*,   u ,t»i ;<> fi>7i,lint <ndelovania med koroškim in slovenskim gospodarstvom V °<>l»>to, 5 marca so v Železni Kapli odprli nov hotel Obir, za katerega je sredstva zagotovil tu< . Alpetour iz Škofje Loke. Hotel je rezult in b<> prispeval k rasti gospodarske moči Slovencev na Koroškem, kije eden od pogojev uspešnega boja za narodnostne prai
hotel je rezuuai soueun-unju     « ... - - - Vl   ■  o i . * /Jti
ivice. Otvoritve so se udeležili številni gostje s Koroške in Slovenije, (jk)
Leto XXX. - Številka 18
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glai Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 8. 3. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Železna Kapla dobila nov hotel
Obir naj bo hiša prijateljstva in sodelovanja
Sobotne otvoritve novega hotela Obir v Železni Kapli, ki so ga zgradili Koroški in slovenski družabniki in je veljal okrog 240 milijonov šilingov, so se udeležili številni gostje iz Slovenije in Koroške - Širjenje Alpetourove gostinske in turistične dejavnosti na Koroškem, kar prispeva k utrjevanju gospodarske moči Slovencev na Koroškem
Železna kapla - Hotel obir,
ki so ga v soboto, 5. marca, slovesno odprli v Železni Kapli na Koroškem, je pomemben dosežek sodelovanja med Koroško in Slovenijo oziroma med republiko Avstrijo in Jugoslavijo, ki bo prispeval k prijateljstvu in sodelovanju med deželama, obenem pa bo utrjeval in krepil gospodarski položaj Slovencev na Koroškem. Hotel v središču Železne Kap-le, ki se na turističnem področju vedno bolj uveljavlja, je veljal okrog 240 milijonov šilingov, zgradili pa so ga v rekordnem času: med 22. majem leta 1975 in 28. februarjem letos, ko je začel kapelski lepotec poskusno obratovati. Razen kapelske občine, ki je odstopila zemljišče »Šumi-jev areal« imenovano in prispevala 500.000 šilingov, so v gradnjo hotela vlagali Južnokoroška turistična družba, ki jo je ustanovilo 10 zasebnikov, Zveza slovenskih zadrug iz Celovca, Hranilnica in posojilnica iz Globasnice in Železne Kaple in podjetje Alpetour iz Škofje Loke, ki je pri investiciji zastopano z 49 odstotki sredstev. V hotelu je 120 ležišč, ob polnem obratovanju pa bo v njem
našlo zaposlitev 19 domačinov, predvsem koroških Slovencev. Strokovno vodenje hotela je zaupano delovni organizaciji Hotel Podvin iz Pod-vina, ki se namerava vključiti v SOZD Alpetour in bo v okviru Alpe-toura zadolženo za razvoj turizma in gostinstva na Koroškem. K tem prizadevanjem sodita tudi ureditev slovenske narodne restavracije v Celovcu in ureditev paviljona na celovškem sejmu! Jedro razvoja turizma in gostinstva med koroškimi Slovenci pa bo prav novi hotel Obir. Tudi Južnokoroška turistična družba bo še delovala naprej in sodelovala pri uresničevanju teh ciljev.
Občina Železna Kapla — Bela, ki združuje okrog 3800 prebivalcev, se turistično vedno bolj uveljavlja. Novi Obir bo prispeval k temu in utrjeval slovenstvo na tem področju. Kapla je zaradi zdravilnega vrelca tudi zanimiva za klimatsko zdravljenje. Številke govore v prid, temu. Lani je Koroška zabeležila za 10 odstotkov manj prenočitev, občina Železna Kapla — Bela pa za 19 odstotkov več ali skupno 22.500, od katerih jih je bilo skoraj 20.000 tu-
Za izgradnjo Ledin
Planinsko društvo Kranj založilo stenski koledar in vrednostne bone — Prednaročila za koledar že
jih. Jugoslovanski delež je pri tem pomemben. Železna Kapla bo v kratkem dobila še drugi hotel. Gradi ga družina iz Zvezne republike Nemčije. Kapla je imela pred otvoritvijo Obirja 404 ležišča, z Obirjem in hotelom, ki ga gradi investitor iz ZRN, pa se bo število ležišč povečalo za 50 odstotkov. Objekta bosta domačemu življu ponudila 50 novih delovnih mest. Pri tem so zasluge slovenskega gospodarstva z Alpetourom na čelu precejšnje! V prihodnje pa bodo zanesljivo še večje.
Številni gostje so se udeležili sobotne otvoritve, ki sta jo popestrila nastopa pevcev SPD Zarja iz Železne Kaple in domačih godbenikov. Razen predstavnikov Alpetoura, drugih družabnikov in gospodarskih ter bančnih ustanov so bili med njimi konzul v Celovcu Peter Zupančič, župan Železne Kaple Jože Lubas, predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, predsedniki gorenjskih občinskih skupščin itd. O pomenu novega hotela Obir in sodelovanju med deželama in državama so govorili poslovodja Južno-koroške turistične družbe inž. Peter Kuhar, kapelski župan Jože Lubas, predsednik koroške deželne trgovinske zbornice iz Celovca Kari Bau-recht in predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič.
Novi hotel je projektiral inž. arh. Arnautovič iz Ljubljane. Zgradili so ga koroški gradbeniki, opremo pa je preskrbel Slovenijales iz Ljubljane.
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan
sprejemajo
Kranj — Gradnja planinske postojanke na Ledinah poteka po Programu. Planinsko društvo Kranj Pa si prizadeva, da bi bil čimprej končan tudi celoten ureditveni Pr°gram tega območja. Zato se je uPravni odbor planinskega društva °dločil, da za prihodnje leto izda stenski koledar s planinskimi motivi. Vzorec koledarja za prihodnje leto z dvanajstimi kvalitetnimi barvnimi Planinskimi motivi je že na ogled v prostorih planinskega društva v Kranju.
Izkupiček od prodaje oziroma založbe tega koledarja bo namenjen razvoju vzgojno-preventivnega dela GRS in dokončani izgradnji Ledin. Sicer pa je koledar svojevrsten kulturni doprinos k razširjanju planinske dejavnosti nasploh. Avtorji b&rvnih posnetkov natisnjenih v koledarju so Stane Belak s posnetki težkih plezalnih smeri, za posnetke v 8redogorju je poskrbel Stane Tavčar,   planinske   posnetke   pa sta
VI. evropsko mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah
Tokrat v najlepši luči
KRANJSKA GORA - Evropski naslov ponovno za Jugoslavijo, odlično pripravljene proge in organizacija ter lepo vreme skozi vse prvenstvo so glavne značilnosti petdnevnega smučarskega praznika v tem našem zimsko športnem središču. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo, ki je bila prvič pri nas, je prevzel po tragični smrti Džemala Bije-dića jugoslovanski zvezni izvršni svet, prvenstvo pa je odprl njihov član Radovan Pantović. Tekmovalci in tekmovalke iz Argentine, Avstrije, Bolgarije, Danske, Finske, Francije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Islandije, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Sovjetske zveze, Švice, Švedske, Češkoslovaške in Jugoslavije so se te dni tu pod vitran-škimi strminami počutili kot doma. Na vsakem koraku se je čutil utrip velikega dogodka, ki je bil pogojen še s slavnostnim razpoloženjem in prijaznimi domačini. Vsi smo prizorišče zapustili z najlepšimi vtisi.
Nadaljevanje na 22. strani
prispevala še Roman Herlec in Franci Ekar.
V prostorih planinskega društva Kranj že sprejemajo prednaročila. In sicer bo koledar veljal za občane 30 dinarjev, za delovne organizacije, ki bi natisnile nanj svoje ime, pa do 1000 izvodov 35 dinarjev, nad 1000 izvodov pa 30 dinarjev. Podnapisi v koledarju bodo v slovenskem in angleškem jeziku. Planinsko društvo pričakuje, da bodo tako delovne organizacije kot občani z razumevanjem podprli to akcijo za izgradnjo Ledin in vzgojno-preventivne dejavnosti.
V okviru začrtanega programa pa je planinsko društvo naložilo tudi vrednostne bone po 50 dinarjev. Vsakdo, ki bo odkupil takšen bon, bo vpisan v knjigo darovalcev po izgradnji Ledin. Zazdaj je med takšnimi darovalci že inž. Bruno Bischof z Grintovške ceste 23 v Ljubljani. Prispeval je  1000 novih dinarjev.
a. ž.
Predsednik organizacijskega komiteja dane; Kocjančič predaja medalje. Od leve proti desni: Ortner (2), Strel (i), David Boris Strel, evropski prvak v veleslalomu, je v nedeljo v Loki doživel veličasten sprejem, na katerem so ga pozdravil: predsednik SK Alpetour Janez (lašperšič in predsednik izvršnega sveta SO Skofja Loka dože Stanonik. Na cilju pa je prvaku sobotnega veleslaloma čestital tudi predsednik H K SZDL Mitja Ribičič.
Ob 8. marcu
Marsikatera ženska, zaposlena   delavka,   kmetica ali upokojenka bi bila lahko v naši družbi bolj družbenopolitično  aktivna,  bolj samo-upravljavka ali vodilna delavka, ko ne bi bilo zanjo še vedno  številnih  ovir,  ki ji preprečujejo večjo aktivnost in širše vključevanje v družbeno življenje. Danes ne moremo več govoriti o neenakopravnosti   žensk   niti   ne o pravnem zapostavljanju ženske, kajti njene pravice so povsem enake pred zakonom, le v praksi, v njenem vsakdanjiku je ženska še vedno v krogu, iz katerega skorajda ni moč: neurejeno otroško varstvo, neurejena družbena prehrana,   materialna bremena družine   in   tudi   njena vse preveč nizka izobrazba, ki ji je še vedno huda ovira, da bi se lahko uspešneje vključevala v ekonomski in družbeni razvoj. Kadar pa je ženska aktivna, kadar   hoče   sodelovati in kadar tudi ustvarjalno sodeluje, v marsikateri sredini ni sprejeta   z omalovažujočimi pogledi.
Družbeni položaj ženske pa se iz leta v leto spreminja, ženska, v revolucionarnih ob dobjih izkazujoč ves ponos in pogum, se vedno bolj uveljavlja. Tega ni moč zanikati in ne prezreti, čeprav smo ob nekaterih analizah o položaju Ženske še vedno lahko upravičeno zaskrbljeni. A njena misel vedno bolj prodira, njena volja spreminja in si utira pot na vsa področja.
Da pa bo številnejše našla svoje mesto in vlogo jo je najprej treba razbremeniti in ji s skupnimi prizadevanji pomagati. Sodelovati mora tudi sama, sama mora spreminjati, se boriti in doseči, da bo lahko soustvarjala, samoupravljala v družbi, ki ji je nekdaj dajala in ji še vedno prispeva več in preveč, da bi bila lahko ob pomembnih in najpomembnejših odločitvah odrinjena za kuhinjski štedilnik. Predvsem čas prihajajočih volitev je priložnost, da se ji številčneje izkaže zaupanje, ki si ga da našnja ženska vsekakor za služi. D. S.
J
te
L___KRANJ
IVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8 DO 1 7. APRILA
Naročnik: .
Sožalje predsednika Tita
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal generalnemu sekretarju romunske komunistične partije in predsedniku Romunije Ceausescu so-žalno brzojavko ob katastrofalnem potresu, ki je v petek, 4. marca, ob 20.23 prizadel Romunijo. Potres je imel moč 9. stopnje po Mercalliju. Njegov epicenter je bil v okraju Vrancea. Samo v Bukarešti so po uradnih podatkih doslej prepoznali že okrog 600 mrtvih, število ranjenih pa je doslej naraslo na več kot 10 tisoč. V romunskem glavnem mestu je potres samo med bulevaroma Maghera in Vik-toria do tal porušil 30 večnadstropnih stavb. Tudi v drugih krajih v okolici epicentra je na stotine hiš zrav-nanih z zemljo. Potres je prizadel tudi nekatere fcraje v Jugoslaviji in Bolgariji.
Nadi novinarji na Kitajskem
Jugoslovanska novinarska delegacija je pretekli teden odpotovala na dvajsetdevni obisk v LR Kitajsko. Tam sije že ogledala novinarsko agencijo Hsinhua, kjer so se pogovarjali z direktorjem, ki jih je seznanil z delom agencije in aktualnimi političnimi dogodki na Kitajskem. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Mitja Gorjup.
Taborniki podprli predlog
Približno 300 tabornikov, predstavnikov taborniških organizacij iz vse države, se je pridružilo zahtevam, da tovariša Tita še tretjič odlikujejo z redom narodnega heroja. V brzojavki, ki so jo poslali zvezni konferenci SZDL, so udeleženci X. šarplaninskega taborniškega pokala poudarili zahtevo naše mladine, da se to priznanje Titu podeli za vse kar je storil za partijo, revolucijo in ljudstvo.
Nekaj več za upokojence
Upokojencem, ki jim poštarji vsak mesec prinesejo pokojnine na dom, odslej naprej ne bo treba več odštevati po nekaj dinarjev za stroške dostave denarnih nakazil. Takšna je namreč odločitev ustanovnega sodišča Slovenije, s katero je odpravilo sklep skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da gredo vsi stroški ptt storitev v zvezi z denarnimi nakazili v breme prejemnikov teh nakazil. Ustavno sodišče je postopek začelo na pobudo upokojencev.
Nove učilnice
Društvo prijateljev osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem, je sporočilo, da je gradnja te šole sklenjena. V novo dograjenem krilu z osmimi učilnicami, bodo dobili streho nižji oddelki. S tem je uresničena pobuda preživelih udeležencev tragičnega tretjega tečaja partijske šole za Primorsko in Gorenjsko, da se v spomin na 47 padlih tovarišev in tovarišic zgradi učna ustanova, ki bo pomagala prenašati med nove generacije vrednote in tradicijo NOB.
Konec barakarskega
naselja
Barakarsko naselje v Tovarniški ulici v Ljubljani, katerega del je prejšnji teden pogorel zaradi slabega dimnika, bodo do kraja porušili. Tako so sklenili v občini Moste-Polje in sicer bodo za to poskrbele skupno delovne organizacije in občinska skupščina. Od vseh pogorelcev in drugih »barakarjem sta samo dva nezaposlena in eden je invalid. Zato bodo za vse skušali rešiti problem stanovanja s pomočjo delovnih organizacij v katerih delajo. Le za socialno šibke bo poskrbela občinska skupščina oziroma samoupravna stanovanjska skupnost. Prebivalci naselja so izvolili tudi poseben odbor, ki bo skrbel, da se kdo ne bi skušal na račun sedanjih ukrepov okoristiti.
Posvetovanje v Planiki
Kranj — Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci vseh temeljnih organizacij ter skupnosti skupnih služb Industrijskega kombinata Planika so se pred kratkim zbrali na posvetu, na katerem so se pogovarjali o novostih, ki jih prinaša zakon o združenem delu. Najprej so obravnavali analizo samoupravne organiziranosti po posameznih temeljnih organizacijah in v celotnem kombinatu. Ugotovili   so,   da   so  še marsikje
Jesenice
pomanjkljivosti. Dogovorili so se tudi, da bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci skrbeli, da bo uresničevanje zakona v redu in usklajeno potekalo. Za prihodnji posvet bodo pripravili analize o uresničevanju posameznih poglavij zakona. Najprej bodo govorili o dohodkovnih odnosih med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb ter TOZD do kooperantov, proizvajalcev surovin in trgovskih organizacij. J.Kristan
V sredo, 9. marca, bo v prostorih delavskega doma na Javorniku razširjena seja skupščine delegatov krajevne skupnosti, na kateri bodo razpravljali o predlogu družbenega načrta razvoja občine Jesenice za leto 1977, o organizacijskem in finančnem poslovanju v krajevni skupnosti, o pripravah na izgradnjo otroškega vrtca na Koroški Beli in o samoupravnem sporazumu združevanja sredstev za spremljanje II. televizijskega programa.
Na sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK v jeseniški občini so se dogovorili za nadaljnjo aktivnost v naslednjem obodbju. Predvsem bodo člani Zveze komunistov na svojih sestankih razpravljali o stališčih in ocenah izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih gospodarstva ter ob tem o lastnem gospodarjenju. Komunisti bodo v naslednjih dneh razpravljali tudi o nadaljnji aktivnosti ob uresničevanju zakona o združenem delu. D. S.
V sredo, 9. marca, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev in ob pogojih zaposlovanja na območju občine, o uresničevanju družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delovnih skupnosti teh organov v SRS, o predlogu družbenega načrta razvoja občine Jesenice za leto 1977 ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Kranj
V četrtek, K), marca, bo v sejni sobi skupščine občine posvet o vlogi informativno dokumentacijskih centrov v delegatskem sistemu ter o vlogi in povezovanju sredstev javnega obveščanja od tovarniških glasil do osrednjih slovenskih informativnih sredstev. Na posvetu bodo sodelovali predstavniki sekretariata za informacije skupščine SRS ter predstavnik republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Posvet sklicuje medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. D. S.
Uresničevanje zakona o združenem delu je v sedanjem obdobju nedvomno ena najpomembnejših in najodgovornejših nalog. Kako hitro bomo razvijali družbenoekonomske odnose, združevali delo in sredstva kot najpomembnejšo vsebino samoupravnih odnosov pa je odvisno tudi od zavzetosti vodilnih in vodstvenih delavcev v organizacijah združenega dela. Da bi pomagal vodilnim delavcem, da bi čimbolje opravili tovrstne naloge, je komite občinske konference zveze komunistov Kranj včeraj, 7. marca, dopoldne organiziral posvetovanje o nalogah vodilnih in vodstvenih delavcev pri uresničevanju zakona o združenem delu. Uvodno obrazložitev o tem je imel podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine Roman Albreht.
Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je včeraj, 7. marca, popoldne na redni seji razpravljal o temeljnih značilnostih samoupravne finančne organiziranosti združenega dela po določilih novega zakona o kreditnem in bančnem sistemu in o nalogah zveze komunistov pri njegovem uresničevanju. Obravnavali so tudi problematiko sodišča združenega dela. A. Z.
Radovljica
Na 34. redni seji se je v četrtek, 3. marca, popoldne sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Na seji je bila predložena kratka ocena gospodarjenja v občini v minulem letu. Razpravljali pa so tudi o nekaterih idejnopolitičnih vidikih medobčinskega sodelovanja.
Danes, 8. marca, ob 9. uri je pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze Radovljica sklicana seja koordinacijskega odbora za planiranje. Na dnevnem redu je razprava o sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti in proračunov družbenopolitičnih skupnosti v TOZD in krajevnih skupnostih. - Za 11. uro dopoldne pa je bila pri predsedstvu občinske konference SZDL sklicana seja delovne skupine za pripravo gradiva o razvoju kmetijstva in gozdarstva v občini. Na dnevnem redu seje je ocena razprav o preobrazbi kmetijstva in gozdarstva v občini po krajevnih skupnostih in dogovor o nadaljnjih nalogah. Predvsem se bodo dogovorili o pripravi seje občinske konference socialistične zveze.
V četrtek, K), marca, popoldne pa se bo sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze Radovljica. Razpravljali bodo o programskih in aktualnih nalogah občinske konference zveze socialistične mladine in o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja. A. 2.
Škofja Loka
V sredo, 9. marca, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1976, o poročilu o delu sodišča združenega dela v Kranju za leto 1976, o predlogu družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Skofja Loka, o opredelitvi do cestne povezave Podrošt — Petrovo brdo ter o kreditu za gradnjo ceste Podrošt — Sorica. I). S.
Tržič
Včeraj, 7. marca, je bil v Tržiču posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz tržiške občine, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Na posvetovanju so razpravljali o letošnjem gospodarjenju v tržiški občini in se dogovarjali za akcije o stabilizaciji tržiškega gospodarstva.
V četrtek, 10. marca, bo v Tržiču 11. seja predsedstva občinske konference SZDL. Na seji bodo razpravljali o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, obravnavali poslovnik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, sklepali o ustanovitvi koordinacijskega odbora za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti v tržiški občini in razpravljali o problemski konferenci o razvoju družbenoekonomskih odnosov na vasi. Predsedstvo bo obravnavalo tudi gradivo za bližnje zasedanje občinske skupščine Tržič, -jk
Člani organizacije ZB NOV, zbrani na letni skupščini krajevne organizacije ZB NOV Sava Jesenice
predlagamo in zahtevamo:
Občinski odbor ZB NOV Jesenice naj ukrene vse možne in potrebne ukrepe, da se v skladu z zakoni in mednarodnim pravom izvede postopek za najstrožje kaznovanje vojnega zločinca KLEMENTA DRUSCHKEJA in njegovih sodelavcev.
Med našimi člani je mnogo takih, ki so neposredno trpeli pod terorjem Druschkeja, bili so mučeni, preganjani, moralno in fizično poteptani v imenu fašizma III. Reicha, katerega okruten in sadističen predstavnik in izvrševalec je bil SS oficir v službi Gestapa — Druschke. Med nami je mnogo svojcev tistih rodoljubov, ki so pod terorjem Druschkeja zgubili svoja življenja kot najvišjo vrednoto človeštva, zato ker so se borili za pravico in svobodo.
Vojni zločini in zločini zoper človeštvo ne zastarajo nikoli.
Tudi po treh desetletjih ni zbledela groza in muka tistih, ki so trpeli pod fašizmom in niso pozabljeni tisti, ki so bili zverinsko mučeni in umorjeni. Podlost Gestapa, njegovih pripadnikov in pomagačcv je stokrat hujša od drugih krivic in grozot, ki jih prinese vsaka vojna s fronto in uničenjem. Delovanje Druschkeja in njemu enakih je bilo naklepno, zverinsko, nemoralno početje, ne pa vojskovanje.
Zločinsko ravnanje s civilnim prebivalstvom, s pripadniki organizirane osvobodilne borbe in s pripadniki — borci NOV, ne sme in ne more ostati nekaznovano. Zato upravičeno zahtevamo, da pristojni organi, zlasti Okrožno javno tožilstvo in preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Kranju, storijo vse postopke in ukrepe, da bo dokazovanje zločinov uspešno, tako da bo Druschke s svojimi sodelavci dobil pravično strogo kazen, za vse kar je zločinskega storil na Jesenicah in v okolici.
Udeleženci letne skupščine ZZB KO Sava.
Komunisti za utrjevanje SIS
Radovljica — Na februarski seji občinske konference zveze komunistov Radovljica so razpravljali tudi o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini. Ugotovili so,
Obisk romunske delegacije
Radovljica — Študijska delegacija fronte socialistične enotnosti Romunije, ki je bila pred dnevi na obisku v radovljiški občini, se je s predstavniki krajevne konference socialistične zveze na Bledu pogovarjala o organiziranosti socialistične zveze v krajevni skupnosti, s člani predsedstva občinske konference socialistične zveze pa predvsem o razvoju radovljiške občine in delegatskih odnosih. Še posebej so se zanimali za organizacijo in izvedbo referendumov o samoprispevkih občanov, za stanovanjsko politiko, kmetijstvo in turizem. Obiskali so tudi radovljiško Almiro in Muzej talcev v Begunjah. JR
20. april -praznik KS Bohinjska Bela
Na Bohinjski Beli v radovljiški občini nameravajo v prihodnje 20. aprila slaviti krajevni praznik. Ta dan si nameravajo izbrati za praznovanje, ker je bil 20. aprila 1941 na domačiji Matevža Volfa (po domače Blaža) posvet komunistov iz Bohinja, z Gorij in z Jesenic. Takrat so se tudi dogovorili za začetek oboroženega upora proti okupatorju.
Letošnje praznovanje bodo posvetili 40. obletnici ustanovitve KPS in prihoda tovariša Tita na vodstvo KPJ. Osrednja svečanost bo 21. aprila v obnovljenem kulturnem domu, kjer bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vseh družbenopolitičnih organizacij društev. Pripravili bodo tudi recital o Titu in tako počastili njegov 85. rojstni dan. Zasluženim krajanom pa bodo ob tej priliki podelili priznanja socialistične zveze in krajevne skupnosti.
Naslednji dan pa bo pri hiši Matevža Volfa na Slamnikih srečanje krajanov Slamniki, Obrne, Kupljenik in Bohinjske Bele. JR
da so se aktivi komunistov v SIS resno lotili nekaterih nalog. Pri tem pa so ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se predvsem nanašajo na uresničevanje delegatskega sistema.
Informiranje še vedno ne poteka najbolje. Predvsem pa so poudarili, da se morajo v prihodnje aktivi ZK v SIS zavzemati za dosledno izvajanje zakona o združenem delu. Čimprej bo treba izoblikovati tudi posebne delegacije za nekatere samoupravne interesne skupnosti. Največjo skrb pa bo še naprej treba posvečati razpravam pred sejami skupščin SIS. To bo pripomoglo tudi k odpravljanju proračunske miselnosti v samoupravnih interesnih skupnostih.
Med prednostnimi nalogami, ki čakajo aktive komunistov SIS pa je tudi ustanovitev skuponih strokovnih služb in doslednejše uresničevanje sklepov samoupravnih organov skupnosti. JR
Mladinska politična šola
Radovljica — Delavska univerza v Radovljici je konec minulega meseca skupaj z občinsko konferenco ZSMS organizirala mladinsko politično šolo. Prijavilo se je 110 mladih slušateljev iz cele občine. Šola ima tri oddelke in sicer na Bledu, v Bohinju in v Radovljici. Predavanja so vsak petek, pouk pa bo trajal do srede aprila. Po končani šoli bodo slušatelji morali opraviti poseben preskus znanja, nato pa bodo dobili spričevala. JR
Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe v
Radovljica - Aktiv komunistov brigade in bataljonov pripadnikov teritorialne enote radovljiške občine je v začetku tega meseca na širšem posvetu razpravljal o nalogah članov zveze komunistov in o delu osnovnih organizacij ZK v enotah. Govorili pa so tudi o mednarodnih dogodkih pred beograjsko konferenco ter si ogledali film o življenjski poti predsednika Tita. JR
Številne proslave ob dnevu žena
V preteklih dneh so se po številnih krajih Gorenjske vrstile proslave in svečane prireditve v počastitev mednarodnega praznika žensk, dneva žena, 8. marca. Več pa jih bo se tudi danes in v prihodnjih dneh.
O nekaterih prireditvah smo že pisali. Povsod se jih je udeležilo veliko število deklet in žena. Znani umetniki, recitatorji, pevci in kulturno umetniške skupine pa so po vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah pripravili prisrčne kulturne programe.
Več prireditev pa je bilo tudi včeraj, slovesne proslave bodo danes in tudi še v prihodnjih dneh.
Včeraj so v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju v počastitev praznika odprli razstavo del akademske slikarke Rože Piščanec. Razstavo sta pripravila svet za vpraianja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri republiški konferenci SZDL ter Gorenjski muzej iz Kranja.
V stolpnici Iskre v Ljubljani pa so včeraj odprli tudi razstavo likovnih del študentov akademije likovnih umenosti univerze v Ljubljani, ki so prejeli letošnje Prešernove nagrade za svoje ustvarjalno delo. Na razstavi sodelujejo Marija Lucija Stupica iz Ljubljane, Mladen Jerneje iz Ljubljane, Savo Valentinčlč iz Postojne, Todorće Atanasov iz Sv. Nikola v SR Makedoniji, Cveto Zlate iz Vogelj, Ula Pregelj iz Ljubljane, Iris Skubin iz Nove Gorice, Jože Muhovič iz Sv. Lenarta pri Gornjem gradu, David B. Kusik iz Osijeka ter Junoš Miklavc iz Ljubljane.
V petek, 11. marca, ob 18. uri pa bodo v počastitev dneva žena v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo ilustracij slikarke Marije Lucije Stupica. V kulturnem programu bodo nastopili gojenci glasbene šole iz Radovljice. V nekaterih delovnih kolektivih so se že dogovorili, da bodo pripravili skupinske oglede te zanimive razstave. Razstava bo odprta do 21. marca.
Danes ob 18. uri pa bo v avli osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu tudi otvoritev razstave partizanske grafike akademskega slikarja Iveta Subica. Razstava je pripravljena v počastitev dneva žena in letošnjih jubilejev našega predsednika Tita. •'■ Govekar
i-.
\ 1
J
Poslovniki za delegacije
Trži© - V tržiški občini bodo ?°Polnili statut občinske skupščine ln njen delovni program. To je nalo-?a SZDL, ki bo ob tem organizirala J*Vne razprave. K izpopolnjevanju skupggjngkggg m delegatskega sistema sodi tudi oblikovanje poslovnikov skupščinskih zborov in delega-C1J .Občinska konferenca SZDL je Pred letom izdelala osnutek poslovnika za delo splošnih delegacij in ga P°slala v razpravo vsem delegacijam v krajevnih skupnostih. Odgovorila m dopolnila ga je le delegacija K^jevne skupnosti Bistrica, medtem ko so v drugih 12 skupnostih na poslovnike pozabili!
Oelo pri tem torej še čaka ...
-jk
Prvič »frontni« program
Tržič — Občinska konferenca SZDL Tržič je na zadnjem zasedanju sprejela letošnji delovni program, ki je prvič sestavljen iz dveh delov. Prvi del programa je tako imenovani »frontni« del, v katerem so naloge frontno organizirane SZDL. Mednje sodijo uresničevanje zakona o združenem delu, uresničevanje srednjeročnega programa razvoja občine, spremljanje m tekoče ocenjevanje gospodarjenja in izpopolnjevanje delegatskega sistema. Med odgovornimi za uresničevanje teh nalog delovni program navaja razen občinske konference SZDL in njenih organov tudi občinsko skupščino in njen izvršni svet, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne organe po delovnih kolektivih in svete in druge organe po krajevnih skupnostih.
Naloge, za katere pa je zadolžena predvsem SZDL, pa so izpopolnjevanje delegatskega sistema, utrjevanje ustavne vloge krajevne skupnosti in frontne SZDL, kadrovska politika, izobražavanje in šipendiranje, ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita in skrb za boljšo organiziranost SZDL.
Program, ki so ga sprejeli v Tržiču, je usklajen s programi drugih družbenopolitičnih organizacij in delovnim načrtom medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Še posebej kaže opozoriti na večjo vlogo krajevnih organizacij SZDL in koordinacijskih odborov in svetov pri občinki konferenci SZDL. Za uresničevanje programa bosta odgovorna predvsem izvršni odbor SZDL in predsedstvo občinske konference.
-jk
Referendum v Bitnjah uspel
Volivci v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski občini so se v nedeljo, 6. marca, na referendumu odločali o samoprispevku za popravilo, ureditev in asfaltiranje cest, poti in priključkov. Od 1167 vpisanih volivcev se jih je glasovanja udeležilo 94,26 odstotka, za samoprispevek pa jih je glasovalo 87,66 odstotka. Vodstvo krajevne skupnosti je prepričano, da bodo uresničili začrtani program, hkrati pa pričakujejo, da bodo občani tudi v prihodnje sodelova'i pri uresničevanju v nedeljo potrjene akcije.
Občani o kmetijstvu
Jesenice — Predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice je letos februarja organiziralo šest javnih razprav o kmetijstvu, gozdarstvu in o preobrazbi na vasi v srednjeročnem obdobju. Javne razprave so bile v Ratečah, v Kranjski gori, na Dovjem, na Jesenicah, na Javorniku ter v Žirovnici. Na razpravah so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki KZK Kranj in TOZD Kooperacija Radovljica ter predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled. V vseh razpravah je sodelovalo okoli 400 občanov, ki so sprejeli nekaj sklepov in usmeritev. Med drugim so se zavzeli za večjo proizvodnjo hrane v okviru prizadevanj prehrambene bilance, za večjo produktivnost dela v kmetijstvu, za rentabilnost in ekonomičnost kmetijske proizvodnje, za združevanje dela, sredstev in zemlje, za uveljavljanje dohodkovnih odnosov v kmetijskih zadrugah in temeljnih obratih kooperantov ter naprej do predelave in trgovine. Kmetom naj bi bile tudi zagotovljene enake pravice do vseh oblik socialne varnosti kot delavcu v združenem delu, v krajevnih skupnostih in na vasi pa naj bi omogočili kmečkim proizvajalcem samo-
upravno odločanje o pogojih dela in življenja na vasi ter o rezultatih njihovega dela. Tudi zadruga naj bi se v naslednjih letih reorganizirala tako, da bo svojo dejavnost kmetu čimbolj približala. Za območje Jesenic naj bi bila reorganizacija predvsem pri živinoreji in proizvodnji mleka, podoben program pa naj bi pripravilo tudi GG Bled.
Ob izdelavi prostorskih planov naj bi določili zazidljive površine s tem, da bi se zaščitila vsa kmetijska zemljišča in kmečka gospodarstva, pospeševali pa naj bi tudi kmečki turizem. Odvoz mleka iz naselja Pod-kuže naj bi uredili tako, da bi se ustanovila zbiralnica mleka na Belci; na Pristavi v Javorniških Rovtih naj bi določili kmetijske in rekracijske površine, kjer naj bi se na kmetijskih površinah organizirala proizvodnja; na območju Žirovnice naj bi ustanovili skupnost za pridelovanje čebule in skupnost za pridelovanje mleka. Na zborih so tudi poudarili, da bi morale več sodelovati temeljne organizacije združenega dela v kmetijstvu in gozdarstvu ter kmetijsko zemljiška skupnost. D. S.
Letošnje naloge tržiškega sindikata
Letne konference osnovnih organizacij sindikata v tržiški občini v glavnem končane — Letos ustanovitev kluba samoupravljalcev
Tržič — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Tržiču je na seji, ki je bila v petek, 26. februarja, sprejelo letošnji delovni načrt občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič, ki po besedah predsednika sveta Jožeta Zupančiča izhaja iz novih nalog sindikalne organizacije, lani začetih in neuresničenih nalog ter delovnih programov SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij vključenih v frontno SZDL. Tržiška sindikalna organizacija bo letos pozorna na uveljavljanje zakona o združenem delu in samoupravne delavske kontrole, ki je v večini delovnih kolektivov oblikovana, vendar še ne deluje tako, kot bi bilo treba. Osnovne organizacije sindikata in ZK bodo zato ocenile delovanje delavske kontrole in o skupni oceni razpravljale na posebnem posvetovanju.
Sindikalna organizacija se bo letos vključevala v delo krajevnih skupnosti in v oblikovanje potrošniških svetov, kar je bilo v preteklosti pogosto zanemarjeno, v prizadevanja za boljše delovanje samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih strokovnih služb, še posebno pomembna pa bo ustanovitev kluba
samoupravljavcev, kjer bo središče družbenega izobraževanja. Med pomembne letošnje naloge tržiške sindikalne organizacije sodijo tudi sodelovanje pri stabilizaciji gospodarstva, ki je posebne važnosti pri delovnih kolektivih, kjer lani gospodarjenje ni bilo najboljše, pomoč pri združevanju tržiških osnovnih šol, načrtovanju stanovanjske politike in gradnje ter zagotavljanju prehrane za zaposlene. Pri nalogah na področju kulture, športa in rekreacije kaže izdvojiti ustanovitev komisije za kulturo, samoupravne skupnosti za oddih in rekreacijo, kar v nekaterih slovenskih občinah že imajo, in zagotavljanje boljših pogojev za oddih in rekreacijo delavcev.
V delovnem programu tudi inovacije in utrjevanje sindikalne organiziranosti ni zapostavljeno, prav tako pa tudi ne priprave na volitve leta 1978. Tako kot druge družbenopolitične organizacije in skupnosti se bo tudi sindikat vključil v praznovanje 40. obletnice KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in njegove 85. obletnice. J. Košnjek
Tržič ani sestavljajo nov izvršni svet
Tržič — Ker je dosedanji predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar odšel na novo delovno mesto v tržiško Tovarno kos in srpov, je mandat sedanjemu izvršnemu svetu prenehal. Občinska konferenca SZDL kot predlagatelj novega izvršnega sveta je za »mandatarja« za sestavo novega izvršnega sveta določila sedanjega podpredsednika izvršnega sveta Janeza Ivnika. Le-ta je v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL   oziroma   njenim koordina-
DOGOVORIMO SE
SEJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE Jesenice - V četrtek, 10. marca, bo skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu delegatov SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje 1975 do julija 1976. Po končani skupni seji bodo zbori zasedali ločeno in obravnavali predlog odloka o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske, o predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977, o poročilu o delu gradbenega odbora za šolski center Plavž, o poročilu o delu in poslovanju podjetja Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, o volitvah in imenovanjih ter delegatskih vprašanjih.
DOGOVOR O DAVČNI POLITIKI Jesenice - V minulih letih je bila davčna politika določena z dogovorom o splošni porabi v občinah. Za letos pa naj bi občine za to področje sprejele samostojen dokument. Letos predpisov ne bodo spreminjali, morebitne spremembe bodo uveljavljali v prihodnjem letu. Dogovor p usklajevanju davčne politike izhaja iz načel, da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da bo spodbujena produktivnost, da ne bo neutemeljenih razlik v višini obveznosti, da imajo občani enake obveznosti plačevanju davkov, da za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občani prispevajo po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek in da se obenem zagotavlja kvalitetno opravljanje nalog občinskih davčnih uprav in okrepi skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. D. S.
cijskim odborom za kadrovska vprašanja predlagal kandidate za izvršni svet v novi sestavi, hkrati pa so v Tržiču želeli ob tej priložnosti rešiti tudi mesto sekretarja skupščine.
Predlog članov izvršnega sveta, njegovega predsednika in sekretarja skupščine je bil posredovan delegatom občinske konference SZDL, ki se je sestala v ponedeljek, 28. februarja. Za predsednika izvršnega sveta je predlagan Janez Ivnik, sedanji podpredsednik izvršnega sveta. Za člane pa Bruno Godnov, načelnik skupščinskega oddelka za plan in finance, Albin Plantan, načelnik davčne uprave, in Miloš Savič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo. V novem izvršnem svetu naj bi bili še naprej »zunanji člani« Viktor Kralj, Jože G ros in Marjan Šarabon, odgovorni za razvoj samoupravljanja, gospodarstva in krajevnih skupnosti. Po novem mora biti v izvršnem svetu tudi član, zadolžen za družbeno samozaščito. To nalogo nameravajo v Tržiču zaupati Andreju Peharcu. Kandidati za člane izvršnega sveta, ki bodo skrbeli za področje notranjih zadev, gradbeništva in urbanizma ter upravno-prav-nih zadev in skupnih služb pa za zdaj še niso znani. Za sekretarja skupščine predlagajo v Tržiču Mimi-co Laintinger, sedanjo načelnico oddelka za notranje zadeve.
Ponedeljkova konferenca SZDL je takšen predlog sprejela in menila, da je v skladu z osnutkom novega zakona o občinski upravi. Končno pa bodo o sestavi novega izvršnega sveta tržiške občinske skupščine odločali zbori občinske skupščine. Do takrat bosta SZDL in mandatar za sestavo novega izvršnega sveta pripravila predloge za še manjkajoče člane izvršnega sveta.
40-let KPS
Prireditve v jeseniški občini
Jesenice — Proslavljanje 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS bo v občini potekalo v vseh okoljih, kjer občani žive in delajo. Proslave in druge prireditve bodo organizirali s posebnimi poudarki za utrjevanje samozavesti in oblikovanje samoupravne socialistične zavesti delovnih ljudi, usposabljanje ZKS, da bo ustvarjalno in kritično usmerjala boj delavskega razreda, za uveljavljanje SZDL kot uspešne politične organizacije, za poglabljanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, za poglabljanje boja za mir in politiko neuvrščenosti, za krepitev obrambe, ohranjevanje tradicij revolucije in za priznanja graditeljem naše socialistične sedanjosti.
Osrednja proslava bo v soboto, 21. maja, na Pristavi, ki se je bo udeležilo več tisoč občanov. Poleg tega bodo na Jesenicah takrat organizirali razstavo o ustanovnem kongresu KPS na Čebinah, v Završnici pa odkrili spominsko obeležje.
Od 1. marca pa vse do 25. maja bodo potekale proslave v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Tako bodo slavnostne seje osnovnih organizacij ZK, na katerih bodo sodelovali predvojni komunisti, delovni sestanki, razgovori z revolucionarji, književni večeri, nastopi amaterskih igralskih skupin, pohodi delovnih ljudi in mladine, prikazi filmov, obiski galerij, muzejev, razstav, spomenikov, krajev, znanih iz zgodovine revolucionarnega gibanja, seminarji, kvizi, sreča nja aktivistov z mladino itd.
Ob tem bodo posebno skrbeli za obeležja iz naše revolucionarne preteklosti, razen komunistov pa bodo za pripravo in izvedbo proslav odgovorne tudi vse družbenopolitične organizacije, v delovnih organizacijah pa predvsem sindikati.
Po več krajevnih skupnostih so se pripravljalni odbori za praznovanje že sestali in sestavili programe, pO katerih bodo dostojno proslavili 40. obletnico KPS, 40 let prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne. D. S.
Preobrazba srednjega šolstva
Radovljica — V radovljiški občini so se resno lotili preobrazbe srednjega šolstva in razvoja usmerjenega izobraževanja. Visoka šola za organizacijo dela v Kranju je namreč pripravila študijo, ki je osnova za nekatere predlagane organizacijske rešitve. Na nedavnem posvetovanju v občini so namreč ugotovili, da sta izobrazbeni in kvalifikacijski sestav zaposlenih v radovljiški občini zelo slaba. Kar blizu 50 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu namreč nima dokončane osemletke.
Predlagana organizacijska rešitev za izboljšanje tega stanja predvideva združitev Šolskega centra in delavske univerze Radovljica v center usmerjenega izobraževanja. V okviru centra bi ustanovili dvoletno srednjo šolo za 440 dijakov s 15 oddelki. Predvidevajo, da bodo zamisel uresničili že v šolskem letu 1979/80.
Tako naj bi Gostinsko turistični center s sedežem na Bledu vzgajal kadre tako imenovanega ozkega in širokega profila in gostinske tehnike. Lahko pa bi postal tudi oddelek hotelske fakultete v Opatiji ali pa bi
bil vezan na Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Računalniški center v Radovljici pa bi prav tako obdržal raven srednje šole, povezan pa bi bil z Visoko šolo za organizacijo dela.
Za oba centra bo treba zagotoviti internatsko oskrbo dijakov. Sicer pa so predvideni tudi oddelki centrov iz Kranja   in   Ljubljane   za strojno, elektro,  lesarsko in  druge strok« Prostorske težave bodo skušali reši: v   okviru    srednjeročnih načrt izgradnje    vzgojno izobraževalnih objektov.   Predlagajo   tudi, da sedanja stavba šolskega centra v Radovljici prenovi za potrebe posebne osnovne šole.
Na sestanku, ki ga je organiziral izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze, so se v glavnem strinjali z nakazanimi možnostmi usmerjenega izobraževanja. Zato so ustanovili tudi koordinacijski . odbor za usmerjeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL, ki bo izdelal podrobnejši program. JR
Po uspelem referendumu v Tržiču
Z denarjem varčno in pretehtano
Tržič — Konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič je pozitivno ocenila poročilo odbora za pripravo in izvedbo referenduma v občini Tržič za samoprispevek, ki je bil izglasovan 19. decembra lani. Predsednik odbora Milan Ogris v poročilu poudarja, da odbor brez široke družbene pomoči zahtevni nalogi ne bi bil kos. Pohvala velja tudi organizacijam združenega dela, ki so v večini že podpisale družbeni dogovor o sofinanciranju objektov družbenega standarda, še posebno pa delovnim ljudem in občanom, ki so v veliki večini glasovali »za«.
.Odbor je bil pri pripravi in izvedbi referenduma, izredno varčen, saj je za široko in vsestransko akcijo potrošil le 29H..j;j;t dinarjev. V to vsoto so že všteti plačilo idejnih projektov in komisije za izbiro projekta za gradnjo doma za starejše občane (179.707 dinarjev), plačilo geodetskih posnetkov za gradnjo doma (15.000 dinarjev), delni načrti za te-lesnokulturne objekte (.'10.000 dinarjev), stroški propagande za referendum in * oh nič ne izvedbe glasovanja
(73.675 dinarjev). To znese skup: 298.333 dinajrev.
Konferenca je razrešila odbor za pripravo in izvedbo referenduma in izvolila odbor za porabo sredstev samoprispevka, katerega skrb bo uresničevanje programa, za katerega so se odločili občani na referendumu, in za pravilno razporejanje denarja samoprispevka. Konferenca predlaga, da bi odbor vodil Kram Grašič iz Peka, tajniške posle pa b opravljal Jože Klofutar, sekretar občinske konference SZDL. V odboru so delegati Peka, BPT in Zlita, družbenopolitičnih organizacij, skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, Društva upokojencev, zbora krajevnih skupnosti in svetov krajevnih skupnosti Tržič — mesto in Bistrica, kjer bo zgrajenih največ objektov družbenega standarda (večnamenska dvorana, dom starostnikov, objekt za usmerjeno sred njo šolo itd.). Člani odbora bodo tudi predsedniki gradbenih odborov, ki bodo imenovani za vsako gradnjo posebej.
J. Košnjek
Elektrotehniško podjetje Kranj p. o.
objavlja prosto delovno mesto
administrativni referent
v splošni službi za področje Pogoji: samoupravljanja
4-letna Upravno administrativna šola 3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53 c.
Prijavi je treba priložiti potrdilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v objavi.
Les za prizvodnjo
Bled — Delavci v sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva bodo sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana srednjeročnega razvoja za obdobje 1976 do 1980. V njem opredeljujejo gozdno surovinsko proizvodnjo, oskrbovanje lesne predelave z žaganim lesom in proizvodnjo celuloze z lesno surovino. V samoupravnem sporazumu so nakazali tudi uresničevanje dohodkovnih odnosov, vprašanje izgradnje gozdnih cest ter nekatere druge pomembne dejavnosti v razvoju. O razdelitvi hlodovine, ki bo iz leta v leto naraščala, bodo podpisniki samoupravnega sporazuma sklenili vsakoletni dogovor/Za oskrbovanje z dodatno surovino pa bodo morali udeleženci zagotoviti vire drugje.
Organizacije se oskrbujejo z žaganim lesom večinoma le v okviru sestavljene organizacije, izjema je le predelava žaganega lesa« za proizvodnjo oken v Jelovici Škofja Loka, ki porabi več žaganega lesa iglavcev, kakor ga je na razpolago. Jelovici Skofja Loka bosta dobavljali surovino tudi kmetijska gozdarska zadruga Sora Ziri in Gozdno kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju.
Tovarna Celuloze Medvode, ki je tudi članica gorenjske sestavljene organizacije lesnega in gozdnega gospodarstva, se oskrbuje s surovino iz območja gozdnih gospodarstev in deloma tudi z lesnimi ostanki lesne predelave smrekovine. Za dodatno oskrbovanje bo tovarna Celuloze sklenila sporazume z dobavitelji drugje.
Podpisniki samoupravnega sporazuma bodo vsako leto posebej določali cene vsem proizvodom, ki se predelujejo in uporabljajo za nadaljnjo proizvodnjo. Upoštevali bodo cene na tržiščih doma in v svetu, upoštevali poslovne rezultate temeljnih organizacij, potrebe gozdarstva in vse druge elemente, ki vplivajo na ceno.
Nujno pa bodo morali poskrbeti za izgradnjo gozdnih cest. Program določa izgradnjo gozdnih cest pri Gozdnem gospodarstvu Bled in Gozdnem  gospodarstvu  Kranj, ki
predvidevata izgradnjo 188 kilometrov cest v naslednjih štirih letih. Predračunska vrednost znaša za GG Bled 74 milijonov 828.000 dinarjev, za GG Kranj pa 37 milijonov 210.000 dinarjev. Ceste bodo gradili tudi z bančnimi krediti, višino letnih sredstev za gradnjo pa bodo zagotavljali na osnovi letnih programov in predračunov.
Samoupravni sporazum bodo sprejeli, ko ga bodo obravnavali in potrdili delavci v organizacijah in na svojih zborih imenovali člane, ki bodo sporazum podpisali.       D. S.
Razvoj obrti
Skofja Loka — Lani so začeli uresničevati družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva in sicer tako, da je Ljubljanska banka odobrila investicijske kredite za ureditev delavniških prostorov in za nakup strojne opreme osmim obratom družbenega in zasebnega sektorja v skupni višini 860.000 dinarjev. Letos pa nameravajo poskrbeti za hitrejši razvoj uslužnostnih obrtnih dejavnosti ter za tesnejšo povezavo obrtnih dejavnosti, ki se opravljajo na industrijski način z organizacijami združenega dela industrijskih dejavnosti. Posebne pozornosti
JESENICE — Delavci SGP Sava z Jesenic opravljajo zaključna dela na novi prizvodni hali Gorenjskih oblačil, temeljne organizacije združenega delu Jesenice. — Foto: B. B.
bo v razvojni politiki občine deležna uslužnostna obrt, zlasti deficitarna.
Za razvoj malega gospodarstva pa so nujno potrebni ustrezni poslovni prostori, ki jih bodo največ gradili v predvidenem obrtnem območju na Grencu ter ustrezni prostori za uslužnostne in servisne delavnice, ki jih bodo gradili pri novih stanovnj-skih naseljih in v večjih potrošniških središčih. Družbene obrtne delavnice, ki še vedno delajo v neustreznih možnostih, naj bi dobile sredstva in lokacije za novogradnje. Ljubljanska banka naj bi še naprej podeljevala kredite malemu gospodarstvu.
Zaposlenim v obrtnih dejavnostih bo potrebno nuditi dodatno izobraževanje, mlade pa spodbujati za obrtne poklice. Ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in drugimi naj bi poostrili nadzor nad nelegalno obrtno dejavnostjo, lani ustanovljeno združenje samostojnih obrtnikov pa naj bi se aktivno vključilo v vse akcije, ki prispevajo k razvoju obrt i.
V občini letos predvidevajo precejšnje naložbe za zasebni sektor obrti. Tako naj bi za storitveno obrt namenili skoraj 2 milijona dinarjev, za proizvodno 2 milijona in 500.000 dinarjev, za gostinstvo milijon in 500.000 dinarjev in za za avtopre-vozništvo milijon in 700.000 dinarjev; predvsem za obnovitev voznega parka. Če bodo odprli obrtniško območje na Grencu ter trgovsko-gostinski center Podlubnik, predvidevajo še druge pomembne naložbe za razvoj obrt i. I). S.
i
' j
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Preveč in premalo nekaterih
poklicev
Vrste in vsebino poklicev, ki so potrebni za odvijanje določenega proizvodnega procesa ter opravljanje vrste pripravljalnih in vzdrževalnih del, nare kuje med drugim stopnja tehničnega in tehnološkega razvoja, na kateri se nahajamo, ter vsakokratna organizacija in delitev dela. Podobno velja tudi za izvajanje nalog, ki niso proizvodnega značaja, pač pa služijo zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb nas vseh. Teh v razvitejši družbi zaradi množice in različnosti potreb ne more opravljati vsak posameznik /ase in zato prihaja tudi do širše družbene delitve dela.
Izobraževanje kadrov se praviloma odvija izven proizvodne dejavnosti pa tudi drugih družbenih institucij. Običajno je koncentrirano v izobraževalnih ustanovah, ki dajejo svojim kandidatom ustrezna znanja, sposobnosti in veščine za opravljanje določenih del na osnovi pripravljenih profilov poklicev ter sprejetih učnih programov.
Ker se tehnika in tehnologija skupaj z organizacijo in delitvijo dela hitreje razvijata kot izobraževalni sistem, prihaja do razkoraka med dejansko potrebnimi poklici in tistimi, ki se v danem času izobražujejo. Pojav je značilen za celoten industijsko razviti svet, pa tudi pri nas ga dobro občutimo. Omenjeni razkorak je tem večji, čim bolj dinamičen je razvoj in čim manj prilagodljivo je šolstvo. Povečuje ga tudi način oblikovanja šolske mer>*že ter določanje vrste in zmogljivosti šol; posebno če to poteka od zgoraj navzdol brez upoštevanja realnih potreb po poklicih, ki se pojavljajo v praksi. Zastarelemu oblikovanju mreže in zmogljivosti strokovnega šolstva je lahko poleg tradicije vzrok tudi premajhno poznavanje družbenih potreb po kadrih, po vseh vrstah poklicev. Pri miti obetaj.« cula vrsta razlogov, da te potrebe niso bile, a tudi danes še niso dovolj preučene. Eden naj-
pomembnejših je prav gotovo dolgoletno zapostavljanje pomena človeka — delavca kot enega bistvenih elementov vsakega proizvodnega procesa, pa tudi nosilca vsega družbenega dogajanja. Kot posledico tega pojava smo opažali premajhno skrb za ustanavljanje posebnih strokovnih služb, ki bi se v celoti in prav posebej ukvarjale s problemi kadrov, njihovega pridobivanja, usposabljanja, razporejanja, napredovanja, počutja na delovnem mestu itd. Ta dela so najpogosteje postala privesek nekih drugih, na videz pomembnejših poslov in dobila stransko vlogo, ki nikakor ni mogla biti dobro odigrana. Slabemu stanju je pripomoglo še pomanjkanje strokovnjakov, ki bi se poklicno ukvarjali s področjem kadrovanja. Tudi tam, kjer so bile ustrezne strokovne službe, so imele, in na žalost imajo ponekod še danes, neenakopraven položaj z drugimi poslovnimi funkcijami v delovni organizaciji. To potegne za sabo vrsto slabih pojavov in ustvarja nekak začaran krog. Iz tega neposredno izvira tudi del problematike oblikovanja in razvoja poklicev. Zanimivo je, da nekateri poklici, ki jih izobražujemo, v praksi še danes niso priznani in zato tudi premalo iskani, čeprav so za celo vrsto delovnih mest zelo primerni. Za nameček tem problemom pa moramo omeniti tudi zelo dinamičen družbeni in gospodarski razvoj, ki je pogosto prinašal nepričakovane spremembe, kar se je odražalo na vseh področjih, pa tudi pri ugotavljanju in preučevanju kadrovskih pot reb.
V zadnjih letih se razmere sicer spreminjajo. Pomen človeka kot osrednjega dejavnika je v večji meri poznan. Koncept usmerjenega izobraževanja predpostavlja prav poznavanje družbenih potreb po poklicih. Vendar pa ne moremo kar nenadoma odpraviti posledic pretekle prakse; pa tudi ne nadoknaditi vsega, kar smo tako dolgo zanemarjali. Podobno kot drugje se je tudi pri nas dogajalo in se še dogaja, da izobražujemo delavce za poklice, ki jih proizvodnja in ostale dejavnosti ne potrebujejo v takem številu kot jih izšolamo. Na drugi strani pa nujno potrebujemo delavce z vrsto poklicev, ki jih primanjkuje ali pa jih ne usposabljamo.
Ta je le del vzrokov, ki vplivajo na pojavljanje viškov in primanjkljajev poklicev. Drugi pomemben delež imajo prav gotovo privlačni ali odbijajoči trenutki za vzbujanje interesov pri poklicnem odločanju. To je predvsem, družbeno vrednotenje posameznih vrst dela z vsemi posledicami, ki jih tako družbeno vrednotenje prinaša od osebneg; p dohodka do družbeni' Uglednosti in priznanosti. Pri tem moramo upoštevati še razlike v fizičnih zahtevnostih različnih del in relativni' razlike v zahtevnosti študija za poklice iste ravni v različnih strokah, ki prav gotovo močno vplivajo na odločanje pri izbiri poklica.
.Joži Puhar- K rajne
Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o.
TOZD Gozdno avtoprevoznistvo in delavnice, n. sub. o. Sp. Gorje
Spodnje Gorje 1 Delavski svet
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje delavnic
2. ključavničar — varilec
3. voznik tovornjaka — nakladalec
4. voznik tovornjaka
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.: zahtevan poklic delovodja-mehanik s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v avtomehanični delavnici. Poskusno delo traja 1 mesec.
Pod 2.: zahtevan poklic ključavničar z 1-letnimi delovnimi izkušnjami v ključavničarski stroki; zaželena je praksa pri kovaških delih. Poskusno delo traja 20 dni.
Pod 3.: zahtevan poklic voznik tovornih vozil z 2-letnimi izkušnjami pri vožnji tovornjaka z nakladalno napravo. Poskusno delo traja 20 dni.
Pod 4.: zahtevan poklic voznik tovornih vozil in 1-leto vožnje s tovornjakom. Poskusno delo traja 20 dni.
Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijavo je treba poslati najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: GG Bled, n. sol. o., TOZD Gozdno avtoprevoznistvo in delavnice, n. sub. o., Sp. Gorje 1 — 64247 Zg. Gorje.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijave.
Tovarna obutve
PEKO TRŽIČ, n. sol. o.,
TOZD — prodajna organizacija MREŽA razpisuje prosto vodilno delovno mesto
direktorja prodajnega sektorja
Pogoji za sprejem:
— diplomirani ekonomist s petimi leti delovnih izkušenj ali ekonomist komercialist z devetimi leti delovnih izkušenj
— opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu
— aktivno znanje enega svetovnega jezika
— imeti mora izpolnjene pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov po veljavnih predpisih.
Kandidati morajo imeti smisel za organizacijo in vodenje dela, smisel za delo z ljudmi, biti morajo moralnopolitično neoporečni.
Prijave sprejema razpisna komisija v tovarni obutve PEKO Tržič do vključno 20. marca 1977.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v roku 20 dni po zaključenem prijavnem roku.
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE, ŠKOFJA LOKA
razglaša prosto delovno mesto
vzdrževalca strojev in naprav
Pogoji:
— VK strojni ključavničar in 4 leta delovnih izkušenj
— K strojni ključavničar in 8 let delovnih izkušenj. Rok za sprejem prijav: 15 dni od dneva objave.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Veletrgovina Živila Kranj
TOZD Veleprodaja
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. skladiščnik embalaže
2. komisionar v skladišču
3. delavec v skladišču
(več delovnih mest)
4. delavec v skladišču
— za delo v sezoni za določen čas (več delovnih mest)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: trgovski poslovodja, KV — 2 leti delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni,
pod 2.: prodajalec KV — 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni,
pod 3., 4.: delavec NK, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusni rok
30 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV.
Pri Alenki Bole-Vrabec se dobre volje nalezeš hitreje kot ošpic J
Življenje — ustvarjanje z nasmehom
Alenka Bole-Vrabec
Srečati Alenko Bole-Vrabec pomeni srečati živ vrelec življenjske vedrine, sproščenosti in moči. Velika moderna očala, ji ne morejo zadržati iskric v očeh, kadar se nad čem navdušuje; in tega ni malo. Dobra volja in energija pa dobesedno pršita okoli nje: verjeli ali ne, ta ni zdrav, kdor bi ob Alenki stal kislega obraza in se ne bi nalezel njene prešernosti. Le kadar za hip obmolkne in bolj resno pogleda, takrat ji verjamemo, da zna tudi ure in ure tiho sedeti in trdo pozno v noč (»nočni tič sem«), potem ko sta njena dva »vrabčka« 6-letni Klemen in 10-letni Iztok že zaspala, sedeti pri prevajalskem delu. Vendar je prevajanje le kamenček v mozaiku ustvarjalnosti Alenke Boletove-Vrabčeve.
»Ne nisem prevajalka,« pravi, »čeprav najbrž brez tega ne bi bila povsem zadovoljna. Igralka sem, resda le z dvema letoma odrskih izkušenj v Mladinskem gledališču v Ljubljani. Po poroki sem se preselila v Radovljico, toda odrske deske, njihovo škripanje je še zmerom muzika za moja ušesa.«
Zdaj je Alenka režiser pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica, že poprej pa verjetno ni minila kulturna prireditev ali druga proslava brez njenega sodelovanja; najsi je bilo treba prireditev pripraviti, jo voditi, recitirati. Z neprikritim ponosom pa pripoveduje o svoji mladi igralski amaterski skupini, to je Linhartovem odru mladih, ki združuje 25 za lepo domačo besedo navdušenih osemletkarjev, ki se jim bodo verjetno že v aprilu pridružili še mla-
bi mi bilo, da za igro ne bi zapo-
Takšna
dinci. Za tako veliko skupino je včasih kar težko najti primerno igro, v recitalu seveda lahko mirno nastopajo vsi, tako da je za novoletno predstavo, s katero so potem gostovali po vsej občini, igrico napisala Alenka kar sama in to za vseh 25 nastopajočih, pa še za svoja dva »vrabčka«, da pač ni bilo težav še z varstvom.
»Preveč težko tako navdušeni mogli nastopati, slitev za otroke se mi zdi idealen način, kako otrokom vcepljati ljubezen do materinega jezika, do literarute, gledališča, umetnosti in kulture sploh.«
Da pa je treba včasih biti pri tem delu tudi »krotitelj divjih zveri« kot se v njenem besednjaku reče pretirani živahnosti otrok, pove to Alenka kot nekaj nadvse zabavnega, kar spada zraven k njenemu pedagoškemu delu z otroci; ne, to delo ne utruja, celo nasprotna, sprošča, kar seveda lahko občutijo le ljudje, ki se z ljubeznijo ukvarjajo z otroci. »Saj mi je že kar dolgčas po mojih igralcih,« z vzdihom pove Alenka, ki jo je bolezen za dva meseca prisilila v mirovanje. Hočete recept za dolgo mladost? Ukvarjajte se z otroki, oblikujte za material, tako hvaležen za pravi prijem. To je Alenkin recept, saj pravi, da ne vzgaja otroke v igralce, pač pa jim poleg veselja do govorjene slovenske besede oblikuje tudi smisel za kolektivno delo.
»V primerjavi s tem je prevajanje pravi mukotrpen posel,« priznava Alenka, »a zdaj že vem, da brez tega ne gre.« Zato je njeno mizo težko najti brez španskega
besednjaka, saj je prav španščina jezik, ki poleg domačega seveda Alenki najlepše odzvanja v ušesih. »Zastrupil« jo je pravzaprav neki potopis o Južni Ameriki z naslovom Strupveni pekel. Pa je sklenila to deželo bolje spoznati, se naučiti jezika: ko pa jezik že enkrat poznaš in lahko bereš knjige, ni več daleč do sklepa, da bi katero knjigo tudi približal slovenskemu bralcu. Njeno posebno naklonjenost uživa Nobe-lovec Asturias, katerega »Koruzar-je« je prevajala poleg »Guatemal-skih legend«, razen tega pa še avtorje Arguedasa, Govtisolo, de Queira-za, Marqueza, Rulfa in še koga. »Menim, da Slovenci vse premalo poznamo to književnost, saj v Južni Ameriki ustvarja vrsta odličnih pisateljev. Zamudo počasi popravljamo, saj bomo že letos Slovenci dobili v prevodu tri odlične pisatelje, ki so bili že kandidati za Nobelovo nagrado.«
Čeprav ostaja prevajanje iz španščine, prevajanju pravi Alenka Bole-Vrabec aktivno uporabljanje prostega časa, med opravili, ki so ji zelo ljuba, si je vedno našla tudi čas za pisanje namenjeno otrokom. To nagnjenje do otrok kar ne more skriti. Neprestano jo spremlja: mladi igralci, pa prevajanje otroške literarute (največ iz nemščine), delo za radijske otrokom namenjene oddaje in seveda ustvarjanje, ki sta ga navdihnila njena dva »vrabčka«. Njeno »vedno nasmejano mamo«, ki je dobre volje in nasmejana vedno in tudi takrat, ko ga njena dva navihanca najbolj špičita, poznajo gotovo tako otroci in tudi odrasli, ki so morda znali med vrsticami tudi prebrati sporočilo, kakšne starše si žele otroci.
Vendar pa radovedna, ustvarjalno nemirna in željna spoznavanja novega Alenka ne miruje: pod njeno delovno mizo so že plošče za učenje brazilščine (»ko si že enkrat na kontinentu, ga spoznaj vsega«). Morda veruje, da se ji bo potem, ko bo znala še jezik več iz Južne Amerike, izpolnila velika želja, da bi enkrat ta kontinent, o katerem že toliko ve, o katerem je morala, da so njeni prevodi dobili sočnost in pristnost, skratka duh dežele, preštudirati kup literarute, tudi videla zares. Sicer pa bi verjetno tudi tam najprej zašla v knjigarno in stikala med knjigami; ali pa tudi ne. Prišlo pa bi na vrsto vsekakor, tako kot še kup reči, za katere - kdo bi vedel kako - tudi vedno najde čas: poslušanje klasične glasbe, pa sprehodi do Šobca, urejanje cvetja v stanovanju in na balkonu, reševanje križank, pa še kaj.
L. M.
Kranj — V kleti Prešernove hiše v Kranju so v petek, 4. marca, odprli raz stavo fotografij Radovana Čoka. Umetnik je bil rojen leta 1949 v Trstu, pedagoško akademijo je končal v Ljubljani, že osem let pa je član foto kluba v Piranu. Samostojne razstave je doslej že imel v Piranu, Ribnici in Kopru, sodeloval pa je že tudi na mnogih skupinskih razstavah. Za svoje uspešno delo je Radovan Čok prejel več priznanj na raznih festivalih in razstavah umetniške fotografije, (-jg) — Foto: F. Perdan
V petek, 4. marca, so v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo risb učencev osnovne Šole Kokrškega odreda iz Križev pri Tržiču. Namen razstave je prikazati likovno dejavnost in njen razvoj v zadnjih letih. Ob otvoritvi razstave so učenci iz Križev pripravili krajši kulturni program, o likovni dejavnosti na šoli pa je spregovoril ravnatelj Janez Ribnikar. Razstava bo odprta do konca tega te,dna. (Ib) — Foto: F. Perdan
Čestitka prof. dr. Ludviku Ravniku
Sredi februarja letos je prof. dr. Ludvik Ravnik, rojak iz Radovljice, na ljubljanski urološki kliniki s sodelavci opravil uspešno in izredno težko operacijo 7,4 kilograma težkega tumorja. T« je
bila za zdaj prva takšna operacija v Jugoslaviji. Občinska konferenca socialistične zveze Radovljica je   prof.   dr.   Ludviku Ravniku
čestitala za operacijo.
uspešno opravljeno
Za 8. marec čestitamo vsem delovnim ženam in jim želimo veliko uspehov
Kranj
Kranj — V petek, 4. marca, so v prostorih galerije Prešernove hiše v Kranju °dprli razstavo slikarskih del slikarja Karla Kuharja. Pripravil jo je Gorenj ski muzej. Razstava bo odprta do 24. marca, (jg) - Foto: F. Perdan
Žito Ljubljana
TOZD Triglav Lesce TOZD Tovarna čokolade Gorenjka Lesce TOZD Pekarna Kranj
Ob dnevu žena iskreno čestitamo vsem ženam in jim želimo še veliko delovnih uspehov
90-letna Jerica Kokelj
Življenje ji ni prizanašalo, a še vedno je pri
močeh
V soboto, 26. februarja, je Jerica Kokelj s Podjelovega brda nad So-vodnjem praznovala 90. rojstni dan. Njen jubilej je bil pravi praznik tudi za okolico. Na domačiji, kjer danes živi s hčerkino družino, se je zbralo blizu 50 svojcev in znancev. Obiskali so jo predstavniki zveze združenj borcev in tudi njene sovrst-nice, med katerimi je imela najmlajša 78 Jet. V prijetni in veseli družbi, med katero je bilo tudi 12 vnukov in 6 pravnukov, je slavje trajalo do zgodnjih nedeljskih ur.
Jerica je bila rojena 26. februarja 1887 v Stari Oselici. Komaj šest let ji je bilo, ko si je morala že sama služiti vsakdanji kruh. Pestrna in pastirica pri tujih ljudeh je bila. Tako je morala zares zgodaj spoznati življenje skromnih, revnih, baj-tarskih ljudi. In ko ji je bilo štirinajst let, je že služila pri kovaškem mojstru. Za eno krono je morala
trikrat na teden nositi v nahrbtniku sekire v Idrijo. A vseeno je toliko prihranila, da je kupila šivalni stroj, se naučila šivanja in potem s šivanjem skrbela za mlajše sestre, bolehno mater in očeta.
Po končani prvi vojni se je poročila in se iz Stare Oselice preselila na Podjelovo brdo. Sedem hčera in dva sinova se je rodilo v družini Kokeljnovih. Dva otroka sta kmalu umrla, ostali pa so si, ko so dorasli, ustvarili družine in domačije v raznih krajih. Le ena od hčera je ostala doma na Podjelovem brdu.
Ze po 15 letih zakona pa je družino zadel trpek udarec. Jerica je zgubila moža in družina očeta. In potem je sledila druga vojna. Mama Jerica je z otroki pomagala partizanom. Bila je prava partizanska mamica in zato sovražnik njej in družini ni prizanašal.
Nerada obuja spomine. Ce pa se že razgovori, pove, da je bilo malo lepih trenutkov v njenem življenju. Vseeno pa nikdar ni obupavala. In prav ta izredna volja jo najbrž še danes ohranja pri močeh. Kljub devetim križem še vedno kaj postori okrog domačije. In tudi bere še vedno zelo rada.
»Najraje prebiram Glas in Kmečki glas. V teh dveh časopisih zvem vse, kaj se dogaja in kar me zanima. Skoda je le, da poleti ne morem toliko brati; ni časa.«
Ko so ji minulo soboto čestitali in zaželeli še obilo zdravja, je pripomnila, da jp je življenje dodobra utrdilo. »Življenje v teh hribih človeka prekali. Lepo pa je, kadar pridejo najdražji vsaj za trenutek domov.« Jerici Kokelj želimo ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu vse najboljše tudi mi.
A. Zalar
MARICKASTIBELJ    TONČKA PRE2ELJ     NEDA BALOH
MARIJA PLUT
ZDENKA DOLAR
MIHAELA GOSNIK
Z delavkami radovljiške Almire
Spodbude za boljše in odločanje
delo
Ob letošnjem 8. marcu smo med takšnimi »ženskimi« kolektivi, če jim lahko tako rečemo, na Gorenjskem izbrali Almiro. Kar več kot 90 odstotkov od zaposlenih so ženske ali v številkah: 711 žensk in 86 moških; to je značilno razmerje v tekstilni industriji v gorenjski regiji. (Treba pa je omeniti, da so v tem številu zajeti tudi zaposleni v tozdu pletenin v Novi Gorici.)
O tem, kako združujejo delo z upravljanjem, kakšni problemi se pri tem pojavljajo, kaj jim najbolj uspeva, smo se pogovarjali v Almiri z delavkami: Marijo Plut (medfazni skladiščnik), Zdenko Dolar (vodja izmene v pletilnici), Mihaelo Gosnik (pregledovalka polizdelkov), Marijo Kokalj (šivilja), Štefko Kunčič (vodja   izmene   v  vzorčnem oddelku).
Vsem ženam iskrene čestitke za njihov praznik 8. marec.
cilmira
MAPIJA KOKALJ       ŠTEFKA KUNClC
Nedo Baloh (šivilja), Tončko Preželj (vzorčna šivilja) in Maričko Štibelj (vodja kadrovske službe).
Poprečna starost zaposlenih v radovljiški Almiri je 37 let, kvalifikacijski sestav pa ne najboljši. To sta dve ugotovitvi, ob katerih so se sogovornice najprej zaustavile. Več kot 440 nekvalificiranih, od katerih jih še okoli 150 nima dokončane osemletke: v tem številu je vsekakor tudi dobršen kos dediščine iz časov, ko niti ni bilo možnosti, niti potrebe po šolanju in izobraževanju ženske delovne sile. Mlade delavke imajo te možnosti in jih tudi koristijo: to delovne organizacije, in ne le v Almiri, tudi občutijo, saj je iz leta v leto manj kandidatov za učence v gospodarstvu. Kvalificiranih je od skupaj 238 zaposlenih 200 žensk, s srednjo izobrazbo je od 74 zaposlenih 63 žensk, visoko kvalificirane so le tri ženske, z višjo izobrazbo pa so tudi tri.
Marička Stibelj: »Res smo morda kvalifikacijo majčkeno zanemarili, saj so lahko zadnjikrat pridobivali kvalifikacije pri nas leta 1956. Čas je, da se stvari zdaj premaknejo: sindikalna organizacija je že dala pobudo za dopolnilno izobraževanje zaposlenih ter za pridobivanje interno priznanih kvalifikacij za starejše delavce. Za kader seveda skrbimo tudi s kadrovskimi štipendijami, ob rednem delu pa se izredno izobražuje letos 9 zaposlenih, od tega 6 žensk.«
Čeprav se zavedajo, da je izobraževanje stalna potreba ob hitrem tehnološkem razvoju, vendarle proizvajalka na pletilskem stroju ne občuti posebne spodbude, da bi se trudila za pridobitev kvalifikacije, ker le-ta ne bi kaj prida spremenila mesečne nagrade: pri delu za strojem je za zdaj pomembnejša prizadevnost in sposobnost delavke, kar je odločilno za njen osebni dohodek. Spodbudo za dodatno izobraževanje bi bilo najbrž treba poiskati kje drugje: o tem v Almiri prav sedaj razmišljajo.
• Tončka Preželj: »Izobraževanje ob delu je za zaposleno ženo dodaten napor; posebno še, če ima doma otroke. Se posebej težko je za samohranilke: dohodek v tekstilni industriji — kot vemo — ni ravno visok, zato je treba kak dodatni dinar zaslužiti tudi z delom doma; čas odmerjen izobraževanju je zato pičel, včasih pa ga tudi enostavno ni.«
Ce prištejemo sem še delo v izmenah, tudi nočno delo (v Almiri dela
na tri izmene še 31 zaposlenih), vožnjo na delo (okoli 65 odstotkov zaposlenih se vozi), potem še vedno nismo našteli vseh objektivnih ovir, zaradi katerih se izobrazbeni sestav v Almiri še ne bo tako hitro spremenil na bolje.
Vse našteto jih deloma tudi ovira pri vključevanju v upravljanje, tako v svoji delovni organizaciji kot tudi pri aktivnostih v družbenopolitičnih organizacijah.
Štefka Kunčič: »Zavedamo se, da nam je poleg dela taka aktivnost še kako potrebna, saj vendar hočemo sodelovati pri vseh odločitvah, ki nas zadevajo. Vendar so obremenitve ženske proizvajalke dostikrat večje, kot jih imajo moški. Ce torej hoče ženska obdržati stik z družbenim dogajanjem, je dosti bolj obremenjena z delom: do enakomernejše razdelitve bremen in vlog, ki jih ženska ima, za zdaj še ni prišlo.«
Marija Plut: »Pred časom sem bila zelo družbeno aktivna; tudi po dvanajst različnih funkcij sem imela. Ob vsem delu, ki ga zaposlena ženska ima, je spremljanje dogajanj, obvladovanje gradiva tako velik napor, ki ga je ob šoloobveznih otrocih vsaj za nekaj časa potrebno odložiti. Prav tako važno se mi zdi otroke pripravljati za šolo, vsaj na začetku, kot udejstvovati se v družbenem življenju: družba od nas pričakuje oboje.«
Beseda s sogovornicami iz Almire je seveda poleg vprašanj, ki jim pravimo, da so tipično ženska, kot so zdravstveno varstvo žene, pa otroško varstvo, tekla tudi o spodbudah, ki so jih delavke nekaj že dale, nekaj pa bi jih bilo treba še sprožiti, da bi delo v delovni organizaciji steklo bolj gladko: gre za notranje rezerve, na katere delavke opozarjajo že nekaj časa. Zdaj pa so izboljšave že vnesli v stabilizacijski načrt.
Kot delovna organizacija z večino ženske zaposlene delovne sile je razumljivo, da so se v Almiri že nekajkrat pogovarjali tudi o ustanovitvi ginekološke ambulante. Vendar dlje kot do dogovarjanja še niso prišli. Lani so prispevali v sklad za nakup aparatov za odkrivanje raka na dojki. Zato menijo, da bo za ogroženo populacijo žensk, mednje vsekakor sodijo tudi njihove delavke, na Gorenjskem z letošnjim letom bolje poskrbljeno na tem področju zdravstvenega varstva.
Kot posebno razbremenitev za ženske pa so navedle, da bo v kratkem mogoče v njihovem obratu družbene prehrane dobiti tudi kosila. Za zdaj se je prijavilo le okoli 90 delavcev, vendar pa bo število verjetno še večje, saj bo kosila mogoče nositi domov. Zmogljivosti kuhinje so dovolj velike in bi zmogli še dosti več obrokov.
Na koncu je treba reči Še besedo ali dve o rekreaciji in kulturi, ki ju v Almiri nikakor ne zanemarjajo. Vsi rekreacije željni lahko kegljajo, dsajo in smučajo. Ne gre pa seveda brez udeležbe na raznih sindikalnih tekmovanjih v občini in drugje ter udeležbe na raznih tekstilnih srečanjih. Tudi kulturne prireditve so vedno bolj obiskane. Dobro sodelujejo v ZKPO v občini. Nekaj znanih prireditev v Almiri pa je postalo že tradicionalnih. L. M.
Kulturno društvo Radovljica
Na pobudo krajevne konference socialistične zveze Radovljica so v krajevni skupnosti v četrtek, 3. marca, ustanovili kulturno društvo. Ustanovni občni zbor, na katerem so sprejeli pravila in program društva ter izvolili vodstvo, je bil v avli osnovne šole A.T.Linharta. V društvu bodo zdaj združene vse kulturne skupine in sekcije: Komorni moški zbor A.T.Linhart, Harmonikarski orkester in solisti glasbene šole, Moški zbor društva upokojencev Lipa, Mladinski zbor osnovne šole A.T.Linhart, Recitatorska skupina delavske univerze, Linhartov oder mladih in Likovna sekcija. Načrtujejo pa tudi ustanovitev dramske in folklorne sekcija. JR
Aj, Kozaro,
aj 9 Kozaro
Mi smo braća ispod Kozarice,
gdje ne radža majka izdajice
19. avgusta 1942 je bil na Paležu v Kozari izvršen pregled preživelih borcev s Kozare" Ta shod na Paležu sodi med najpomembrfejše dogodke v Življenju odreda po ofenzivi. Tega 'epega, vročega avgustovskega dne ?° se na zboru našli vsi preživeli borci in vodje, prvič po težkih borbah. Dotlej so se po grupah skrivali P° gozdovih. Okrog 900.borcev se je Postrojilo pred preživelimi komandanti in komisarji in prvič so tu borci slišali pretresljivo pesnitev Skendera Kulenoviča o Stojanki, majki Knežpoljki, ki jo je recitiral sam avtor. Pesem govori o materi s Knežpolja, bogate doline ob Knežici, ki v Kozari išče svoje tri sinove. Išče jih med trupli, sprašuje mater Kozaro, kje jih skriva. A Kozara ji odgovarja nema. Vsa pesnitev je kot en sam krik bolečine za sinovi in vsemi p*adlimi, za požganimi domovi, za izgnanimi, za opustelimi Polji. .. Toda kljub vsej stiski, ki preveva mater, vpije drugi materi svojih sinov. Kozari:
Znaj,
kad bi se utroba moja oplodila,
još bih tri Mladžena,
i tri bih Mrdžana,
i tri bih Srdiana
porodila
i ljutom dojkom odojila, i sva tri tebi poklonila!
Bila je to pesem, ki se je porajala v pesniku vse dni te hude borbe in jo je prav na predvečer zbora na Paležu vrgel na papir. Borci so pred silo stihov obnemeli, zajokali kot otroci in ti kleni možje se niso sramovali solza. Takoj je šla po kurirju v partizansko tiskarno v Grmeč.
Borba s Kozare pa je šla v svet. O njej je pisala Pravda, poročal Radio London nekoliko večerov. Delala pa je seveda tudi sovražnikova tiskarna. V Zagrebu so ustaši izdali knjigo »Kozara - grob partizanov«, kjer piše nesramne članke o naši vojski in prepričuje ustaše in domobrance, naj se ne boje več, kajti Kozare ni več. Pa je poslal pola s Paleža pismo v Zagreb, kjer prosi pisca Kranja Rubina, da naj mu pošlje 1500 izvodov za potrebe pete kozarske brigade . . .
Kozara je še. Na Paležu je 900 borcev in spet prihajajo novi. Zdaj, KO so spet skupaj, se jim vrača moč, pogum, Spet so kleni borci, ki jim ni priti do živega. To je kri hajduška. duša dekliška, kot pravijo o njih v starih knjigah. Ljubijo puško, boj svobodo. Od nekdaj so šli raje v boj kot na njive . . .
Čeprav vedo, da sovražnik ni daleč, se sem in tja že zasliši pesem in na koncu se že vrte v kolu.
	
	
	
	ilir
Potem gredo proti vasem. Vse je požgano, le v kakšni vasi še zableje ovca, izgubljeno tele. Na tri vasi dobiš po enega prebivalca, tako je tu vse opustelo. Partizanom ni uspelo, da bi ubranili planino Kozaro, da bi obvarovali narod, da bi rešili ranjence. Pričakujejo, da bodo ljudje, tudi borci, prestopili k četnikom. Toda, nič takega se ne zgodi. Nihče ne prestopi k četnikom, nobene izdaje ni.
In Nemci? Ob okrog 7000 vojakov so. Pretežno so pobiti, kajti v tej borbi si partizani niso več mogli privoščiti ujetnikov. Prej da, prej se je dogajalo, da so partizani pripeljali ujete domobrance pred komandanta in komaj so čakali, da jim ta da nalog, da se jim maščujejo tako ali tako. Toda Soša je velel borcem, da jih pogoste, da jim dajo rakije piti in potem jim je naredil govor. Povedal jim je, za kaj se oni bore, govori o boju partizanov. Ve, da so bili na silo vzeti in da niso krivi, če so na sovražnikovi strani. Vse take ujetnike so razorožili, vzeli vrhnjo obleko in potem poslal z njimi borce, da so varno prišli preko Une ali Save. Glas o tem Sošinem početju se je širil med ljudstvom in velikokrat se je zgodilo, da so domobranci, ko so bili spet v svojih enotah, na položajih streljali v zrak, da ne bi zadeli partizanov . . . Tudi, ko so skupaj z Nemci čistili Kozaro, se je zgodilo, da so našli partizana, pa so ga pustili in opozorili, da naj se skrije, ker je za njimi še ena vrsta Nemcev .. .
Zdaj zbrani partizani zdravijo rane. Ko so spet skupaj, se jim vrača samozavest, spet imajo voljo do bojev. Ostanek 2. krajiške brigade je zdaj 5. udarna kozarska brigada in njen komandant je Soša. Proti Uni gredo in razmišljajo, če je to, kar so storili Nemci, ustaši, domobranci in četniki res njihova zmaga. Razbito imajo vso gorsko divizijo, ki nikoli ne DO videla vzhodne fronte, Kozaro so hoteli zmleti v K) dneh, pa so ostali tu celo leto, odložiti so morali napad na svobodni Grmeč . . . Da, tudi oni sami bodo morali celiti rane . . .
Na M rakovici se danes dviga mogočen spomenik padlim na Kozari. Osrednji del spomenika ponazarja borce in ljudstvo v obroču ter preboje partizanov, spodnji skladi pa nemški obroč v ofenzivi. V ozadju je spominski del, kjer so napisani vsi padli borci in kjer gori večni ogenj v večni spomin in slavo
I). Doletu (Prihodnjič Jajce)
Črtomir Zoreč-
Tržaško
slovenska deželica ob morju
(9. zapis)
<<•' <..\Sv^'.'svK\."
Naši rojaki iz osrednje Slovenije, ki pripotujejo v Trst z vlakom prek Pernetičev pri Sežani, se gotovo čudijo, le čemu tako velik ovinek okrog Nabrežine. Proga se mora namreč spustiti kar s precejšnje višine k morju. Saj merita dve vzpetini tik nad morsko gladino kar več kot 200 m (Babica - M. Babiza 219 m, Sv. Primož - M. S. Primo 278 m). - No, prav zato pa je tako lepo videti s te višine ves Tržaški zaliv. Posebno ljubek pogled je na ribiški pristan pod Sv. Križem (S. Croce di Trieste) in pa seve na sloviti grad Miramar. Malokatero obmorsko mesto ima tako lep železniški dohod - ves čas razkošna paša za oči prišleku s »celine«. Ko se vlak spusti od Nabrežine k Brojnici pa kar zadiši po morju, po našem morju .. .
GRAD OB MORJU
0 je Miramar — gotovo največja tržaška turistična atrakcija  Le malo je obisko-
valcev Trsta, ki si gradu prej ali slej ne bi ogledali. Sicer pa se da obisk gradu povezati z obiskom bližnje plaže v Grijanu (Grignano), ki leži tik ob Miramaru. Tem zložneje, ker prav do tu vozi lokalni avtobus iz Trsta.
Miramar! Glej, morje! Bi se to reklo po slovensko. Romantični sen stare cesarske Avstrije. Hkrati pa tudi spomin na človeško tragedijo, povzročeno po dinastičnih spletkah evropskih dvorov. Svobodoljubnemu mehikanskemu ljudstvu je stari svet hotel vsiliti svojega vladarja, cesarja Maksimiljana Habsburškega. Četudi je bila Mehika neodvisna država že od leta 1821 in imela tudi svojega zakonito izvoljenega predsednika Benita Juareza, je francoski cesar Napoleon III. pripeljal v začetku maja 1884 Maksimiljana v Mehiko, seveda pod zaščito francoskih čet.
Odplul pa je novi mehiški cesar s fregato Navara prav iz pristana pod Miramarom. Bilo je to 14. aprila 1864. Ze tri leta pozneje, v noči med 14. in 15. majem 1867 so mehiški uporniki cesarja ujeli in mu sodili v mestecu Queretaru. Bil je ustre-
ODMEVI IZ TAŠKE NT A ™
Prva služba
Teden dni po oktobrski revoluciji sem dobil delo v Taškentu. Uprava rezervnih vojaških konj je potrebovala dvajset konjskih hlapcev in enega pisarja. V naše taborišče zunaj mesta je poslala dva svoja uslužbenca z naročilom, da najameta omenjeno število ujetnikov in jih pripeljeta na službeno mesto.
Uslužbenca, vojaka, sta se pripeljala v brički, našemu koleslju podobnem vozilu, v katero je bil vprežen močan črn konj z belo liso na čelu, podobno kot jo je imel staroegipčanski božanski bik Apis. Ustavila sta se pred taboriščno pisarno, privezala konja k ograji, nato pa vstopila v pisarno in povedala, kaj hočeta.
Za konjske hlapce sta hotela imeti same Madžare, češ da se le-ti od ujetnikov na konje najbolje razumejo. Ne bomo se prerekali o tem, ali so se res ali ne, povejmo le to, da sta odposlanca uprave Madžare z lahkoto dobila, ker je bilo le-le-teh tedaj v taborišču največ. Za pisarja sta imela drugačno zahtevo: znati mora po rusko brati in pisati in govoriti. Razumljivo, pri konjih opraviš tudi z madžarščino, v ruskih pisarnah pa ne.
Po dveh letih in pol ujetništva je moje znanje ruskega jezika, pridobljeno bolj iz knjig kot od žive govorice, ustrezalo tej zahtevi. Zato sem ponujeno službo sprejel, ko sem izvedel za delovne pogoje. Le-te mi je zgovorno naštel in utemeljil Ljubljančan, Košir, ki je bil zapolsen v taboriščni pisarni. S ponudbo je prišel k meni v barako in začel: »Nekaj zate, prijatelj Boltežar,« je dejal smeje. »Služba, da zlepa ne dobiš boljše. Snažno delo in dobra plača...« »Koliko?« sem pretrgal njegov slavospev. »Tega Rusa natanko nista povedala, sta rekla, da bodo to vrpašanje pozneje obravnavali in plačo določili prvega v mesecu, vsekakor v skladu s pridobitvami socialistične revolucije, se pravi, za enako delo enako plačilo. Ne glede na to, ali si ruski državljan ali ujetnik. Revolucija nas je izenačila v dolžnostih in pravicah. Tako je in nič drugače. Lahko se zaneseš na tovariše.«
Zanesel sem se in službo z veseljem sprejel. Tem rajši, ker je bila z njo povezana svoboda gibanja. •
Svoboda! To je tista velika dobrina za človeka, tista gonilna sila, ki sem jo v ujetništvu najbolj pogrešal in po njej najbolj koprnel. Sedaj se mi nasmiha s službo vred. Po opravljenem dnevnem delu se bom torej lahko sprehajal po mili volji po Taškentu, po novem in starem delu mesta in si ogledoval zanimivosti in posebnosti. Stari Taškent me je še posebno zanimal. Orientalski svet, poln barvitosti in privlačnosti, zlasti še bogato založeni, hrumeči bazar, o katerem smo od Rusov v taborišču že marsikaj slišali.
Spričo vsega tega sem se hipoma tako navdušil za službo, da mi je svoboda postala pomembnejša kot zaslužek. Za samo hrano bi jo sprejel, samo da sem prost in svoboden.
Prevzet od te misli, sem urno oprtal svoj ohlapni nahrbtnik in odšel s Koširjem pred pisarno. Tam so bili Madžari že vsi zbrani. Nabral jih je drug pisar v zgornjem, večjem delu našega taborišča in jih privedel dol. Stali so v gruči pred ograjo, ogledovali in presojali vozilo in konja z belo liso na čelu. Košir je odšel v pisarno, mene pa pustil zunaj. Kmalu se je vrnil in še štirje z njim, poslovodja pisarne s pomočnikom in oba uslužbenca uprave. Eden od njiju, starejši, je bil hrust, pravi ruski medved, bradat in kosmat kot divji mož, s črno kučmo na glavi, okrašeno z rdečo peterokrako zvezdo. Drugi, mlajši, je bil vitek golobradec visoke rasti, bolj okusno oblečen kot bradač. Vojaški plašč na njem je bil videti ukrojen po njegovi meri, jahalne hlače malinove barve, škornji pa so zbujali še posebno pozornost, tako so se svetili. Spričo vsega tega sem pomislil, da je nemara bivši oficir ali pa da je med revolucijo slekel padlega oficirja. Tudi kapa s ščitkom in rdečo zvezdo nad njim je bila pred revolcijo verjetno oficirska.
Poslovodja je držal v rokah seznam in začel glasno klicati imena odhajajočih na delo. Najprej Madžare. Dvajset »eljen« je potrdilo, da so možje pravi. Bradač se je prizibal od vrat do njih in jih začel urejati po dva in dva. Ko jih je prešteval, je potrepljal tega ali onega po rami in se pošalil z njim. Nazadnje je prišla na vrsto moja malenkost. Ko sem se odzval, je poslovodja izročil seznam golo-bradcu. Le-ta je spisek potisnil za zavih na levem rokavu plašča in se poslovil od poslovodje in drugih dveh. Nato je prišel izpred pisarne k nam in se ustavil pri meni, ki sem stal tam zadnji v vrsti in brez para. Pogledal me je pozorno, se nameh-nil in dejal: »Zdravstvuj, naš novi pisar! Ti se boš peljal z nama v^ brički, kjer je prostor prazen. Madžari bodo pa šli peš za vozom. Tovariš Lošadkin tu, višji konjar in upravnik konjušnic, jih odpelje k sebi v oddelek za konje, midva pa odideva v upravo, ki je nekoliko stran«.
Segel mi je v roko in se predstavil — Žarkov Timfelj, referent za personalne zadeve v upravi.
Zaradi take priljubljenosti, ki je nisem pričakoval, sem zavrgel misel, da bi bil Žarkov bivši carski oficir. O teh sem namreč imel — na podlagi izkušenj — bolj slabo mnenje. Spoznal sem, da je eno oficir, drugo soldat, ki se rekrutira iz mužikov. To pa sta dva pola, ki se odbijata, dva svetova, eden, ki ukazuje, drugi, ki mora ubogati brez ugovora in godrnjanja. Revolucija hoče ta red odpraviti in vpeljati drugega, hoče ustvariti čisto
nov svet, potem ko starega do temeljev poruši — po besedah In-ternacionale.
Take misli so me obletavale, ko sem z Zarkovom sedel v staromodno rusko bričko. Lošadkin je odvezal konja, zlezel na kozla, vzel v roke vajeti in pognal. Konj je stopal v korak, da so Madžari lahko dohajali voz. Mi na vozu smo se začeli meniti to in ono. Rusa sta najprej hotela vedeti, kdo sem pravzaprav in od kod. Nemec, Čeh, Poljak ali kdo? Da nisem Madžar, sta menila, že moje ime in priimek povesta, ki zvenita nekam po rusko: Boltej Batko, seveda. O Slovencih nista imela pojma, da so v Avstro-Ogrski tudi taki? Koliko pa jih je in kje žive? Ko sem jima vse to nekako dopovedal, katere gore list sem, se oni na kozlu obrne na pol nazaj in pravi: »Nu, harašo, bratec Slavjanin, zdaj pa še povej, ali si oženjen, imaš ženo, otroke? So starši še živi, imaš brate in sestre?« Ko sem na vsa ta vprašanja odgovoril, sta stavila nova. Kje vse sem romal po Rusiji za časa carskega režima? In še mnogo drugih reči sta hotela zvedeti od bodočega pisarja v konjski upravi.
Ko sem se jima tako do kraja, izpovedal, da bolje nisem mogel, sem naposled prišel tudi jaz na vrsto z vprašanji, ki so me zanimala od samega začetka. Prvo se je tikalo za moje pojme velikega števila konjskih hlapcov. Kako to, da uprava potrebuje kar dvajset mož naenkrat? Ali jih doslej ni potrebovala? Jh zato ni imela? Ce pa jih je imela, kam so odšli? Pa ne, da jih je oktobrska revolucija pobrala? Že med ploho mojih vprašanj se je Lošadkin na kozlu obrnil na pol nazaj, počakal malo, da sem nehal, potem pa povedal prostodušno tole:
»Imeli smo jih, tovariš, imeli, večinoma Madžare, pa so skoraj vsi s konji vred odšli pred nekaj dnevi s kazensko ekspedicijo v Muharo.« — »Tako je,« je potrdil Žarkov poleg mene.
Zdaj šele je zrasla moja radovednost. »S kazensko ekspedicijo v Buharo?« sem se začudil. »Kaj pa so storili Buharci, da sovjeti pošiljajo nadnje kazensko ekspedicijo?«
Buhara in vanjo poslana kazenska ekspedicija je v moji prvi službi odigrala pomembno vlogo, zato se mi zdi umestno povedati o njej, dve tri besede več kot golo ime. Ker pa o njej tedaj nisem vedel dosti več kot golo ime, je v temo mojega neznanja posvetil žarek razgledanosti tovariša Zarkova, referenta za personalne zadeve v upravi. Od njega sem izvedel tole.
Buhara, rodovitno ozemlje med največjima turkestanskima rekama Amu-Darjo in Sir-Darjo je pod carji uživala posebne ugodnosti in pravice, kakršnih druge pokrajine v sredni Aziji, ki so v prejšnjem stoletju prišle pod rusko oblast, niso imele. Deloma iz gospodarskih še bolj pa najbrž iz zgodovinskih razlogov. Franc Valjavec
ljen. Juarez, Mehikanec z indijansko krvjo v sebi, je spet stopil na čelo svojega ljudstva.
»Miramaraki sen« je bil končan. Maksimiljanovi leni Charlotti, sicer belgijski princesi, se je omračil um. Do smrti — dosegla je visoko starost — je pričakovala, da se bo soprog vrnil . . .
SLOVENŠČINA V MIRAMARU
Ne glede na bridko romantično zgodbo pa je pravljično lepi grad ob našem morju vendarle še danes trdna stvarnost. Bela stavba, zgrajena v pretežni meri po vzgledu normanskih in španskih dvorcev, je sedaj urejena kot zanimiv muzej. Prostori so taki kot so bili v času, ko sta tu bivala Maksi-miljan — mlajši brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa — in njegova Gharlotta. Miramar je bil njuno ljubezensko gnezdo — a le nekaj let, od 1860 do 1864.
Stavbo so gradili od 1. 1856 do 1860 po načrtih arhitekta Junhersa. H gradu sodi tudi 22 hektarjev prekrasnega parka.
In tako se je zgodilo pred dobrim letom dni, da so spretni turistični tržaški organizatorji vpeljali novost: poleg razlage miramarske zgodbe v italijanščini, angleščini, nemščini in srbohrvaščini, zazveni iz zvočnikov v gradu tudi slovenska beseda! Seveda pripoved ni suhoparna. To je pravi ognjemet zvokov: govore jih igralci slovenskega tržaškega gledališča. Napravo, ki govori, »sprožijo« seve le v primerih, ko se v gradu-m uze JU pojavi večja skupina slovenskih obiskovalcev.
Celih 45 minut traja pripoved. Resda romantično in sentimentalno obarvana. A izzveni vendarle v človeških akordih: mehikansko ljudstvo je zavrnilo vsiljenega tujca, ki pa je bil sam žrtev spletk evropskih imperialistov. Maksimiljan s Char-lotto bi raje ostal v Miramaru kot da je tvegal nesrečno pot prek morja. Tako se storija konča s poanto: nobenemu svobodoljubnemu ljudstvu ne gre vsiljevati nekaj tujega.
Poraz imperialistov v Mehiki se je dotaknil tudi naše preteklosti. Kar precej je bilo avstrijskih vojakov, ki so spremljali Maksimiljana na njegovi pustolovski poti, tudi slovenskega rodu. Nekateri so se srečno
vrnili in potem pripovedovali o hudih dneh v daljni Mehiki. V govorico (tudi v naše slovstvo) so prišli kot »meksikajnerji«. Odsluženi, zagrenjeni, poraženi vojaki. . .
Miramarsko romanco bi se dalo seve Se raztegniti. S pripovedjo o prihodu mehiške delegacije, ki je v Miramaru ponudila Maksimiljanu cesarsko krono, o njegovem izkrcanju v Vera Cruzu, kjer je novega cesarja pričakovala le vojska, ljudstvo pa je odšlo v gore k svojemu vodji Juarezu pa še o poslednji pesmi, ki jo je baje želel slišati cesar pred ustrelitvijo. Bila je to pesem o golobu, ki naj poleti v domače kraje onstran morja . . . Lepo, četudi komaj resnično!
Grad Miramar pri Trstu
DOGOVOR O SODELOVANJU - Pogovori med predstavniki Planinskega društva Kranj in planinci iz prijateljskih meni Rivoli in Montelimare, ki so bili pretekli teden na obisku v Kranju, so bili zelo koristni. Planinci treh društev so se dogovorili za obisk Kranjčanov na mednarodnem srečanju alpinistov v Rivoliju, ki bo aprila letos, in za srečanje v francoskem Mon-telimaru, ki bo leta 1978. Kranjčani pa so goste povabili na otvoritev planinske postojanke na Ledinah in na smučarsko tekmovanje, ki ga bo ob tej priložnosti priredil SK Triglav na Ledinah. Italijanski in francoski planinci so bili nad bivanjem v Kranju navdušeni. Posebno so se zanimali za urejenost naših smučišč in za organiziranost planincev v Sloveniji in Jugoslaviji. Na fotografiji srečanje planincev treh mest na Krvavcu, (jk)
PLANINSKA SEKCIJA V LOŠKI PREDILNICI
SKOFJA LOKA - V soboto, 26. februarja, so se na 1025 metrov visoki Lubnik povzpeli planinci Gorenjske predilnice iz Škofje Loke in na občnem zboru ustanovili planinsko sekcijo, ki bo delovala pri PD Skofja Loka. Za načelnico so izvolili Zoro Šink, ki je udeležencem pokazala nekaj diapozitivov na temo varstva narave in okolja. Člani novoustanovljene sekcije so želeli, da bi bilo taksnih srečanj čim več in da bi bili planinci se bolj organizirani in spoznani ■ lepotami in tudi nevarnostmi gora. K .Ja^rič
JAVNA RAZPRAVA
STRUZEVO - V četrtek, t. marca, je bila v prostorih SZDL v Struževem javna razprava o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Kranj, o resoluciji in politiki izvajanja družbenega načrta občine Kranj za leto 1977 ter o programu komunalne dejavnosti za letošnje leto.
V razpravi, ki so jo vodili predstavniki skupščine občine Kranj, je bilo najbolj živahno ob vprašanju varstva človeka in okolja ter ob pojasnjevanju programa komunalne dejavnosti, ki je že več let glavni problem krajevne skupnosti Struževo. V razpravi je bilo pojasnjenih mnogo stvari, izrečenih pa je bilo tudi več predlogov, ki bodo verjetno vplivali na program komunalne dejavnosti v občini. N. Sladic
TEKSTILCI NA KRVAVCU
KRVAVEC — Tehnična tekstilna ftola iz Kranja je letos pripravila na Krvavcu Solo v naravi, ki je združena s planinskimi vzgojnimi in preventivnimi predavanji, za katere so poskrbeli člani PD Kranj. Dijaki imajo čez dan redne šolske in smučarske ure, zvečer pa se seznanjajo s pomenom planinstva in nevarnostmi v gorah. Se posebno zanimiv je bil film o reševalni akciji v triglavskem pogorju, ki so ga predvajali kranjski gorski reševalci. Taksna oblika sole v naravi je izredno koristna in bi jo kazalo posnemati tudi ob drugih priložnostih! -jk
URE PRAVLJIC
RADOVLJICA — Vzgojno varstveni zavod, ki združuje vse vrtce v radovljiški občini, je z. novim letom začel organizirati ure pravljic. Gre za novo obliko vzgoje otrok v občini, ki zaradi pomanjkanja vzgojno varstvenih prostorov ne morejo biti vključeni v otroško varstvo. Pri urah pravljic pripravljajo otroške igrice, kjer se malčki seznanjajo z igračkami. Sledijo lahke telesne vaje in pripovedovanje pravljic, ki jih vzgojiteljice ponazarjajo zdiafilmi in lutkami. Uro pravljic pa običajno sklenejo z likovnim delom, in sicer z risanjem ali leplenjem.
Taksne ure pravljic so bile za zdaj v Kropi, Zasipu, Radovljici, Ribnem, v Bohinju in v Begunjah. Spomladi pa nameravajo nadaljevati z. njimi v Podnartu, Lescah in se nekaterih drugih krajih v občini. Dosedanji obisk je bil dober, čeprav so starši morali prispevati po pet dinarjev.
Sicer pa bodo v Radovljici v prihodnje organizirali ure pravljic vsako prvo in drugo soboto v mesecu od 9. do 11. ure, v Kropi pa vsak torek od 15. do 17. ure. O podobnih rednih urah pravljic za tiste malčke, ki nimajo rednega otroškega varstva, se nameravajo dogovoriti tudi v drugih krajih. JR
V BOHINJU BI RADI KINO
Bohinj je eno redkih tudi turističnih območij pri nas, ki nima kinodvorane. Zato so na nedavnem sestanku krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Srednje va-ii v Zgornji bohinjski dolini menili, da bi lahko uredili kinopred-stave v dvorani v Česnjici. Ta dvorana je bila namreč že 1955. leta zgrajena nalašč za kinopredstave. Zato bi zdaj brez večjih preureditev in stroškov v njej hitro uredili kinopredstave. To željo in predlog bohinjskih prebivalcev podpira tudi kulturna skupnost Radovljica. Predlog pa so poslali Kinopodjetju Radovljica. IH
PRAZNOVANJE V KROPI
V Kropi so se že okvirno dogovorili za proslavljanje 40. obletnice KPS, prihoda tovariša Tita na vodstvo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne. Prireditve so se že začele. Prva je bila v soboto, 5. marca, ko so proslavili dan žena. Pomembna prireditev pa bo 16. aprila, ko bo slavnostna seja aktiva zveze komunistov za Lipnisko dolino. 2e v začetku aprila pa bosta osnovna organizacija ZSMS in osnovna organizacija ZK pripravili kulturno prireditev. Konec tega meseca pa bodo v Kropi odprli tudi razstavo partizanske grafike IvetaSubica in novo knjižnico.
V okvir proslav so uvrstili tudi svečanost ob jubileju tovarne Plamen. Svečanost bo 30. aprila. 27. marca pa bo na Srednji Dobravi žalna svečanost v spomin na padlega heroja Staneta Žagarja. C.Rozman
PO STAREM EGIPTU
KRANJ — Planinsko društvo Kranj pripravlja v sredo, 9. marca, ob 19. uri v Delavskem domu v Kranju zanimivo potopisno predavanje o starem Egiptu. Predavatelj Lojze Vrhovec bo poslušalce v besedi in sliki popeljal na dolgo pot po starem Egiptu ob Nilu, od Kaira do skrajnega južnega Egipta, Abu sim-bela imenovanega. Nilska dolina je zakladnica spomenikov starega Egipta, ki vzbujajo zanimanje znanstvenikov in svetovnih popotnikov. M. B.
Tudi letošnja koledarska zima ni potrdila mnenj nekaterih napovedovalcev (menda dobrih poznavalcev), da bo to zimsko sezono blejsko jezero zagotovo zamrznilo in da bo po ledu po nekaj letih spet mogoč sprehod do otoka. Res je, da koledarske zime Se ni konec, vendar skorajda ni verjeti, da bi se na blejskem jezeru lahko to sezono drsali. Zato pa je v teh dneh prav tako prijeten sprehod ob jezerski obali. In niso redki obiskovalci, ki na pragu pomladi prihajajo na krajši obisk na Bled. - B. B.
Kokrjani o svojih problemih
Kokra — Na zadnjem zboru krajanov v Kokri so temeljito razpravljali o družbenem planu kranjske občine, za katerega pa Kokrjani ugotavljajo, da njihovega kraja ni omenjenega. Zato so menili, da mora dati plan občine Kokri večjo pozornost.
Po sodbi Kokrjanov bo treba vključiti v srednjeročni razvojni načrt kranjske občine zgraditev novega mostu čez Kokro do zaselka Podbelca. Most je sicer v razvojnem načrtu kraja, vendar bo treba zaradi dotrajanosti in nevarnosti čim prej zgraditi novega. Najprimernejši bi bil železobetonski most. Dovolj trden bi bil in ne bi bilo ga treba vsako leto popravljati, kar terja precejšnje stroške. Za zgraditev takšnega mostu bo potrebnih okrog 500.000 dinarjev. Krajevna skupnost jih nima kje vzeti, zato bodo prosili za pomoč predvsem skupščino občine Kranj in Gozdno gospodarstvo Kranj. Krajani pa so voljni pomagati tudi s prostovoljnim delom.
Zbor krajanov je opozoril tudi na telefonsko povezavo Kokre s Kranjem in drugimi kraji. Najbližji telefon je v obratu Jelovice v Preddvoru, kar pa je za nujne primere predaleč. Kokrjani so opozarjali tudi na izdelavo zazidalnega načrta za Kokro. Precej domačinov bi rado v domačem kraju zgradilo stanovanjske hiše, kar bi omejilo odhajanje ljudi v druge kraje. Po drugi strani pa so prebivalci Kokre proti gradnji vikendov na njihovem območju, saj bi le-ti ovirali normalni razvoj kmetijstva. Na zboru krajanov so nadalje sklenili takoj pobrati samoprispevek pri prebivalcib Pod-belce za asfaltiranje vaške ceste. Ker
Jugoslovanski poskus v pogorju Karakorum
Osemtisočaki čakajo naše planince
V prvi jugoslovanski alpinistični odpravi v pakistansko pogorje Karakorum, ki bo krenila na dolgo pot konec aprila, bodo alpinisti iz Tržiča, Ljubljane in Kranja - Cilj 8068 metrov visoki
Gasherbrun I
Tržič — Pakistansko pogorje Karakorum že dolgo privablja alpiniste sveta. Še posebno zanimivi so štirje osemtisočaki: 8611 metrov visoki Chogori ali K-2, ki je najvišji vrh Karakoruma in drugi najvišji vrh sveta, Gasherbrun II, Broat Peak in Gasherbrun I. V karakorumsko pogorje so se doslej najpogosteje vzpenjali Angleži, Poljaki, Francozi, Italijani in Avstrijci. Pakistanska vlada je vzpone na vrhove Karakoruma dolgo prepovedovala, predlanskim pa je prepoved preklicala.
x
Tudi Jugoslovani smo se lani odločili za obisk tega gorovja. Planinski društvi Tržič in Akademik iz Ljubljane sta v sodelovanju s komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije začeli snovati odpravo v Karakorum. Za končni cilj odprave je bil izbran vzpon na vrh 8068 metrov visokega Gasher-bruna I ali Hidden Peaka, kot to goro tudi imenujejo. Jugoslovani se bodo vzpenjali po jugozahodni smeri, ki so jo leta 1936 začenjali Francozi, vendar so bili prisiljeni kmalu
4   JU&OiAMODNI OfttftfM   -     AHEM&fcA   SMtft. 49£&
33 NAČRTOVAN* JtfGGSlOVAtt&KA
odnehati. Dovoljenje za vzpon na Gasherbrun I je pretekli teden dovolila tudi pakistanska vlada, kar je bilo za organizatorje odprave precejšnje olajšanje.
Odprava za Karakorum je izbrana. Sestavljali jo bodo Tržičani Filip Bence, Borut Bergant, Slavko Pran-tar in Janez Lončar, ki je predviden tudi za vodjo odprave, Ljubljančani dr. Igor Tekavčič, Franc Jeromen in Drago Bregar ter Kranjčana Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Našteti so preskušeni alpinisti, saj se z njim ukvarjajo povprečno že 8 let. Bogate domače in mednarodne izkušnje imajo, saj so plezali na Kavkazu, Pamirju, El Capitanu, Kili-mandžaru, Araratu, Andih, Himalaji itd.
Prva jugoslovanska alpinistična odprava v Karakorum se bo od domovine poslovila konec aprila. Trije člani odprave bodo odpotovali s kamionom, ki bo do 8000 kilometrov oddaljenega pakistanskega glavnega mesta Ravalpindija odpeljal opremo, ostali pa bodo potovali z avionom. V Havalpindiju morajo biti do 15. maja. Organizatorji odprave so zračunali, da se bodo predvidoma vrnili avgusta, da bodo v Pakistanu potrebovali okrog KM) nosačev in da bo od Skarduja, kjer bo izhodišče za delo odprave, do začetka baznih taborišč 14 dni hoje. Prvo taborišče bo ob ledeniku Baltoro, 5(MK) metrov visoko. Na poti proti vrhu nameravajo naši alpinisti postaviti 3 ali 4 višinske tabore. Zadnji bo 7500 metrov visoko!
Odprava v pogorje Karakorum bo veljala okrog 550.000 dinarjev. Večino denarja bodo prispevali člani odprave, ki bodo poskrbeli tudi za svojo opremo, planinska društva, katerih člani so alpinisti, in PZS. Seveda to še ni dovolj. Organizatorji odprave bodo še naprej prosili za pomoč. Želijo, da bi ena od organizacij  združenega  dela  prevzela nad
odpravo pokroviteljstvo, odprava pa bi po tem delovnem kolektivu poimenovala smer prihoda na goro. Tudi taborišča so alpinisti voljni poimenovati po tovarnah, ki bi bile pripravljene prispevati za odpravo.
Da bodo Jugoslovani sploh lahko krenili v Pakistan in naprej v pogorje Karakorum, se je treba posebej zahvaliti Hidromontaži iz Maribora, ki ima v Pakistanu gradbišče in jo vlada Pakistana izredno visoko ceni! Naloga odprave pa ni le osvojitev Gasherbruna, temveč tudi spoznavanje in snemanje bližnjih še višjih vrhov, kamor se bodo Jugoslovani zanesljivo še vzpenjali!
J. Košnjek
Divje plakatiranje
Svet krajevne skupnosti Radovljica je že pred tremi leti postavil na raznih krajih po mestu table za plakatiranje. Postavili so jih na zahtevo družbenopolitičnih organizacij in turističnega društva, da hi tako naredil konec divjemu plakatiranju. O namestit, i tabel so obvestili tudi vse zaititeresirane; in tudi o tem. da poslej lahko lepijo plakate na določena mesta le v sodelovati ju s krajevno skupnostjo, ki ima za to organizirano posebno (servisno) plakatersko službo. Vendar zaželenega uspeha ni. Divji plakati se pojavljajo še naprej. Zato namerava krajevna skupnost v prihodnje vse divje plakaterje prijaviti sodniku za prekrške. JR
je tudi iz drugih virov dotok denarja zadovoljiv, bo Cestno podjetje iz Kranja lahko začelo vgrajevati asfalt.
Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se začne v krajevnih skupnostih Kokra in Jezersko solidarnostno zbiranje pomoči za izgradnjo nove hiše domačinu Mihu Senku, katerega dom je hudournik Vobenšca že popolnoma uničil. Kokrjani in Jezer-jani bodo Šenku najprej pomagali z denarjem, nato pa z delom, saj namerava Šenk postaviti montažno hišo Jelovice. Udeleženci zbora krajanov so opozorili Elektro Kranj, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem električnega omrežja in postavitvijo transformatorskih postaj. Na zboru krajanov so sklenili, da so sami Kokrjani voljni veliko prispevati k razvoju svojega kraja. Vendar mora biti za to soodgovorna tudi družba, saj sedanji in pretekli pomen Kokre ni majhen! F. Šenk
vasa pisma
RAZLIČNE CENE V KRANJSKIH TRGOVINAH Kranj — V kranjskih trgovinah so zares zelo različne cene zelenjavi. Ne vem, kako je sploh mogoče, da se ne najde nihče, ki bi nadzoroval cene, kajti visoka razlika v ceni rdečega radiča je tako očitna, da bi le morali ukrepati tržni inšpektorji.
Nedavno tega sem namreč ugotovila, da je rdeč radič v zelenjavni trgovini po 44,60 dinarjev za kilogram, medtm ko je pri Mercatorju  po   35,00 dinajrev!
D. B., Kranj
Turni smuki in pohodi jeseniških alpinistov
Jesenice — Planinsko alpinistične organizacije se trudijo, da bi tako poleti kot pozimi napotile v planinski svet čim več ljubiteljev gora in narave. Ena od oblik srečanja z zimskimi gorami so turni visokogorski smuki in pohodi, ena najuspešnejših oblik psihične in fizične rekreacije. Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice je na Gorenjskem razen Kranja na tem področju najaktivnejši.
V nedeljo, 13. marca, bo jeseniški alpinistični odsek pripravil na Rožci zbor Skalašev in povojnih plezalcev in alpinistov in s tem začel praznovanje 30. obletnice alpinističnega odseka. Teden kasneje, 20. marca, bo alpinistični odsek skupaj z mladinskim odsekom pripravil spominski
Pohod z Vršiča prek Slemena v lanico in se s tem spomnil štirih planincev, ki jih je 23. marca leta 1968 zasul snežni plaz. Največja aprilska akcija bo triglavska štafeta. Letošnji visokogorski turni smuki in pohodi bodo končani zadnjo nedeljo maja, ko se bodo planinci, alpinisti in smučarji spomnili treh smrtno ponesrečenih alpinistov v severozahodni steni (Hornova smer) Jalovca. 28. maja 1950 so tod umrli Vavpetič, Tominc in Kovačič. Spominski pohod bo potekal z Vršiča prek Mojstrovk, Travnika in Šit ter se zaključil v VTK (Vavpetič, Tominc, Kovačič) smučarskim tekmovanjem.
Jeseniški alpinisti pozivajo k čim večji udeležbi z geslom: čim več nas bo, tem lepše nam bo!
U. Zupančič
mali oglasi • mali oglasi
Prodam
„ Prodam PRAŠIČA za zakol in fetrt KRAVE. Jenko Frane, Godešič 30. Skofja Loka 1535
Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO in PREPROGO. H rastje 117, ogled popoldan. 1536
Za zmerno ceno prodam VARILNI TRANSFORMATOR 380/220 V, 55-160 A, Cerklje 99 1537
Prodam SPALNICO po ugodni ceni. Kidričeva 27, II. nad., Bjegovič
Prodam TELEVIZOR, črno-bel in {)ADI0. Horvat Jože, Tomšičeva 25, Kranj 1539
Prodam poljsko ORODJE za *°njsko vprego." Dragočajna 12, Smlednik 7 1540
Prodam KRAVO po izbiri in PHAŠICA. Kontno 35, Bled 1541
Prodam lesena vezana OKNA 170x 140, primerna za obrtne delavnice in kmečka poslopja. Šuštar, Bmkelj 9, Škofja Loka, .telefon številka 064-61-406 I 1542
Prodam BIKA od 200-300 kg težega za dopitanje. Pelko Vinko, Vi-soČe7,Tržič 1543
Prodam TELETA za zakol. Dolgan, Podljubelj 9, Tržič 1544
Prodam stereo GRAMOFONA Tosca in Elac. Telefon 26-607 po 18. uri. 1545
Prodam krožno ZAGO, cirkular z brusom, 80-litrski BOJLER, rabljen 1 leto za polovično ceno in otroško POSTELJO z vložkom. H rastje št. 70 154«
VSAKO SREDO
SVEŽE PURANOVO MESO
Poceni prodam TAUNUS 15 M, letnik 1968 (zadnji del — primeren za prikolico) in razne druge dele: leva vrata, stekla, sedeže, kolesa itd. Maks Praprotnik, Loka 8, Tržič
Prodam TRAKTOR PASQUALI Tomo Vinkovič. 18 KM. Dovje 95, Mojstrana 1561
Prodam ZASTAVO 850. letnik 1970. Naklo 6 1562
Prodani enoosni TRAKTOR (maček) s prikolico, pogon tudi na prikolici, primeren za hribovite kraje. Bertoncelj Janez. Podblica 28, Zg. Besnita 1563
Prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, letnik 1967 komplet ali po delih. Ogled možen od 15. ure dalje. Zg. Brnik 76 1564
Prodam osebni avto VVV 1200, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Voglje 118, Šenčur 1565
Poceni prodam nov AKUMULATOR za NSU. Informacije pri Polajnar, Valjavčeva 11, Kranj 1566
Prodam razne dele za FIAT 1300 in za ŠKODO. Informacije pri AMZS Kranj 1567
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, po delih. Motor prodam za 3000 din. Zupane Slavko, Staneta Žagarja 8, Kranj 1568 Prodam PONY EKSPRESS. Re-mic, Pšenična Polica 10, Cerklje Karamboliran NSU 110, ugodno prodam. Informacije tel. 25-576 1579
stanovanja
Tričlanska družina išče enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 1569
SAMOPOSTREŽBA
globus
Zaradi selitve ugodno prodam dva KAVČA. DIVAN in 3 fotelje. Informacije tel. 26-155 1547
TELEVIZOR PANORAMA -atair, črno-beli, brezhiben, 2 leti star, prodam. Informacije tel. 22-477 Od 15. ure dalje. 1548
Prodam semenski zgodnji KROMPIR sirtema beli in kifeljčar. Zah-nica«8 1549
Prodam semenski KROMPIR draga. Globočnik, Voglje 85 1550
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Pivka 27, Naklo 1551
Prodam lepo otroško POSTELJO bele barve z jogijem. Ogled vsak dan popoldan na naslov: Jelenčeva 32 A, Primskovo 1552
Prodam lepo otroško POSTELJO rjave barve z jogijem. Ogled vsak dan popoldan na naslov: Planina 9, Arizanovič 1563
Prodam OSLE in avto PRINZ 1200, dobro ohranjen. Voklo 68 1554
Prodam črno-beli TELEVIZOH GRANI) KI NIŠ. Milje 24, Šenčur
*£rJ°d*m globok OTROŠKI VOZI < LK. Jaklič. Koroška 12.
Prodam novo žensko GORENJSKO NARODNO NOŠO Remic, Panična Polka 10, Cerklje 1577
vozila
Prodam osebni avto SKODA S 'M I-, letnik 1971, karamboliran v voznem stanju, registriran do maja 1977. Vešter 17, Škofja Loka
Kupim avto znamke VART-HURG, od letnika 1972 dalje. Sprejemam ponudbe na telefon 24-564 v*ak dan od 15. ure dalje. 1557
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Srečnik, Bistrica 81, Tržič 1558
Prodam BMW 1600, 73.000 km. Cimprič Izidor, Gradnikova 113, Radovljica 1559
Prodam karambolirano ZASTAVO 1300. Cena po dogovoru. Telefon 061-324-261, interna 1976 dopoldne
Izdaj« CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijudeja 1. - Teko«! račun pri SDK v Kranju številka 51S00 601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniAki oddelek 23-341. — Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 Številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
posesti
ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja kupim. Kranjc, Zaloška 43. Ljubljana 1570
zaposlitve
15"
Zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Rihtaršič, Golniška 13. Kokrica, Kranj 1571
Žensko osebo za delo v kuhinji, z nekaj prakse zaposlimo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. GOSTILNA »LAKNEK« Kranj. C. na Brdo 33
Dva KLEPARJA za stavbna dela sprejmem takoj. Šifrer, C. talcev 2, Škofja Loka 1573
EKSPRES CIŠCKNJK itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 1574
KRANJČANI! Najnovejša metoda čiščenja PREPROG, TAPISOMA. Pokličite nas na tel. 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja
ostalo
PIANI NO vzamem v najem, nudbe na tel. 23-263
dežurni veterinarji
Od 11. do 18. marca 1977: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
Habjan Janko, dipl. vet., Ziri 140, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
VSEM ŽENAM KRAJEVNE SKUPNOSTI VODOVODNI STOLP KRANJ
Gorska nesreča na Grintavcu
čestitamo
za vaš praznik,
8. marec — Dan žena
in prispevamo
5.000 din za nabavo
aparata
za odkrivanje raka.
Krajevna skupnost in predsedstvo krajevne konference SZDL Vodovodni stolp Kranj
nesreče
Smrtna nesreča v predoru
V petek, 4. marca, ob 17.10 se je na cesti prvega reda v drugem predoru med Bistrico pri Tržiču in Ljubeljem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Viktor Šink (roj. 1956) iz Zabnice je vozil proti Kranju; v ostrem desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, tako da je zapeljal na pločnik in trčil v steno predora, od tu pa ga je odbilo nazaj na vozišče prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Ivan J are (roj. 1938) iz Ročevnice. Voznik Jarc ni mogel pravočasno ustaviti in prišlo je do silovitega trčenja, v katerem je umrl sopotnik v Jarčevem avtomobilu Mato Palenkič (roj. 1947) iz Bistrice. Voznika Ivana Jarca so huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na vozilih pa je za 45.000 dinarjev.
Trčenje v križišču
V petek, 4. marca, ob 8.40 sta v križišču Ulice bratov Rupar in Industrijske ulice na Jesenicah trčila dva avtomobila. Voznik tovornjaka Stanislav Krašovec (roj. 1945) z Jesenic je peljal po neprednostni Industrijski ulici ter v križišču s prednostno cesto ni upošteval prometnega znaka »stop«. Takrat je po prednostni Ruparjevi pripeljal kombi, vozil ga je Branko Vlahek (roj. 1954) z Jesenic in trčil v Krašovčev tovornjak. V nesreči je bil sopotnik v kombiju laže ranjen, škode na vozilih pa je za 23.000 din.
Odprta vrata avtomobila
Na lokalni cesti med Velesovim in Lužami se je v petek, 4. marca, ob 22.20 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Ivačič (roj. 1933) iz Šenčurja je peljal proti Lužam. Ker je zagledal na cesti povoženega zajca, je ustavil ter ga pobral; ko je že skoraj vstopal nazaj v svoj avto, stal je pri odprtih vratih in s prižganimi lučmi, je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Drago Prestar (roj. 1956) iz Adergasa, ki je odprta vrata stoječega avtomobila prepozno opazil. Njegov avtomobil je trčil v odprta vrata, za katerimi je stal Ivačič. Ta si je v nesreči zlomil roko in nogo ter dobil poškodbe po glavi. Prepeljali so ga na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 12.000din. L. M.
V nedeljo, 6. marca, okoli 10. ure dopoldne je na Grintavcu zdrsnil v globok prepad Milan Ciglar (roj. 1923) iz Ljubljane. Takoj po sporočilu je ob 13.30 vzletel z brniškega letališča helihopter s tremi kranjskimi gorskimi reševalci (Ekar, Herlec, Jaklič), da bi poiskali mesto nesreče. S pomočjo planincev, v nedeljo je bil Grintavec zelo obiskan, preko 100 planincev je bilo na njem, so ugotovili, da se je nesreča pripetila v Dol-cih, kjer je ponesrečeni bil s svojo hčerko. Ta je po nesreči sestopila
Zemeljski plaz
Konec februarja je zemeljski plaz pretrgal promet na odseku češnjiški most — Cešnjica — Rovte — Besnita—Nemilje. Obvoz zdaj poteka skozi Ovsiše, Dobravico do Cešnjice in naprej. Plaz je odtrgal cesto na najbolj zoženem delu in je globok prek trideset metrov. Škodo bo preučila posebna strokovna komisija, zagotovo pa je, da jo bo težko popraviti. Treba bo precej denarja za obnovo te zares prometne ceste Velik zemeljski plaz pa je na Spodnjih Prezrenjah pri Matičku zasul tudi strugo Lipnice.
C. Rozman
V SPOMIN
Na peto obletnico, ko je zamrl lesk v očeh naši dragi hčerki
Vikici Mali
nam pa je ostala grenka holečma. Vsem, ki se je spominjate m
obiskujete njeni prerani grobek, najlepša hvala.
Za njo žalujejo njena mama, ata in ljubljene sestre
proti Kamniku in obvestila o nesreči reševalce. Reševalci so se s pomočjo alpinistične opreme spustili v vznožje stene, do koder so prišli že v temi. Tu so bili že preostali reševalci (Jamnik, Keše, Smolej, Zvokelj, Karničar), nato pa so akcijo zaradi teme morali ob 21.20 prekiniti. V ponedeljek zjutraj so ponovno zaceli pregledovati steno z vrha zdrsa do dna. Teren je izredno težaven in reševanje na plazovitem terenu dokaj tvegano.
Kranj, 7. marec — Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so danes dopoldne približno ob 10. uri iz helikopterja republiškega sekretariata za notranje zadeve gorski reševalci pod Grintavcem opazili truplo pogrešanega Milana Ciglarja. Do kraja nesreče se je takoj napotilo 20 gorskih reševalcev postaje GRS iz Kranja. Pomoči za planinca žal ni bilo več. Našli so ga mrtvega. Do nesreče naj bi po prvih podatkih, ki smo jih prejeli, prišlo, ker je Milan Ciglar hotel na spolzkem terenu pomagati svoji hčerki Katarini, vendar mu je, čeprav je imel dereze, zdrsnilo. Padel je približno 200 do 300 metrov navzdol na snežni plaz, nato pa še približno 200 metrov v prepad pod plazom. L. M.
Alpetour
Hotel Creina Kranj
Danes ob 20. uri ples
v restavraciji hotela
Rezervacija miz v recepciji hotela telefon 23-650.
Ob 8. marcu — dnevu žena, čestitamo in želimo veliko uspehov vsem delovnim ženam.
SELSKA DOLINA - Delam milice so v teh dneh tudi na področju Gorenjske začeli meriti osne pritiske pri težjih vozilih, seveda še posebno pri tistih, ki že na videz kažejo, da so naložena s pretežkim tovorom. Kot kaže, mnogi vozniki kljub »dobremu poznavanju prometnih predpisov« in stalnim opozorilom ne upoštevajo temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu. Kajti prekoračitev »osne« teže je izredno veliko. Osni pritiski so v večini primerov veliko preveliki. Mnogokrat .so kršilci predvsem prevozniki lesa in gradbenega materiala ter zasebni avtoprevozniki. ki kajpada hočejo z eno samo pažnja »zaslužiti« čimveč. Tako je bilo tudi oni dan < Selški dolini. Miličniška patrulja, ki je izurjena prav za odkrivanj* kršilcev, ki prevažajo po
naših cestah pretežke kamione, je odkrila več voZfttkoV, ki niso upoštevali prometnih in varnostni/i pred pisov. Treba po /e povedati, da so kazni to tovrstne prekrške dokaj visoke. Za privatnika znaša kazen od 1000 do lO.O(M) din, za delovno organizacijo pa od 1000 do 30:000 din <jg) — Foto: F P»rdan
VI. evropsko  mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah
Boris Strel: Pričakoval sem dobro uvrstitev
Tokrat v najlepši luči
Za Bojanom Križajem je Boris Strel, ki obiskuje 3. letnik smučarske gimnazije v Skofji Loki in je tudi doma iz tega mesta pod Lubnikom, drugi Jugoslovan, ki se ponaša z osvojenim evropskim naslovom v alpskem smučanju.
»Čeprav oče in mati nista ne vem kako dobra športnika,« je dejal v pomenku Strel, »se vseeno sestra ie vedno bavi s košarko, brat pa je bil atlet, sedaj pa je učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli v Zalogu.«
Boris je svojo smučarsko kariero začel s Štirimi leti, ko je prvič stopil na smuči. 2e v prvem razredu je na tečaju dobil osnove zavojev. Od tu naprej je pri klubu Alpetour začel s treningi in kmalu začel opozarjati nase. Ko ga je prevzel pred osmimi leti se sedanji trener Jaro Kalan, je sla njegova smučarska pot strmo navzgor. Čeprav ni imel do kategorije starejših pionirjev nobenih vidnih uspehov, je bil tu že drugi do tretji v državi. V kategoriji mlajših mladincev je po zlomu noge bil dvakratni državni prvak v slalomu in veleslalomu. 2e prvo leto starta med mlajšimi mladinci je postal tudi državni reprezen-tant. Se bolje se je odrezal, ko je postal starejši mladinec, saj je v članski konkurenci lani in letos dvakrat postal državni prvak v veleslalomu. Na mladinskem državnem prvenstvu lani na Kobli pa je bil trikrat drugi. V lanski sezoni je bil tudi udeleženec V. evropskega mladinskega prvenstva na Švedskem. Tudi tu se ni odrezal slabo, saj je osvojil 6. mesto v veleslalomu in 10. v slalomu. Da je Strel že prekaljen borec v veleslalomski in slalomski smučini, naj dodamo k temu se, da je nastopil trikrat že za točke v svetovnem pokalu, v evropskem pokalu ter na mednarodnih KIS dirkah.
r-n
Rezultati:
SMUK - moški: 1. Lutz (Švica) 1.52,63, 2. Rattensperger (Avstrija) 1.53,45, 3. Wildgruber (ZRN) 1.53,72, ... 27. Kankelj 1.59,57, 33. Oberstar 2.00,59, 37. Sitar (vsi Jugoslavija) 2.01,05;
VELESLALOM - moški: 1. Strel (Jugoslavija) 3.23,90, 2. Ortner (Avstrija) 3.25,05, 3. David (Italija) 3.25,55, ... 23. Pretnar 3.36,28, 24. Virk (oba Jugoslavija) 3.36,73;
SLALOM - moški: 1. Popangelov (Bolgarija) 92,25, 2. Ortner (Avstrija) 93,67, 3. Jakobsson (Švedska) 96,28, ... 17. Kavčič (Jugoslavija) 100,53;
SMUK - ženske: 1. Bischofberger (Švica) 58,69, 2. Schlechter (Avstrija) 59,29, 3. Bader (ZRN) 59,51, ... 30. Klanjsček 1.03,14, 31. Jezernik 1.03,83, 36. Juvančič (vse Jugoslavija) 1.05,29;
VELESLALOM - ženske: 1. Soltvso-va 1.51,66, 2. Charvatova (obe ČSSR) 1.51,76, 3. Wiesler (ZRN) 1.52,20, ... 19. Dornig 1.55,61, 22. Tome 1.56,02, 26. Klanjsček 1.57,00, 27. Kolenc 1.58,61, 30. Koklič(vse Jugoslavija) 1.58,80;
SLALOM - ženske: 1. Bieler (Italija) 76,83, 2. Zechmeister (ZRN) 77,62, 3. Zemanova (ČSSR) 77,95, ... 11. Tome 80,27, 12. Dornig 80,98, 17. Klanjsček (vse Jugoslavija) 82,67.
V_.-)
Janez Kocjančič
Na mladih ostaja svet
Na so dobrodošlico najlepše izraža ljudska modrost, da na mladih ostaja svet, je :: dejal v uvodnem nagovoru na otvoritvi VI. evropskega mladinskega prvenstva v Kranjski gori predsednik organizacijskega komiteja in predsednik SZ Slovenije Janez Kocjančič.
Kaj je privedlo Jugoslavijo, da je kandidirala za izvedbo VI. evropskega prvenstva, predsednik Janez Kocjančič takole ocenjuje:
»S tem evropskim prvenstvom smo dosegli tri stvari. Bistvo je dolgoročna usmeritev Jugoslavije in Kranjske gore, da dobro organiziramo tudi največje mednarodne prireditve. To prvenstvo je taka prireditev, saj je 150 nastopajočih iz 19 držav ter odlična organizacija dokazala, da smo sposobni take prireditve tudi organizirati in da z lažjim srcem kandidiramo na izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982.«
»Pri tem nas je vodila tudi želja popraviti vtis decembrske odpovedi za točke v svetovnem pokalu in Kranjsko goro ponovno rehabilitirati. Kljub vsem napakam in pomanjkljivostim, ki jih ima ta nas največji zimsko športni center, jo je v tej smeri treba razvijati naprej.«
»Pri tem pa nas je gnala želja, da naši mladi generaciji alpskih smučarjev ponudimo možnost, da pokaže svoje sposobnosti na domačem terenu. In to je tudi dokazala, saj je Boris Strel z naslovom evrop-skega prvaka dokazal, da smo tudi pri tem uspeli. Program se uresničuje kot smo ga zastavili. -tih
kjer je dosegel solidne uvrstitve. 2e lani, torej v sezoni 1975/76 je prišel v člansko A vrsto.
Za letošnjo sezono se je s prvimi pripravami priključil našim alpincem, ki so se zelo zgodaj srečali s snegom v Argentini. Tu je na mednarodnem prvenstvu v veleslalomu tudi dosegel uspeh, saj je bil 5. Nato je prišla spet poškodba. V Argentini si je na treningu veleslaloma namreč zlomil nogo in dva meseca je mor.al nato počivati. Toda že novembra ga dobimo spet med »koli«. No, v decembru je trikrat nastopil v svetovnem pokalu in šestkrat na evropskem, na mednarodnih FIS tekmah pa je z dobrimi uvrstitvami popravljal svoje FIS točke. Evropski naslov, ki ga je osvojil v veleslalomu, mu za drugo leto daje dobro startno osnovo na tekmah svetovnega in evropskega pokala.
»Pred sobotnim startom v veleslalomu nisem imel posebnega strahu, saj sem vedel, da le z dobro vožnio in brez napake
1   ' \
V slalomu se je od naših najbolje uvrstil Sandi Kavčič
Kranjska gora — Med pisano druščino najrazličnejših mednarodnih mož alpskega smučanja, ki so bili te dni zbrani v Kranjski gori, je bil tudi predsednik komisije za mladinsko smučanje pri mednarodni organizaciji FIS Avstrijec Hubert Pirchler. Trenutek predaha smo izkoristili in se z njim zapletli v razgovor. Prijazni Avstrijec je bil sicer zadržan, toda vseeno sva ga s sekretarjem SZ Slovenije Milošem Rutarjem le nekoliko ogrela za pogovor.
»Menim, da smo storili za varnost tekmovalcev v smuku vse. Prvi dan uradnega treninga je bilo opaziti rahlo nestrpnost, saj so nekateri le preveč »frčali« s proge. Primorani smo jo bili korigirati in nekoliko skrajšati. Varnost je, kot veste, le prvo. Nato je slo vse tako kot so si zamislili organizatorji, ki so se izredno potrudili, da je bilo vse tako kot je treba. Pri tem pa ne morem mimo ugotovitve, da je bila organizacija vse te dni odlična, smučine 80 bile skoraj idealne, pa se lepo vreme je delo pečat. To in se vse kaj drugega, pohvalnega bom opisal v svojem poročilu.«
»Znano mi je, kaj vas teži in kaj bi radi o decembrski odpovedi slaloma za točke v svetovnem pokalu. Kranjska gora je res takrat naredila napako, vendar bi se s pravočasnim reagiranjem vseh služb dalo tudi to dirko izpeljati. Vse preveč, kot sem obveščen, se je čakalo na »mano«, ki naj bi prišla izpod neba. Pri tem pa ne vidim razloga, da bi tu ne bilo več takmovanja za svetovni pokal. Toda zavedati se morate, da je odvisno to vse od vas Jugoslovanov. 2e to, da ste na tem evropskem mladinskem prvenstvu naredili vse, vam gre v prid.«
»Sprašujete, ali bo Kranjska gora dobila organizacijo za izvedbo svetovnega prven-
Boris Stre/
lahko osvojim dobro uvrstitev. Torej psihične obremenitve ni bilo. Ze na prvi progi nisem naredil nobene bistvene napake in ko je s proge moral eden od favoritov za ta naslov Bolgar Popangelov, sem vedel, da lahko pričakujem tudi eno od medalj. Res je sicer, da sem imel po prvi 1,79 stotink prednosti pred zasledovalci, sem tudi v drugi vozil tako kot znam in kot sami vidite sem prednost tudi obdržal. Ta naslov pa je obenem tudi eden mojih največjih uspehov.«
Zadnji dan prvenstva je Boris, ko smo že vsi pričakovali še drugo vidno uvrstitev, moral že po nekaj sekundah prvega slaloma s proge. Na vprašanje,'Kdo bo zmagovalec, je kot iz topa izgovoril: »Kdo drug pa kot moj prijatelj Peter iz Bolgarije. Ta je namreč sposoben, če v prvi vožnji ne naredi vsega kar zna, da nadoknadi v drugi, kar je izgubil v prvi.« No, mladi Strel se ni zmotil in Popangelov je res z dobro vožnjo v obeh slalomih ubranil osvojeni lanskoletni naslov. D. Humer
Huber Pirchner
stva leta 1982. To ni vprašanje nas tehničnih ljudi v organizaciji FIS, temveč ostalih nacionalnih zvez. To se bo odločalo na mednarodnem kongresu. Vendar »šanse« so.«
Čeprav je na to vprašanje govoril z nasmeškom, se je dalo razbrati, da bo njegov glas še kako koristil. Vsekakor pa je bil mnenja, da je rehabilitacija z evropskim prvenstvom popolnoma uspela. i). Humer
RADOST V JUGOSLOVANSKIH SRCIH
Ni v navadi, da tokrat začnemo v sredini prvenstva, toda prav gotovo ne moremo mimo tega. Drugi dan prvenstva, ko je bil na programu veleslalom, smo bili ie kako ponosni, da smo Jugoslovani, Slovenci in pa tudi Gorenjci. Radost v naših srcih nam je napolnil nekaj več kot sedemnajstletni dijak loikega smučarskega razreda na tej gimnaziji, fant, ki je doma iz tega mesta pod Lubnikom Boris Strel. Ta skromni Ločan je v soboto namreč v tej disciplini z odlično vožnjo v obeh vožnjah postal evropski mladinski veleslalomski prvak. S tem naslovom je dokazal in dopolnil že Križajev uspeh pred dvema letoma, ko je le-ta zmagal na četrtem v slalomu.
Nase slavje v veleslalomski disciplini sta s prvim in drugim mestom dopolnili se predstavnici ČSSR Jana Soltvsova in Olga Charvatova. To pa je podatek, da so tudi svetovne smučarske velesile Francija, Avstrija, Italija, Švica in se nekatere še kako ranljive. Od Jugoslovank se je najbolje odrezala Anja Zavadlav in Bojana Dornik.
MORDA SMO PRIČAKOVALI PREVEČ Bolgar Peter Popangelov prvi favorit tega prvenstva je ubranil svoj naslov, ki si ga je prismučal lani na Švedskem. Vsi napadi Avstrijca Ortnerja, Šveda Jakops-sona in ostalih so bili zaman. Ta Bolgar je bil na znani FIS progi nenadkriljiv mojster slalomskih vratic, saj je dokazal, da med svojimi vrstniki nima prave konkurence. Res, da so ga ostali napadali z vso močjo, toda naslova mu niso mogli vzeti. Od naših smo morda pričakovali več. Res pa je, da je
Rolando Lutz ima za vzornika svojega rojaka Rolanda Kolombina. Nič čudnega ni, da je potem mladi Rolando zmagat v smuku.
Uspeh na sobotnem veleslalomu so si prismučale tudi predstavnice ČSSR. Zmagala je Jana Soltvsova.
Italijanka Wanda Bieler je evropska mladinska prvakinja v veleslalomu.
Bolgar Petar Popangelov je bil v slalomu neprekosljiv, saj je v obeh vožnjah dosegel najboljša časa.
bil veleslalomski prvak Boris Strel zmožen se enega podviga, da se dokoplje do še ene medalje, srebra ali brona. Toda Boris je že na prvi progi takoj po startu med šestimi in sedmimi vraticami napravil napako in moral je v sneg. Selektivni slalom je pustil ob progah znane tekmovalce pa tudi Jugoslovane. Se najbolje se je odrezal Sandi Kavčič, ki je med prvo dvajseterico.
Dekleta so tokrat z enajstim in dvanajstim mestom Tometove in Dornikove dobila tudi najboljšo uvrstitev doslej.
DVE ZLATI ZA ŠVICARJE Tako kot v moškem smuku, so tudi pri ženskah slavili Švicarji. Po zaslugi mladinca Romana Lutza in njegove kolegice Anne Marie Bischofberger sta obe zlati odili v to državo, ki pa je obenem v tej disciplini poleg Avstrije še vodilna država na svetu. Od naših smo le pričakovali preveč, toda po vsej verjetnosti so le premalo trenirale. Vemo, da pri nas nimamo primerne proge za smuk. Se najbolje se je odrezala Mariborčanka Manja Kokličeva pri mladinkah, pri moških, ki je na treningu najbolj obetal, pa je Tržičan Stojan Lukanc moral v drugi vožnji s proge. Vsekakor pa smo z njihovimi rezultati lahko zadovoljni, čeprav je Brane Kankel osvojil šele 27. me-
"to- D. Humer
Foto: F. Perdan
Švicarka Anne Marie Bischofberger je za Švico v smuku prismučala že drugo zlato.
Veleslalom za pionirje na Krvavcu
V nedeljo je bilo na Krvavcu tekmovanje za pionirje selekcijskega razreda. V selekcijskem razredu so najboljši mladi smučarji slovenskih smučarskih klubov. Organizacijo tekmovanja je prevzel SK Triglav Kranj, ki je svojo nalogo dobro opravil. Tudi proge so bile dobro pripravljene. Postavil jih je Jože Blažič, trener pri SK Triglav.
Tekmovanja se je udeležilo 24 mlajših pionirk, 11 starejših pionirk, 48 mlajših pionirjev in 38 starejših pionirjev iz vseh slovenskih smučarskih klubov razen iz SK Olimpija in SK Novinar.
Rezultati:
Mlajše pionirke: 1. Mateja Krek - (Alpetour) 1:15,54, 2. Snežana Ostrež - (Matajur) 1:18,24, 3. Barbara Kune - (Jesenice) J: 18,30,
4. Nataša Kalan - (Alpetour) 1:18,34, 5. Nataša Česnik - (Alpetour) 1:19,84.
Starejše pionirke: 1. Polona Pehare -(Tržič) 1:14,00, 2. Darja Porenta - (Alpetour) 1:16,66, 3. Maja Macarol - (Akademik) 1:16,89, 4. Nataša Blažič - (Triglav) 1:18,23,
5. Saška Vesek - (Jesenice) 1:18,53.
Mlajši pionirji: 1. Tomi Jerman - (Triglav) 1:15,23, 2. Robi Krali - (Tržič) 1.16,90, 3. Dejan Zdovc - (Branik) 1:17,72, 4. Matej Oblak - (Jesenice) 1:17,81, 5. Mitja Krampi - (Triglav) 1:18,09.
Starejši pionirji: 1. Uroš Peternel ( (Alpetour) 1:14,70, 2. Aleš Podrekar - (Jesenice) 1:15,30, 3. Miran Stefanovič - (Fužinar) 1:15,38, 4. Robi Klakočar - (Celje) 1:16,40, 5. Dušan Grašič - (Alpetour) 1.16.71.       L. B.
»Vse je odvisno od vas ...«
r
Borut odličen v Bremnu
BREMEN - v tukajšnjem 25-metr-skem bazenu se je v izredno močni mednarodni konkurenci izkazal tudi edini jugoslovanski predstavnik Kranjčan Borut Petrič. Plaval je izvrstno, saj je v vseh štirih disciplinah postavil nove absolutne državne rekorde. Nove znamke so: na 1500 m kravi 15:34,41, 200 m kravi 1:55,72, 400 m mešano 4:38,22, 400 m kravi 3:56,85.
-d h
Triglav premočno
prvi
Republiško prvenstvo v biatlonu. Na sliki najboljši trije pri članih, prvouvr-stena pri mlajših članih in veteran Jaka Reš, kije bil deseti. — Foto: J. Roz man
Republiški naslovi za Burgerja in B. Kordeža
D Pokljuka - V nedeljo, 6. marca, je bilo na j okljuki republiško prvenstvo v biatlonu. Po t^?m 80ncnem vremenu sta organizacijo tekmovanja zelo dobro izpeljala TVD Partizan t*orje in ALPETOUR Škofja Loka. Na prven-ioV* "»»topilo 20 smučarjev tekačev in sicer '^članov in 8 mlajših članov. Člani so tekmovali na 20 km dolgi progi oziroma so tekli 4 krat P° 5 km, pri tem pa so morali na vsakih petih Kilometrih opraviti streljanje oziroma izstreliti Pp 5 nabojev. Mlajši člani so tekmovali na ' *m dolgi progi in so morali opraviti tri streljanja po 5 nabojev.
Najboljši tekači iz Boh. Bistrice
V okviru športnih iger radovljiškega sindikalnega sveta so se teka« pomerili na Pokljuki za prvo občinsko sindikalno prvenstvo. Na tekmovanju je nastopilo 117 članov iz 47 osnovnih sindikalnih organizacij.
Najboljša mesta so v posameznih kategorijah dosegli: ženske do 25 let: 1. Majda Fister (Vezenine), 2. Boža Fon (Specerija), 3. Vera Terzič (LIP), ženske od 25 do 30 let: 1. Ivanka Cerkovnik (Filbo), 2. Jerca Peterman (Vezenine), 3. Anka Banič (OS Bled), ženske od 30 do 35 let: 1- Lojza Kosmač (SDK Radovljica), 2. Vera Repe (Vezenine), ženske nad 35 let: 1. Cilka Mencinger (LIP), 2. Albina Ristič (LIP), ekip no: l. Vezenine Bled, 2. LIP Bled - TOZD Bohinjska Bistrica, 3. SDK Radovljica;
moški — kategorizirani tekmovalci: 1. Pavel Kobilica (GG Bled), 2. Boris Kozinc (Elan), moški do 27 let: 1. Zdravko Eržen (Jelplast), 2. Franc Kordež (Plamen), 3. Stane Lotrič (Plamen), moški od 27 do 35 let: 1. Tine Repinc <UP), 2. Drago Boškovski (GG Bled), 3. Franc Tišov (Filbo) moški od 35 do 40 let: 1. Franc Ambrožič (OS Bled), 2. Janez Sitar (Plamen), 3. rranci Peterman (Elan), moški od 40 do 45 let: ]■ Tine Rozman (Gradbeno podjetje Boh. Bistrica), 2. Viktor Repinc (LIP), 3. Janez Hrovat klan), moški nad 45 let: 1. Franc Vojvoda (Kom. gospodarstvo Radovljica), 2. Janez La-Pajne (Ljubljanske mlekarne), 3. Stanko Perše (LIP), ekipno: 1. Elan, 2. LIP Bled - TOZD Bohinjska Bistrica, 3. Plamen Kropa.
V. Matjašič
157 cicibanov na Krvavcu
V organizaciji smučarskega kluba Triglav Jvranj je bilo v soboto, 5. marca, na Krvavcu tekmovanje cicibanov zahodne regije v veleslalomu. Na odlično pripravljeni progi, ki jo je P°"tavil trener pri SK Triglav Jože Blažič, se je Pomerilo 157 najmlajših smučarjev in desetih Klubov. Organizacija tekmovanja je potekala oobro, le včasih je nagajal močan veter.
Rezultati: Cicibani: 1. Rok Likozar -'Alpetour) 48,50, 2. Robert 2an - (Jesenice) «».92, 3. Igor Klinar - (Jesenice) 52,44, 4. Sašo *I*K - (Jesenice) 52,55, 5. Matjaž Peneš -u"glav) 52,70.
..Cieibanke: 1. Katra Zaje - (Olimpija) ^•»0, 2. Maja Koprol - (Olimpija) 48,13, 3. 2?°Jca Dežman - (Triglav) 50,93, 4. Breda /omažič - (Triglav) 53,11, 5. Nataša Bokal -Alpetour) 54,24. L. B.
Pri članih oziroma sploh najboljše je streljal Boris Kozinc, ki je le enkrat zgrešil sredino in zato dobil 2 minuti pribitka.
Čeprav izgleda, da je bila udeležba skromna, moramo povedati, da je biatlon kombinacija smučarskega teka in streljanja in da se smatra za eno od najzahtevnejših smučarskih disciplin. Zato pri nas zazdaj Se nima veliko pripadnikov. Vendar lahko ugotovimo, da je predvsem v zadnjem letu tudi na tem področju dosežen viden napredek. Velja pa poudariti, da je biatlon smučarska disciplina, ki je zelo pomembna za krepitev obrambnih sposobnosti naše domovine, zato bi kazalo tej smučarski disciplini posvetiti večjo skrb. Po tekmovanju je o pomenu tovrstnih smučarskih tekmovanj spregovoril in podelil priznanja najboljšim podpredsednik Smučarske zveze Slovenije polkovnik Jože Svigelj.
Ko smo na koncu za mnenje povprašali še zveznega trenerja za biatlon Matevža Kordeža, ki je dejal da je tekmovanje na Pokljuki zelo dobro uspelo in da je tudi z udeležbo zadovoljen. Pri tem je poudaril, da bi morali smučarski klubi širom Slovenije bolj skrbeti za nadaljnji razvoj biatlona predvsem pri mlajših tekmovalcih.
Rezultati najboljših: mlajši člani — 1. Božo Kordež, VP Kranj, 1.02.14,9, 2. Bešter Srečo, VP Kranj, 1. 04.49,6, 3. Lanišek Andrej, SK Kamnik, 1.11,38,1, 4. Vidmar Marjan, Partizan Dol, 1 11,46,0, 5. Pirš Ivan, Partizan Dol, 1.15.59,1; — člani 1. Burgar Marjan, Partizan Gorje, 1.25.05,0, 2. Kozinc Boris, Partizan Gorje, 1.26.57,6, 3. Kordež Matevž, VP Kranj, 1.31.32,5, 4. Premože Slavko, Partizan Dol, 1.33.22,9, 5. Lotrič Vinko, Triglav Kranj, 1.33.57,0.
V. Matijašič
KRANJ — Zimski bazen v Kranju je dva dni gostil 108 tekmovalcev iz 16 jugoslovanskih plavalnih kolektivov, ki so merili svoje moči za državne naslove za mlajše pionirje in pionirke B.
V vseekipni uvrstitvi kakor tudi v ekipni razvrstitvi pionirjev in pionirk so premočno zmagali predstavniki kranjskega Triglava. Med posamezniki pa so se pri dekletih izkazale Dubrovčanka Ana Košuta in Koairnikova (Triglav), ki sta osvojili po 4 prva mesta, pri pionirjih pa je bil najboljši Rečan Meden s tremi naslovi.
Rezultati — vseekipni vrstni red: 1. Triglav 291,6, 2. Mladost - OKI 70, 3. Jug Dubrovnik 48; pionirji: 1. Triglav 150,5, 2. Mladost - OKI 57, 3. Primorje 29; pionirke: 1. Triglav 141, 2. Jug Dubrovnik 44, 3. Ljubljana 28.
Pionirji - 50 m kravi: 1. Marenčič (Triglav) 33,93, 50 m prsno: 1. Pintar (Triglav) 42,56, 50 m hrbtno: 1. Čovič (Mladost) 39,32, 2. Marenčič (Triglav) 39,72, 50 m delfin: 1. Meden (Primorje) 36,76, 3. Brinovec (Triglav) 38,98, 100 m kravi: 1. Meden (Primorje) 1:12,51, 3. Znidar (Triglav) 1:18,70, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav I (Marenčič, Pintar, Brinovec, Znidar) 2:36,19, 200 m kravi: 1. Hrvoje (Primorje) 2:35,74, 3. Marenčič (Triglav) 2:44,80, 100 m prsno: 1. Pintar (Triglav) 1:32,86, 100 m hrbtno: 1. Covič (Mladost) 1:23,1, 2. Marenčič (Triglav) 1:23,6, 100 m delfin: 1. Meden (Primorje) 1:21,89, 3. Brinovec 1:30,64, 100m mešano: 1. Šolar (Triglav) 1:25,06, 4X 50 m kravi: 1. Triglav I (Bešter, Šolar, Znidar, Marenčič) 2:19,83.
Pionirke - 60 m kravi: 1. Košuta (Jug) 32,86, 2. Rebolj (Triglav) 34,88, 50 m prsno:
I. Kosirnik (Triglav) 41,81, 50 m hrbtno: 1. Kosirnik 38,61, 50 m delfin: 1. Jugovic (Triglav) 38,65, 100 m kravi: 1. Košuta (Jug) 1:11,55, 2. Valjavec (Triglav) 1:17,53, 4x60 m mešano: 1. Triglav I (Savinšek, Cvek, Jugovic, Valjavec) 2:47,37, 2. Triglav
II. 2:47,68, 200 m kravi: 1. Košuta (Jug) 2:35,30, 2. Rebolj (Triglav) 2:43,59, 100 m prsno: 1. Kosirnik (Triglav) 1:30,67, 100 m delfin: 1. Košuta (Jug) 1:23,27, 2. Jugovic (Triglav) 1:31,86, 100 m mešano: 1. Škafar (Celulozar) 1:26,29, 2. Jugovic (Triglav) 1:26,81, 4 x 50 m kravi: 1. Triglav (Valjavec, Kosirnik, Rebolj, Jugovic) 2:29,36 (rekord SFRJ za ml. pionirke B). -dh
ALPETOUR
HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA
Posebno ugodne tene za upokojence v času od 1. mar. 1977 dalje:
- penzion od 110 din do 140 din
vključeno kopanje v bazenu z ogrevano
morsko vodo; Možnost organizacije seminarjev!
Informacije in rezervacije pismeno ali po telefonu št. (066)71-550 ali 71-340.
Na državnem prvenstvu za mlajše mladince na 45-metrski skakalnici v Kranjski gori je zmaga/ Kranjčan Globočnik, njegov klubski kolega Bizjak pa je bil drugi. — Foto: F. Perdan
Sto skakalcev na »Pokalu Kranja«
Letošnje tradicionalno tekmovanje za Pokal Kranja v smučarskih skokih je bilo v nedeljo na 60-m skakalnici v Planici, kjer so se zbrali prav vsi najboljši skakalci, razen Bogdana Nor-čiča, ki je v inozemstvu. Natanko sto skakalcev je nastopilo v treh kategorijah.
Rezultati - člani: 1. Dolhar (Ilirija) 223,9 (61, 62,5), 2. Zupan (Jesenice) 220,2 (61, 61), 3. Mlakar (Logatec) 208,7 (60, 68,5), 4. Rakar (Jesenice) 201,6 (67, 58), in Jurman (2iri) 201,6 (58,5, 59), 7. Tone Bur-jak (Ziri), 8. Janez Gorjanc (Triglav), 10. Jote Demšar (Krite); starejši mladinci: 1. Bogataj 216,6 (61, 61,5), 2. Anžel 201,9 (68,5, 57,6), 3. Berčič (vsi Ilirija) 179,4
Miro Bizjak državni prvak
Na 40-metrski skakalnici v Kranjski gori je v soboto smučarski klub Triglav organiziral letošnje državno prvenstvo za mlajše mladince. Prvo mesto je za-sluteno osvojil Kranjčan Miro Bizjak, ki je zanesljivo premagal vse tekmece. Odlično pa se je uvrstil tudi njegov klubski tovariš Bojan Globočnik, U je zasedel 2. mesto.
Na isti skakalnici je bilo tudi republiško prvenstvo za starejše pionirje. Po
Sričakovanju je 1. mesto osvojil Drago rolnik iz žirov.
REZULTATI - MLAJŠI MLADINCI: l.Miro Bizjak (Triglav) 211,8 (40,6, 39,5), 2. Bojan Globočnik (Triglav) 198,7 (38, 38), 3. Miran Tepet (Ilirija) 198,5 (38,5, 37), 4. Bogdan Jemec (Jesenice) 189,3 (39, 36), 6. Stanko Baloh (Jesenice) 182,5 (37, 36), 8. Franci Ribni-kar (Jesenice) 9. Brane Božič (Krite), 10. Polde Pristov (Jesenice), 12. Leon Bevc, 18. Stane Martinjak (oba Triglav), 16. Jani Jamnik (2iri).
STAREJŠI PIONIRJI: 1. Drago K rolnik (2iri) 201,4 (38, 38,5), 2. Roman Beton (Triglav) 187,0 (38, 37), 3. Janez Mandeljc (Krite) 186,0 (38,6, 37), 4. Matjaž 2agar (2iri) 181,0 (37, 36), 5. Andrej Ropret (Triglav) 180,8 (35,5, 34,5), 6. Dušan Kavčič (Ziri) 176,7 (34,5, 34,5), 7. Peter Jereb fZiri), 8. Zvone Bernard (Triglav), 9. Marjan Šinkovec (2iri), 10. Tone Justin (Jesenice). J. Javornik
Bogataj tudi republiški prvak
V nedeljo je bilo v Planici na 60-m skakalnici letošnje prvenstvo SRS za starejše mladince. Tekmovanje je bilo praktično ponovitev državnega prvenstva, saj so tudi tokrat dosegli v tej kategoriji najboljša mesta skakalci ljubljanske Ilirije.
Rezultati: 1. Zdravko Bogataj 216,8 (61, 81,5), 2. Mišo Aniel 203,2 (57, 57,5), 3. Primož Ulaga (vsi Ilirija) 185,8 (54, 52,5), 13. Miro Bizjak (Triglav), 14. Bogdan Jemec (Jesenice), 15. Bojan Globočnik (Triglav), 16. Brane Benedik (Triglav), 18. Jote Smid (Jesenice), 20. Aci Šink (Triglav).       J. J.
Norčič 4. na Švedskem
Na tradicionalnem tekmovanju, glavni prireditvi smučarske sezone v švedskem mestu Falunu, je Kranjčan Bogdan Norčič na obeh skakalnicah dosegel odlični uvrstitvi. V močni konkurenci 70 skakalcev iz 14 držav je dosegel na 70-metrski skakalnici 7. mesto, na nedeljskem tekmovanju na 90-metrski skakalnici pa je bil še boljši, saj je dosegel 4. mesto. V prihodnjih dneh bo Norčič nastopil na tekmah na Norveškem, kjer se bo v nedeljo v Hol-menkolmu končala tako imenovana »skandinavska turneja«. J. J.
Novi točki Križaj a
SUN VALLEY - V veleslalomski tekmi ameriške turneje za svetovni smučarski alpski pokal je Tržičan Bojan Križaj ponovno med prvo deseterico. Z odlično vožnjo je bil namreč 9., osvojil novi točki v svetovnem pokalu, izboljšal svoje FIS točke na skoraj minimum, kar mu daje v prihodnji sezoni startno osnovo med prvo petnaj-sterico.
Rezultati: 1. P. Mahre (ZDA) 1:47,15, 2. Stenmark (Švedska) 1:47,24, 3. S. Mahre (ZDA) 1:47,64, 9. Križaj (Jugoslavija) 1:48,81.
-dh
(64,5, 54), 8. Brane Benedik (Triglav), 10. Smid (Jesenice); mlajši mladinci: 1. Tepež 208,3 (60, 59), 2. Ulaga (oba Ilirija) 199,7 (60, 54,6), 3. Jemec (Jesenice) 198,5 (61,5, 54), 6. Bizjak, 8. Globočnik (oba Triglav), 9. Baloh (Jesenice), 10. šink (Triglav).
J. J.
Sava ali Jesenice
Dve koli pred koncem tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi sta ostala le še dva kandidata za prvo mesto. Sava in Jesenice sta v preteklih kolih oba premagala svoje neposredne tekmece.
Rezultati - 11. kolo: Sava : Gumar 5:1, Triglav : Mošnje 5:0, Jesenice : Murova 5:3, Križe : Kondor 2:5; 12. kolo: Murova : Sava 4:5, Gumar : Triglav 5:1, Kondor : Jesenice 3:5, Mošnje : Križe 5:2; zaostala tekma 9. kola: Triglav : Kondor 5:2. Lestvica:
Sava 10   8  2   48:23 16
Jesenice 10   8  2   48:23 16
Gumar 11   7  4   39:38 14
Murova 11   6   8   36:36 10
Triglav 10   5   5   31:33 10
Kondor 10   2   8  26:41 4
Mošnje 10   1   9    8:49 2
izven konkurence
Krite 6   0   5    5:25 0
V prihodnjem kolu se bosta srečala Sava in Jesenice, nakar bo rešeno vprašanje letošnjega gorenjskega prvaka. S. Tadina
Triglav : Olimpija
KRANJ - V četrtek, 10. marca, ob 18. uri bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju prijateljska nogometna tekma med članom I. zvezne nogometne lige med ljubljansko Olimpijo in domačim Triglavom. Domačini bodo okrepljeni z igralci drugih kranjskih klubov. GK
Bled: Partizan Zamet 3:0
Bled — Telovadnica osnovne šole, gledalcev 100, sodnika Gjurin (Kamnik) in Klemene (Ljubljana).
Bled: Ferjan, Andolšek, Miha Torkar, Mitja Torkar, Udrih, Završnik, Rešek, Veskovič, Pretnar.
Partizan Zamet: Lakovič, Custič, Dragojevič, Lozovic", Džakič, Mijaljevič, Štulič, Vučkovič, Niessner, Džuranič.
V prvem kolu nadaljevanja prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi so domači igralci prepričljivo premagali goste z Reke. Le-ti so nudili krepak odpor le v prvem setu in tudi na račun domače ekipe Bleda, ki je z dobro igro dokazala, da je dobro izkoristila čas od zaključka jesenskega dela prvenstva. Vendar je bilo v igri domačih močno opaziti, da Se ne delujejo v pravi formi. Predvsem bo potrebna sprememba v zaključnih izpeljavah akcij. Kako uspešno bodo premostili te težave, bomo lahko videli v naslednjem kolu, ko se bodo v Ljubljani pomerili z odbojkarji Enotnosti. B. Rauh
Šahovsko prvenstvo Gorenjske v Kranju
Prejšnji teden se je pričelo šahovsko prvenstvo Gorenjske v organizaciji Šahovskega društva Kranj.
Tekmovanja se udeležuje 24 tekmovalcev, od katerih jih ima 6 naslov mojstrskega kandidata, kar kaže na določeno kvaliteto. Prvi dve koli sta bili polni presenečenj, predvsem zaradi izredno dobre igre mlajših šahistov in porazov mojstrskih kandidatov. Tekmovanje poteka po švicarskem sistemu in bo trajalo 9 kol. Po prvih dveh kolih vodita Naglic in Novak po 2 točki. Tekmovanje vodi šahovski sodnik Ado Pod-gornik. N. Pavlin
Šahistke za prvaka
Kranja
Šahovsko društvo Kranj razpisuje občinsko šahovsko tekmovanje za članice. Tekmovanje bo v dveh tekmovalnih dneh v mesecu marcu.
Prijave pošljite do 15.3.1977 na naslov: Dri-novec Bogdan, Cestno podjetje Kranj.    N. P.
r !
Čez mesec ali dva
bo akcija končana
Akcija za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki se bliža kraju — Naročilo je bilo odposlano decembra in v začetku aprila bosta aparata na Gorenjskem — Priznanje odboru — Vse pripravljeno za začetek dela
»Bliža se 8. marec, dan žena. Ob tem prazniku se spominjamo tudi vseh tistih mater in žena, ki so morale zaradi zahrbtne bolezni v prerani grob. V zadnjem času rak na prsih neusmiljeno pobira mlada življenja. Pri tem se zamislimo, ali smo res tako revni, da ne zmoremo'zbrati denarja za nakup aparata, s katerim bi lahko pravočasno odkrili to zahrbtno bolezen. Denar za dolgotrajna zdravljenja imamo, zakaj ga ne bi znali poiskati še za aparat. Zato predlagam, da bi denar namenjen za darila in pogostitve ob 8. marcu namenili za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki.«
Vika Račič
To je odlomek iz pisma, ki ga je predlanskim ob 8. marcu poslala v naše uredništvo Vika Račičeva iz Kranja. Njen predlog smo posredovali medobčinskemu svetu zveze sindikatov za Gorenjsko. Ker je bilo takrat za akcijo že prepozno, je medobčinski svet sklenil, da jo izvede v letu 1976. Za njeno izvedbo je imenoval poseben odbor, v katerem so zdravstveni in družbeni delavci Gorenjske, vodi pa ga predsednik kranjskega občinskega sveta ZS Viktor Eržen. Odbor je predlagal, da bi namesto daril ob 8. marcu osnovne organizacije na poseben račun pri MS ZSS prispevale po 50 dinarjev na zaposleno ženo.
Pobuda je povsod naletela na zelo ugoden odmev in v začetku lanskega leta smo pri Glasu naredili posebno anketo med delavci po vsej Gorenjski. Mirjam Jan-Blažič iz Škofje Loke je dejala:
»Ženske LTH smo se že dogovorile, da bomo prekinile z običajnim praznovanjem ženskega praznika, ki so ga zabave (na škodo dela) po obratih in predčasno odhajanje domov oziroma do bližnjih gostinskih lokalov, močno razvrednotile. Sklenile smo, da bomo denar namenjen za darila in zabavo koristneje porabile. Zato zelo pozdravljamo pobudo za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki.
Mirjam Jan-Blažič
Prepričana sem, da bo akcija uspela in da tudi pri moškem delu kolektiva ne bo nasprotovanja.«
»Ce se bomo odločili za nakup takšne naprave, po moje praznik žena ne bo prav nič izgubil. Celo pridobil bo. Prepričan sem, da predlog na Gorenjskem podpira 90 odstotkov žena in 95 odstotkov mož,« je menil miha Finžgar iz Begunj.
Tudi osnovne organizacije sindikata so se v večini delovnih organizacij odločile, da prispevajo denar. Največ jih je denar prispevalo po lanskih zaključnih računih in tako je bilo že takrat znano, da bo akcija uspela.
Da ne bi bilo dvomov o upravičenosti nakupa rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, smo ob lanskem 8. marcu prosili za mnenje tudi docenta, dr. mag. Marka Lavriča, ki je priznan specialist za bolezni dojk.
Docent, dr., mag. Marko Lavrič
Rentgenski aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki
Miha Finžgar
»Pogostnost raka na maternici stagnira, povsem drugače pa je z rakom na dojki,« je dejal. »Njegova pogostnost narašča in je v nekaterih predelih Slovenije že zasedel prvo mesto med rakastimi obolenji pri ženskah. Tak razvoj rakastih obolenj pa ni značilen le za Slovenijo, temveč ga opažajo v vseh razvitih družbah.
Vzrok za to je treba pripisati dejstvu, da ženske zelo redno, vsaj v večini primerov, hodijo na ginekološke preglede, pregled dojk pa zdravniki opravljamo ponavadi šele tedaj, ko so ženske že same opazile spremembe na tem organu. Če so te spremembe sumljive, ženske pošljemo na pregled v Ljubljano. Žal pa moramo ugotavljati, da smo večkrat prepozni; predvsem zato, ker pregledi niso organizirani.
Zato sem prepričan, da je nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki upravičen. Z njim se bo odprla zelena luč za ambulante za bolezni dojk na Gorenjskem. Mogoče v prvih letih zmogljivosti ne bodo izkoriščene, že čez nekaj let pa bomo najbrž morali misliti na širitev mreže teh ambulant oziroma centra.«
VSE PRIPRAVLJENO ZA ZAČETEK DELA
Prispevki so prihajali še vse leto, posebno velik pa je bil odziv posameznikov — delavcev, intelektualcev, obrtnikov, kmetov, upokojencev, ki so prispevali denar za nakup aparat.*) namesto nakupa vencev, ob raznih praznikih in drugih dogodkih. Tako se je do sedaj na žiro račun pri medobčinskem svetu ZSS za Gorenjsko nateklo 2,241.OHO dinarjev. Najboljše so se odrezale kranjske organizacije sindikata, ki so prispevale 1,067.735 dinarjev ali 85 odstotkov planirane vsote, škofjeloški delavci so prispevali 448.080 dinarjev ali 75 odstotkov predvidene vsote, tržiški le odstotek manj, in sicer 190.050 dinarjev, jeseniški 60 odstotkov ali 290.147 dinarjev. Najslabše pa so se
Referendum v Struževem
V nedeljo, 13. marca, se bodo krajani Struževega na referendumu odločali za krajevni samoprispevek, s katerim naj bi po srednjeročnem načrtu do leta 1980 dokončali asfaltiranje cestnega omrežja, uredili športno igrišče ter pripravili idejni načrt za rekonstrukcijo doma kulture. Krajani naj bi prispevali v dveh letih, sem je šteto še prostovoljno delo mladine pri urejanju igrišča, 430.000 din, ostali potrebni denar, to je 220.000 din pa naj bi krila podjetja na območju krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, kjer so Struževčani zaposleni, ter Skupščina občine Kranj.
Krajevna skupnost Struževo se tokrat ne odloča prvič za samoprispevek, vendar pa prvič z referendumom. Že pred leti so s samoprispevkom uredili cesto skozi naselje, jo asfaltirali, prav tako pa so krajani prispevali k ureditvi vodovoda. Na rešitev pa čaka še kup komunalnih problemov, ki jih ne bo mogoče rešiti niti s sedaj razpisanim samoprispevkom: tako nista urejeni kanalizacija in javna razsvetljava, telefonsko omrežje je preredko, radi bi razširili sedanje trgovske prostore, uredili Savski drevored in drugo.      L. M.
odrezali v Radovljici, kjer so zbrali komaj polovico planirane vsote in to 244.550 din. Prav bi bilo, da bi osnovne organizacije sindikata, ki svoje obveznosti še niso izpolnile, to naredile ob letošnjem ženskem prazniku.
»Odbor za nakup aparata si je vse te mesece prizadeval,« pravi predsednik Viktor Eržen, »da bi zbral vsa mogoča mnenja, soglasja in dovoljenja republiških in zveznih ustanov in organov za nakup. Vendar tu ni šlo gladko kot pri zbiranju denarja. Šele 14. decembra je dobil privolitev
— zadnjo — medresorske komisije za razdelitev uvozne opreme. Zato je decembra uvozno-izvoz-no podjetje Kemoservis — Foto-material iz Ljubljane, ki mu je odbor zaupal te posle, lahko poslalo naročilo nemški firmi Koch
— S tor zel. Odbor se je za tega proizvajalca odločil po nasvetu strokovnjakov Onkološkega inštituta v Ljubljani, kjer imajo z omenjenimi aparati za odkrivanje raka na dojki največ izkušenj.
Dobavni rok za te vrste aparatov je tri mesece in zato pričakujemo, da bomo lahko aprila že začeli pripravljati otvoritev obeh ambulant — v Kranju in na Jesenicah. Tako v bolnici Jesenice kot v kranjskem zdravstvenem domu imajo za namestitev aparata že pripravljen prostor. Tudi za specializacijo zdravnikov oziroma rentgenologov je poskrbljeno. Dobavitelj namreč zagotavlja brezplačno specializacijo, pomagali pa bodo tudi sodelavci ljubljanskega Onkološkega inštituta.«
Cena za oba aparata bo znašala 1,65 milijona dinarjev, zraven pa je treba prišteti še pol milijona za raz-vijalni komori in denar za uvozne stroške, tako da sedaj zbrana vsota zadošča ravno za stroške nakupa in uvoza. Nikakor pa ni dovolj denarja za zavarovanje, namestitev aparata, za opremo in ureditev prostorov. Vse stroške, ki so se pojavili ob naročilu
Viktor Eržen
in v zvezi s potekom akcije, je tako moral kriti občinski sindikalni svet, za prostore pa bosta morala poskrbeti bolnica Jesenice in Zdravstveni dom Kranj, tako da bo denar porabljen izključno za nakup aparatov. Kljub temu pa bodo že letošnjo pomlad lahko prve pacientke opravile pregled brez dolge čakalne dobe, kot so jo vajene v Ljubljani.
Čez mesec ali dva bo torej akcija uspešno sklenjena. Vse priznanje gre ob tem izreči medobčinskemu svetu ZS za Gorenjsko, predvsem pa odboru za nakup aparata in njegovemu predsedniku Viktorju Erženu, ki si je od vsega začetka prizadeval, da bi akcija uspela in da bi bila čimprej sklenjena. Čeprav ni šlo vse po načrtih in »otvoritve« ne bo ob letošnjem ženskem prazniku, je akcija dosegla svoj namen: darilo ženam, četudi mesec ali dva kasneje. L. Bogataj
Saj vendar veste, kaj je osmi marec. Dan obdarovanja naših emancipirank, ko se delajo do solz ginjene ob podarjenih pu-šeljcih, rjuhah, kapnah, kitajskih svečnikih, darilnih bonih Živil, Specerije, Loke ali Murke. Dan, ko z njimi večerjamo in pijemo po oštarijah in jim postrežemo z aperitivom predlanskega sindikalnega govora. Dan, ki se pozablja ob mačku v, naslednjem jutru.
Ali smo res že tako na tleh? Najbrž in marsikje že ne, za vso to fasado skoraj predpustnega norčevanja, dovtipovanja in namigovanja se skriva prepričanje v dober namen praznika, a tako je že, da smo vse skupaj čisto po naše sprevrgli v na moč prešerni dan, ko zabavljamo vsevprek in se gremo veliki cirkus ob »bab-jem« prazniku.
Moja anketa je anonimna, a dovolj zgovorna. Vsi intervju-janci so sledili odkriti misli in so jim pri tem šla usta na široko, roka v brezbrižni zamah, beseda v omalovažujoči prizvok. Rekli so, kako da bodo praznovali, kaj kupili in kaj si nasploh mislijo o osmomarčevski veselosti.
Marjan, delavec, oženjen, 36 let, Kranjčan: »Kdaj pa že bo ta osmi marec? Če je pa že v torek, potem ne bom ničesar kupil, sva z družico čisto suha-...«
Janez, vodilni, oženjen, 40 let, Kranjčan: »Za sam praznik jo bo kolektiv peljal na Krvavec, v našem kolektivu pa bomo menda tudi nekaj dali, rože ali kaj •že ...«
Janko, uslužbenec, samski, 28 let, Ločan: »Kupil ne bom nič, za sam praznik pa sem nekako družbeno angažiran z nekim kvizom za dan žena. O, ja, praznujemo pa vedno, intenzivno, najraje že nekaj dni prej.. .<r
Janez, delavec, oženjen, 32 let, Ločan: »Najbrž ji bom kupil mikser. Rože? Ah dejte no, bo z mikserjem čisto zadovoljna.«
Simon, študent, 21. let, Kranjčan: »Mislim, da se ga za osmi marec žre kot noben drug družbeni praznik. Nima nobenega smisla, da za osmi marec sploh kaj rečem. Kupil, komu? A punci? Bejžte no ...«
Franc, upokojenec, 60 let, Tržičan: »Pride pa mine, pa kaj boš praznoval. . .«
Jože, upokojenec, Tržičan, 62 let: »Nč ne bo, smo glih kr god val...«
Sašo, delavec, oženjen, 39 let, Kranjčan: »En mav se bomo po-poveselil, pa bo. Se ne vem, če bom kupil rože . . .«
Andrej, vodilni, oženjen, 33 let, Kranjčan: »Dej no mir s tem osmim marcem, še na to mam cajt mislt!«
Jože, uslužbenec, oženjen, 30 let, Tržičan: »Upam, da bom ta prav cajt doma . ..«
Tako, iz odgovorov je pač razvidno, kako široko dojemljivi smo za osmi marec, kako smo sprejemljivi za vse tiste besede, ki nam jih ob osmem marcu tako široko, odprto in slikovito ponujajo vsi članki v naših časopisih. Za osmi marec smo na moč angažirani, kje in kako pa je naša stvar, pomembno je le, da osmega marca nismo pustili vnemar, da smo mu globoko in iz vsega prepričanja zvesti.
Zatorej, živel osmi marec! Vsa globočina in duhovna moč našega veselega praznika se bo zrcalila v neštetih prisrčnih, odkritosrčnih osmomarčevskih klicih: »Eks velja!«