje fraze po vsenem-ško-protestaintovskih shodih, opravičeno dvomimo. — Prav umestna je res prošnja: O Bog, reši me „prijateljev“, kakor je Linhart, sovražnikov se bom ubranil že sam!
Konsumno društvo na zatožni klopi. Jeseni 1. 1909 se je vršil občni zbor kon^umjuega društva v St. 'Juriju na južni železnici. (Tedaj so v načelstvo stopili nekateri liberalci z edino nakano, upropastiti zadrugo. Napravili so površno bilanco, blago inven-tirali po prav nizki ceni — in zadruga je bila pasivna. Sodišče se je brez daljnih poizvedb prenaglilo in otvorilo konkurz. Zato je poslovodja in osem članov načelstva prišlo na zatožno klop radi kride, poslovodja tudi radi tatvine zadružnega denarja. Izkazalo se je namreč, da v blagajni, 'katero je imel poslovodja v rokah, manjka 1289 K. Tekom dolgotrajne preiskave in dveh obravnav pa se je dognalo, da sploh ni mogoče ugotoviti, da bi zadruga kedaj bila pasivna, ker se je blago prenizko cenilo in ker so terjatve večinoma iztirljive; tudi druge točke med pasivi niso bile resnične. Zato so bili vsi obtoženci pri obravnavi dne 9. t. m. oproščeni, tudi poslovodja vsled pomanjkanja dokazov o njegovi krivdi. Obtožbo je z vso vehemenco zastopal državni pravdnik' Bračič, katerega je rajni „,Narodni Dnevnik“ za časa slovitega procesa o uboju v Vrbju pri Žalcu in obravnave proti uredniku Špindlerju radi hujskanja razkričal za „klerikalca“’; poslovodjo je zagovarjal gospod dr. J. Sernec, člane načelstva pa dr. Benkovič. Zvedenca sta igrala prav dvoumno ulogo; v zadružnem poštovanju menda nista posebno doma. Baje je imel „Narodni List“ že pripravljen cel uvodni članek o „klerikalnem“ gospodarstvu; pa članek je moral iti na led, dokler ne bo prilike porabiti ga, kadar poči v raznih liberalnih zavodih.
Slovenska tiskarna v Celju. Društvo Zveza slovenskih posojilnic je odložilo tiskarniško koncesijo pod pogojem, da se podeli ista zadrugi Narodna založba. Tudi več drugih prošenj za tiskarniško koncesijo je vloženih. Kako se to vjerna, z liberalnim kričanjem,, da se je hotelo slovensko tiskarno uničiti?
Živinorejci* pozor! Vabimo k rednemu občnemu zboru Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo, kateri se vrši v pondeljek dne 20. marca 1911, ob 8. uri predpoldne v prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Floder-gasse 4. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 4. Poslovnik vnovčevalnice. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Predavanje o živinoreji. Predava vinorejski inštruktor gospod Er. Krištof iz Ljubljane. 8. Razgovor o živinoreji in na-daljnem delovanju zadruge. Ako bi občni zbor ob 8. uri ne bil sklepčen, vrši se ob 9. uri drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Kmetje, živinorejci! Udeležite se v velikem številu tega zborovanja, na katerem se bo izključno razpravljalo o povzdigi živinoreje. Pridite, zaupniki, iz vseh župnij, daj slišimo vaše želje in nasvete!
Potrjujemo in podpišemo! Konečni cilj prote-stantovstva, vsenemštva in nemškrutarstva je eden in isti: uničiti Avstrijo in ustvariti Vsenemčijo. Celovški „Mir“ od dne 11. t. m. piše z ozirom na Koroško jasno in precizno: „Gibanje za „proč od Rima“ tudi na Koroškem nima izvira v stremljenju verske izpopolnitve, v iskanju prave vere, ampak je protiavstrij-ski in protislovanski političen pojav! Zato ne vidimo v prvih’ vrstah gibanja za „proč od Rima“ kalkih verskonavdušenih, po verskih resnicah hrepenečih bojevnikov, ampak nemškoratdikalne nacionalce, brezverce, sploh ljudi, ki jim je vera kot taka deseta briga, pač pa jim dobro služi v dosego vsenemških ciljev. Protestantizem sipatrajo kot stopnjo do brezver-stva in kot neprecenljiv pripomoček v 'dosego vsenemških ciljev; saj je protestantizem, . tako poudarjajo, nemška vera, in le tedai ho mogoča Vsenemčija, če se poprotestantijo avstrijski Nemci, Slovani pa najprej ponemöüo in potem poprotestantijo. Tako na pr. je c. kr. avstrijski profesor dr. Angerer po poročilu „Freie Stimmen“ v Borovliah hujskal proti „nestrpnim katoliškim duhovnikom“ in vabil boroveljske nemškutarje k pristopu k protestantizmu, ker mora biti Rož — na vsak način nemški! Ali ni to najgrše vrste farizejstvo? Protestanti in katoliški odpadniki gredo
v Borovlje» zgražat se nad „versko-Siestrpnim“ katoliškim duhovnikom in vabit k' protestantizmu versko-nevedne ljudi, zato da bo Rož — nemška trdnjava, en nov kol za vsenemški in proti avstrijski most do —• Adrije! “ In kar velja za Koroško, velja v polni meri tudi za zeleni Stajer. Bodimo zato pazni in ne. pustimo slepiti ljudstva po agitatorjih-renegatih'!
Pikantnosti iz liberalnega tabora. V javnost prihajajo sedaj iz kovačnice slovenskega svobodomiselstva vesti, ki se zde neverjetne in se slišijo kaKor lutrovske pravljice. Komaj se je zvedelo, da je famozno ,/Jutro“ pri „Učiteljski tiskarni“, kjer se tiska, tako zadolženo, da je že od samih dolgov bedasto, da se tiskajo narodno-radikalni napadi na Nemce na stroju, ki je takorekoč last Kranjske Šparkase, kajti ta je z veliko svoto intabulirana na tiskarni, že se zvedo nove zanimivosti, ki pa za marsikoga ne bodo ravno razveseljive. /Slovenec“ od dne 10. marca 1911 prinaša naslednjo notico:	S kakšnimi podjetji se pe-
ča „Učiteljska tiskarna“? Iz težko prisluženega učiteljskega denarja ustanovljena „Učiteljska tiskarna“ tiska poleg ,/Jutra“ tudi takozvani „lllustrovani Tednik.“ |Ta'„Ilustrovani Tednik“ vzdržuje „lastništvo“ dveh mož, eden med njimi je bivši liberalni učitelj Pesek. Ta dva „lastnika“ lista pa sta si glede svojega lastništva tako na jasnem, da se zdaj tožita, kdo je pravi lastnik in sta drug drugemu te dni po policiji pustila zapreti uredništvo! Zdaj se moža pravdata, „Učiteljska tiskarna“ pa se spušča v tako sijajna podjetja, pri katerih Še lastništvo ni juridično gotovo! Tako se nalaga denar učiteljskih! vdov in, sirot.“ Pripombe niso potrebne!
Volilo. Dne 10. februarja v Novem 'Mestu umrla Eliza Grandini plemenita Liliensehein je zapustila Elizabetni otroški bolnišnici v Ljubljani 1000 K in Schulvereinu 1000 K.
Osrednja zadruga za vnovčenje živine naznanja, da naj spodnještajerski živinorejci pošljejo naznanila o živini, ki jo imajo na prodaj, naravnost na Osrednjo zadrugo za vnovčenje živine v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, ki bo potem vse potrebno uredila.
Izpred sodišča. Danes so se pričele pred mariborsko poroto porotne obravnave. Kot prvi je sedel na zatožni klopi „gajšic“ Klobasa, ki je umoril v Jare-nini posestnika Donkota in ga oropal. Klobasa je svoje dejanje priznal. Radi mladoletnosti je bil obsojen na lSletno ječo.
C. kr. kmetijska družba za Štajersko ima dne 29u in 30. t. m. svoj letni občni zbor v Gradcu.
Še Glavna posojilnica. Pri glavnem zborovanju izvoljena deputactja, obstoječa iz trgovcev Rojine in Grobelnika in sodniijskega svetnika v; pokoju R. Višt-nikarja, je šla v soboto dne 11. t. m. na Dunaj, ter se je predstavila ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru radi prošnje za državno pomoč.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je prejelo od dne 7. marca sledeče darove: 25 K: dr. Josip Stare v Ljubljani; po 10 Km županstva Ajdovščina, Gorje in Bohinjska Bistrica, Josipa Blasnika naslednik, ravnatelj Al. Ciuha, dr. Anton ■ Gregorčič, dr. Ivan Jenko, dr. V. Kac, finančni komisar Janko Maeak, dr. Anton Medved in dr., Edv. Serko; 6 K: profesor Josip Zupančič; po 5 K:	dr.
Ciril Ažman, trgovec Josip Berlisg, Andrej Gabršček, dr. Tomaž Horvat, sodnik Josip 'Janša, trgovec Franc Oset, sodni svetnik Fr. Peterlin, Pravdo Rebek, profesor AL Repič, trgovec Fr. Repič, Vladko Ternovec in dr. Fr. Žižek; po 4 K: sodnik Iv. Hutter in šolski svetnik Anton Santel; po 3 K: okrajni glavar Štefan Lapajne, Franc Majdič, Alojzij Senčar, profesor Jože Skrbinšek in gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek; po 2 K: dr. Anton Dolar, Karol Marschitz, dr. Anton Mulej, Stefan Sušeč, dr. Ivan Šorli, J. Vecchiet, dr. A. Vilimek in Jakobina dr. Žitekova. Skupaj 240 K. Darove sprejema blagajnik gospod Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v p., Dunaj, III. Reisnerstrasse 27.
Darila za muzej. Fr. Hirti, župnik v Slivnici, Murkov slovar, Majerjevo Uzajemno slovnico, Sla-visch’e Blätter 1. 186SL-66, dr. R. Pipuš, advokat v Mariboru, 7 starih novcev, mariborski Orli 10 starih novcev, Urša Gnus, strežnica v Mariboru, lesen, izrezljan križ (domače delo), A. Godec v Lembahu 39 različnih ptičev in lisičjo lobanjo, M. Lesjak, učitelj v Rušah, 1 nožič in 1 verižico za ženski pas. J. Jan, posestnik v Lembahut 1 letnik „Vedeža“ in kranjske Cbelice, J. Krevh, gimnazijec, pesmarico v rokopisu iz Starega trga. Rojaki! Tujci nam hočejo ugrabiti tudi starine in umetnine, delajte in darujte za naš muzej!
Matica Slovenska ima danes v pondeljek dne
13.	marca 1941 ob 6. uri zvečer odborovo sejo. Dnevni red: 1. Naznanila predsedniištva. 2. Potrditev zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo o dopolnilnih volitvah na letošnji glavni skupščini. 4. Volitev predsedniška, blagajnika, ključarjev in odsekov. 5. Poročilo o tisku publikacij za leto 1911. 6. Slučajnosti.
,,Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo („Zarja“ priredi v četrtek dne 16. t. m pri „Zjeleni Štajerski“ VI. redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo klubovih načelnikov. 4., Poročilo preglednikov. S. Volitev novega Odbora. 6. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer.
Leto 1911 v znamenju razstav. V Turinu je svetovna razstava za industrijo in obrt, v Draždanih je mednarodna razstava za higijeno, v Poznanju vz-hodno-nemška obrtna poslikanih stanovanj, kakor tü-
STRAŽA.
.....!-VT !	'	1
di razstava preprog, in v Londonu razstava izdelkov iz gumija in kavčuka. Največ zanimanja uživati razstavi v Turinu in Draždanih, med tem, ko so ostale razstave, bolj strokovnega značaja. Kakor preteklo leto v Bruslju, tako je tudi letos nemška država v Turinu v zelo veliki meri zastopana. Prostor, ki ga zavzema nemški oddelek turinske razstave, je za 29.000 kvadratnih metrov večji kot vseh ostalih držav in pa celo večji od italijanskega oddelka. To se pravi delati reklamo za svoja podjetja in izdelke.
Štajersko.
Maribor. Koncert Slovanske Čitalnice v Mariboru. Včeraj je priredila Slovanska Čitalnica v proslavo svoje SOletnice v veliki dvorani Narodnega doma slavnostni koncert, ki je nudil izreden umetniški užitek. Na vsporedu so bile zvečine pevske točke ženski, mešani in moški zbori, dva komada za orkester sta Mia le kot uvod k dvema deloma koncerta. Na vsporedu so bili ti-le zbori:	Glinka, „„Ura“ (moški
zbor), Mulat, „Ko bi imelo moje dekle sto ovac“ (moški zbor), B. Ipavic, „Ej, tedaj“ (moški zbor), Mokra-njac, „išopek srbskih narodnih pesmi“ (mešan zbor), Grečaninov, „Sever i jug“ (mešan zbor), Proehazka, „Popotnik“ (moški zbor), Adamič, „Cvetoča“ (moški zbor), Schumann, „Cigani“ (ženski zlbor), Tercet iz ^Čarobne piščali“ (ženski zbor), Schwab, „Zdrava Marija“ (mešan zbor s samospevom), Schwab, „Dobro jutro“ (mešan zbor s spremljevanjem orkestra). Gospodu pevovodju profesorju Druzoviču vsa čast! FinoČutno umeva skladbe in svoje čutenje zna navdihniti tudi zboru, ki mu sledi na migljaj. Solisti zaslužijo pohvalo, posebno gospod AŠ,ič v Schwabovi „Zdrava Marija.“1 Občinstvo — obisk je bil dober — je sprejemalo predavanja navdušeno. Posebno češka narodna ,„Ko bi imelo moje dekle, sto ovac“ in „Ven-ček srbskih narodnih pesmi“ ste ugajali — in to po pravici. Skladatelj gospod dr. Schwab, ki je bil navzoč, je žel zasluženo priznanje. Skratka, slavnostni koncert je vspel prav dobro!
Maribor. V soboto dne 11. t. m se jo ustrelil pri „treh ribnikih'“ 191etni Vilibald Vollgruber, trgovski pomočnik pri tvrdki Fontana. Umirajočega je prepeljal rešilni voz v bolnišnico, kjer je črez % ure u-mrl. Vzrok samoumora, neznan. — Ravno isti dan se je obesil dninar Jakob Kranjc, stanujoč* v Jožefovi u-liei 29, v tam nahajajoči se drvarnici. Bil je že dalje časa radi brezdelnosti ves potrt in vlada mnenje, da je povzroči] samoumor trenutek duševne omračenosti.
Maribor. Duhovne pogovore pri Sv. Magdaleni od dne 29. marca do dne 2. aprila 1911 bodeta opravljala častita gospoda očeta: p. Ciril in p. Leo, kapucina iz Lipnice.
Maribor. Janez Lorbek, ključavničarski učenec, je pretečeni petek svo;ega tovariša Jožefa Plajn-Šeka ustrelil v igrači z flobert-pištolo v pleče. Težko ranjenega Plajnseka. je. rešilni voz odpeljal v bolnišnico.
Maribor. Katoliško društvo mojstrov. Danes dne 13. t. m. se vrši v društvenih prostorih v Vik-tringholovi ulici 20 mesečno zborovanje. Predaval bo urednik gospod Prangner o zadrugah.
Sv. Magdalena v Mariboru. Meseca prosinca je bilo: 7 porok, 45 rojencev, 62 mrličev; v sveto katoliško cerkev se je vrnilo 7 odpadnikov.
Bistrica pri Rušah. Alojzij Lipnik, posestnika sin z Bistrice pri Rušah, je v soboto dne 11. t. m. dopoldne pri zaviranju voza na Tržaški cesti v Mariboru prišel z desno roko pod kolo, ki mu jo je strlo.
Ruše. Ugodno je dandanes za obrtnike in trgovce, ko tako pogosto drdrajo vlaki iz Maribora po koroški železnici. Kaj ugodno je bilo tudi za neko po-silinemško liberalno gospo, ki se je pravdala s svojim prejšnjim sosedom. Vrh tega se je namočila v vreli vodi, kar je tudi precej grošev bilo vredno. Od tega časa jo vidimo malökedaj, da bi se peljala na sprehod? Kaj na bodo žalujoče klepetulje začele?!
Središče. Dne 8. marca v jutro po 1, uri je obiskal mlad, lepo oblečen gospod več hiš po Središču, delal se nemega in silil v sobe. Prišel je tudi v župnišču v kaplansko sobo in iz nezaprte miznice vzel dve škatljici z denarjem čez 40 K. Ker je oškodovani gospod kaplan tatvino zapazil j>e le tri ure pozneje, mogel je tat lahko oditi. Železniški čuvaj na spodnji strani postaje je videl iz Središča proti Čakovcu oditi človeka, ki je popisanemu tatu popolnoma bil podoben.
Trbovlje. Zaprli so rudarja, Alojzija Skutnika, ker je pri nekem tepežu rudarja Kepo ranil z nožem smrtno nevarno.
Celje. Se celjske okoliške občinske volitve. Kakor je znano, je bil tajnik zadruge Lastni dom, gospod Bovha, pred celjskim sodiščem ob|sojen na pet dni zapora, ker je dejal gostilničarki Lassmann v Gaberju, ki je volila z Nemci, da bo radi tega morar la takoj plačati dolg, ki ga je imela pri zadrugi. Gospod Bovha je vložil ničnostno pritožbo, katero je pa najvišje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Celje. Suroveža. V nedeljo zvečer je pil voznik Verhovšek s svojim dekletom v gostilni „Piri tigru“ v celjski okolici. V gostilni sta bila tudi “dva vojaka. Ko je Verhovšek okoli 9. ure zapustil gostilno, ata prišla omenjena dva vojaka za njim in sta mu skušala, odvzeti dekleta. Prišlo je to pretepa, pri katerem je dobil Verhovšek z bajonetom na hrbtu dve rani, Ena je smrtno nevarna, ker so zadeta pljuča. Drugi dan so poiskali oba vojaka in so ju zaprl).
Slovenjgradec- Okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev gospoda Avgusta Giintherja za načelnika in gospoda Jakoba Pernata iz Meže ob Dravi za podnačelnika slovenjgraškega okrajnega zastopa.
Rogatec. Katoliško politično društvo za rogaški okraj priredi v nedeljo dne 19. t. m. pri Ogrizeku svoj redni občni zbor. Pridejo tudi govorniki od drugod. Za obilno udeležbo prosi odbor.
Radgona. V radgonski okolici je ustanovila Siidmarka več ljudskih knjižnic. V Žepovcih se trosi med ljudstvo cele kupe umazanega berila. Radgonski trgovci imajo v zalogi zadnji čas velike bale („Štajerca“, ki ga delijo med slovenske okoličane.
V Slatinskem dolu, v svečinski župniji, so se vršile dne 9. t. m. občinske volitve. Udeležba je bila nepričakovano velika in precej glasna. V odbor so bili voljeni naslednji in sicer: tretji razred: Bauman, Skrbinek', Elšnik Josip in Deutschmiattm n v drugi razred: Divjak Josip, Pascolo, Dreisiebtner Josip in Trobos; v prvi razred: Menhardt Alojzij, Lqpič in brata Kren. Ob županski volitvi si bodo — tako vsaj upamo — pametni ter za blagor in dobro ime vneti možje volili mirnega in krščanskega moža za župana, ne pa političnega hujskača.
Petrovče. Tukaj je umrla posestnica in gostilničarka Antonija Ježovnik, po domače Šantl. Bila je marljiva gospodinja in svojim otrokom skrbna mati. Santlova gostilna v Petrovčah, tem kot slavna božja pot daleč okoli znanemu kraju, je nekdaj slovela kot priljubljena. Odkar pa je v zadnjih letih začel tukaj komandirati neki tuji petelin in navedeno hišo izrar biti za svoje namene, M postala Sanuova hiša edina liberalna, ali bolje rečeno strankarska hiša v Petrovčah in sicer sama sebi v veliko Škodo. Blaga pokojnica naj v miru počiva!
Petrovče. Zadnje dni je prišel znani agitator v. neko prodajalnico, v kateri je bilo slučajno nekaj tukajšnjih veljavnih občanov navzočih. Z nekim posebnim veseljem je navedeni agitator v dotičnem javnem lokalu navzočim naznanil, da jim bo povedal najnovejše novice, katere je on bral v novinah. Z neko posebno zgovornostjo je navedena oseba potem pripovedovala o nekem slučaju spolnega posiljenja med otroci ter navzočim razložil ves dogodek. Z ogorčenostjo moramo protestirati zoper razlaganje takih reči v javnih lokalih in prostorih, v katerih so piogostoma tudi naši nedolžni otroci. Svetujemo dotični osebi, naj si zanaprej v novinah poišče drugih, za šolske otroke poboljšljivih predmetov in dogodkov, kar bi se za poklic dotične osebe bolj spodobilo.
Hlačno krilo.
'Ženska moda hoče slaviti vedno nove triumfe. Toda pri hlačnem krilu ji je vendar za moment spodletelo. V vseh večjih mestih, kjer se pokažejo dame v novi obleki na ulici, so predmet zasmehovanja, da, včasih tudi surovega napada.
V	Gradcu je v petek zvečer prišla neka dama v hlačah v spremstvu dveh gospodov na ulico. Kakor hitro je opazilo občinstvo hlače, se je nabralo vse polno radovednežev okoli nje, ki so jo zasledovali z žvižganjem in surovimi opazkami.
Nasprotno je bilo v Ljubljani. Tudi tam ste prišli v petek zvečer dve nemški igralki v novem kostumu na promenado. Občinstvo je sicer radovedno ogledovalo novo prikazen, tu in tam se je kateri nasmehnil, sicer se je pa vse popolnoma dostojno obnašalo. Se pač vidi razloček v vzgoji. Nemški mob, ki si ob vsaki priliki nadevlje priimek „Volk der guten Sitte“ in se tako rad ponaša kot „Rittervolk“, se je v Gradcu, Dunaju in drugod pokazal v praVi luči. Zakaj bi bilo dovoljeno, da ne govorimo o taktu in dostojnosti, omejevati osebno prostost kakega človeka, dokler njegovo obnašanje ali zunanjost ne žali javne nravnosti?
Tudi tržaška mularija se hoče proslaviti. Tudi v Trstu morajo bežati dame v novi noši z ne posebno prijetnimi občutki.
V	Galacu se je pa novi modi še najhujše godi-
lo.	Tam so pa napadli damo v hlačah dejanski in so ji obleko strgali s telesa. Dama se je samo s tem, da je streljala iz samokresa, ubranila podivjane množice.
Šah.
V San Sebastianu se odigrava sedaj velik šahovski turnir, katerega se udeležujejo skoro samo znani mojstri svetovnega glasu. Ker je med Sadisti tudi Slovenec-Ljubljančan inžener dr. Vidmar, bo gotovo marsikoga zanimalo slišati, da žanje naš rojak nepričakovane vspehe. Med šahovskim svetom je ime dr. Vidmarja že dalje časa dobro poznato, toda takih Vspehov se od primeroma še mladega Ljubljančana ni pričakovalo.
Po absolviranju desetih partij je sedaj rezultat naslednji: Casablanca ima dobrih TA pojmov in Igra i£e 4 partije, Rubinstein 6 dobrih, 5 Še igra, Vidmar 6 dobrih, 5 še igra, Marschall 5% (5), Schlechter 584 (5), dr. Tarrasch 5A (4), Spielmann 5 (4), Maroczy 4/4 (S), Teichmann 4A (5), Burn 4 (5), Niemzowitsch 4 (6), dr. Bernstein 3% (5), Jangvski 354 (4), Duras 2 (5), Leonhardt 2 (5).
Kdor je le nekoliko doma med Šahisti, se bo čudil dr. Vidmarjevemu napredovanju. Kajti prekositi znane mojstre kakor so Marscball, Schlechter, dr. Tarrasch1, Maroczy, Janovski itd. ni malenkost in zasluži popolno priznanje.
Jako zanimiv in poučen list s slikami je
esmca
poprej A. Horvat v Račjem — pri Mariboru 1
naznanja, da ima v zalogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
ss vagone, vose (mostne), centimalne, škalove, decimalne, sa Sivino, tablieove in vsake drage vrste sa gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal Ab,
tovarna sa vsge,
Brno, Zidanice Morarsk
BO slovanska obrt
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju nasproti hotela „Pri belem volu* novo mesnico.
Prav pridnega peseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Josip Stelzer,
mesar.
£ ki izhaja vsak petek, d ter stane četrt letno le £ 180 K. Zahtevajte ga S povsod! Naročite ga in S inBerirajte ▼ njem!!!!! # Naslov: ,,1'llSf.OVanl m tedn k, Ljubljana“.
Agitirajte za nove naročnike!
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-evihi pristnih „Sodener.“ Ena škatljioa mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25.
Cerkveni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinojasse Štev. &
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna I ::	:: Cene nizke!
je najboljše krepčilo želodca!
Želodčni liker ..FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
krojaški mojster v Celju
",	priporoča svoj =====
Ljudski kakovost
Kabinetna kakovost
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana,
ki se nabaja v novi pesojilnični bili na Ringu
v Celju priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev. — Preostalo zimsko blago se proda po zelo znižanih cenah. Ta prodaja traja samo do 15. marca. Pridite in hitite, da ne ::	zamudite ugodne prilike. ::
Priporoča se velespoštovanjem
Hotel Jrabesinger ir Celovcu s
wmmssmmzmmrnmiwmwem Velikovška cesta At. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo, posebno v sredah zvečer/ 188
Velike dvorane za »hode In veselice. ~m
Kovačeva ulica,
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
3Jg§ür' Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStüik! Ivail Millonig
Izvrstne in v \>akem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom iD peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
priporočam svojo veliko zalogo manu-fakturnega blaga za možke in ženske oble g e, svilene robce, srajce, kravate itd.
vse najnovejše
Toraj ne bode nobenmu žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina;
Jožef Vlaga : Maribor
^ Tegefhofova cesta št, 21.
^■^m postrežba tožna in solidna.
:: po Jako nizkih cenah. :: 4FmWu
Podpisana naznanjava čč. duhovščini, slav. občinstvu, raznim društvom in korporacijam, da sva otvorila stavbeno podjetje za sedaj: Sv. Miklavž pri Ormožu.
Prevzameva vsa v to stroko spadajoča dela, kakor zgradbe šol, društvenih domov, hiš za zasebnike, gospodarskih poslopij, mostov, zgradbo cest itd. Izdelovanje vsakovrstnih načrtov po zmernih cenah.
Za solidno in strokovnjaško izvršitev se jamči.
Upajoč, da se bo pri oddaji del oziralo na domačo tvrdko bilježiva 198	velespoštovanjem	„
Karol Hantich, Maribor, Marijina ulica št. 10	%
trna uroti okrožnemu sodišču. — Najcenejša in najhitrejša izvršitev deljenja zemljišč, po' stavljenja mejnikov, parceliranja itd. itd.
Civilni geometer