IZZIV
II 32146/2003
1
i \ ------------
£ z tirikrat Z S ilec:
O 3 lom:
$■ i rstvo « n ulica
ij ne
200303796,2
COBISS c
izziv

Leto III., številka
[7
TRGOVCI ODKRILI NOVO MESTO
V katero štacuno?
Nove vpadnice in 150 delovnih mest
Niso redki tisti, ki jih je nedavno izredno povečanje trgovinskih možnosti in kapacitet v Novem mestu presenetilo. Od kje in zakaj tolikšno zanimanje trgovcev, zakaj niso Dolenjske odkrili že prej, kaj nas čaka v prihodnje, bomo potrošniki zdržali in kupili vse, kar nam ponujajo-ta in podobna vprašanja se ponujajo sama od sebe. Tudi skrb za ljudi, za zaposlene. Kaj bo z njimi, če bo donosnost pod pričakovanji?
Vse se spreminja
Tudi nakupovalne nava-

m

PORTOVAL
de. Ne samo pri nas, tudi v svetu. Stara mestna jedra, kjer so nekoč sijale izložbe in bili locirani vsi trgovci, nezadržno propadajo in iščejo novo vsebino. Sodobni nakupovalni centri so locirani izven mest, sestavljeni iz verige trgovin, z zaokroženo ponudbo in ogromnimi parkirišči. Nakupovanje je postalo ritual, družinski izlet, multifunkcionalni centri zadovoljujejo interese
r
i. Levičar novi urednik
Dosedanji urednik IZ-ZlVa Tone Gošnik je zaradi preobremenjenosti glede na svoje zdravstveno stanje predlagal, naj to dolžnost prevzame Tomaž Levičar, ki ga je odbor društva imenoval za novega urednika.
Tonetu Gošniku za vse požrtvovalno delo in trud pri urejanju IZZIVa iskrena hvala!
vseh članov družine. Ponudba obsega poleg trgovine in bifejev še zabaviščne centre, kino, otroške vrtce, bančni servis, pošto in še in še. Taki centri so učinkovita in profitabilna izmišljotina potrošniške družbe, ki rafinirano igra na najtanjše strune človeške zavesti. Sem, če imam, bom, če lahko kupim. Ti centri predstavljajo sintezo ambicij usmerjenega obvladovanja človeških ravnanj, ponujajo na enostaven način dosegljive nadomestne vrednote. Biti viden v njih je del socialnega status, statusni simbol.
Nadaljevanje na 2. str.
Nove zgradbe, zlasti trgovske, z vseh koncev stiskajo obroč okrog starega mesta in mu jemljejo zrak in zelenje. Še malo pa bodo trgovci od špecerijskih do avtomobilskih zasedli več prostora kot vsa proizvodnja skupaj! (Foto: Marijan Lapajne)
DEL ODGOVOROV NA ANKETO
NlK
Društvo Novo mesto
Zamenjava
svetnika
Na lokalnih volitvah jeseni 2002 sta bila v svet Mestne občine Novo mesto izvoljena predstavnika liste Društva Novo mesto Anton Škerlj in Tomaž Levičar. Slednji se je poleti 2003 zaposlil v upravi Mestne občine Novo mesto in je bilo mesto občinskega svetnika nezdružljivo z mestom delavca v tej upravi. Zato je v skladu z zakonodajo prišlo do njegove razrešitve, na njegovo mesto pa je bil na seji občinskega sveta 9. oktobra 2003 potrjen mandat naslednjemu kandidatu z liste Društvo Novo mesto, to je Marjanu Moškonu, ki je svoje mesto zasedel že na tej seji.
Tomaž Levičar je bil kot svetnik zelo aktiven, saj je dajal na vsaki seji občinskega sveta vrsto pobud zaradi varovanja narave, okolja in voda, razen tega pa je opozarjal upravo Mestne občine Novo mesto tudi na vrsto pomanjkljivosti.
Kako si želim staro mesto?
Najprej prisluhniti občanom - Prireditve na glavni trg in muzejski vrt
Obiskovanje starega mestnega jedra
Anketiranci najpogosteje obiskujejo staro mestno jedro sami ali z družinskimi člani. Med prvimi izstopajo predvsem upokojenci, med drugimi pa zaposleni ter ljudje z višjo šolo ali več.
Mestna občina Novo mesto je v juniju in juliju na svoji spletni strani izvajala javnomnenjsko raziskavo o novomeškem mestnem jedru. Anketiranja se je udeležilo 444 anketirancev, odgovore na vsa vprašanja, bilo jih je kar 44, pa je podalo 282 anketirancev, od tega jih je bilo 43% žensk. Del odgovorov na anketo povzemamo v Izzivu.
Največ anketirancev obiš-če žensk kot moških, ter manj
staro mestno jedro popoldan, med temi je več
OKROGLA MIZA ČASOPISA PARK O STAREM JEDRU
Ni enakih rešitev za enake zagate
Na Parko vi okrogli mizi o umiranju starega mestnega jedra je gostja iz Škofje Loke predstavila vzorčni primer - Mestni trg že 15 let zaprt, a so vsi lokali in stanovanja polni Spomladanska okrogla miza novomeškega mladinskega časopisa Park v klubu LokalPatriot je morda res le še samo en iz niza poizkusov opozoriti na nesprejemljivo pot razvoja oziroma razkroja novomeškega starega mestnega jedra, vendar kljub temu, da je večina govornikov ponavljala že velikokrat povedano, zasluži
nekaj pozornosti. Organizatorica in voditeljica okrogle mize novinarka radia Slovenija Novomeščanka Nina
Štampohar je namreč poleg predstavnikov novomeške občine, društva Novo mesto in Nadaljevanje na 2. str.
upokojencev kot pa šolajočih, zaposlenih ter brezposelnih oz. nezaposlenih anketirancev. Upokojenci obiskujejo staro mestno jedro predvsem v dopoldanskem času.
Glavni namen obiska starega mestnega jedra so razni opravki (banka, pošta,
občina.
med temi so
Razpravljale! na Parkov! okrogli mizi v Lokalpatriotu (Foto: Igor Vidmar)
predvsem upokojenci in zaposleni z višjo šolo ali več. Da je glavni namen obiska starega mestnega jedra o-bisk gostinskega lokala oz. obisk prireditev pa so odgovarjali predvsem šolajoči in brezposelni oz. nezaposleni anketiranci, anketiranci z poklicno šolo ali manj ter večji del moških kot žensk.
Sicer pa anketiranci v starem mestnem jedru najpogosteje obiskujejo Knjižnico Mirana Jarca, knjigarni Mladinska knjiga in Goga ter gostinski lokal Lokal-patriot.
Trgovina
Med trgovinami v starem mestnem jedru, ki jih najpogosteje obiščejo, so na prvem mestu knjigarne, sledijo trgovine z oblačili ter trgovine s čevlji. 16% anketirancev ne obiskuje trgovin v starem mestnem jedru.
Na tržnici v starem mestnem jedru najpogosteje (vsak dan ali nekajkrat te-Nadaljevanje na 2. str.
V	katero slačimo?
Nadaljevanje s 1. strani
Prodor panoge
V	strukturi bruto domačega proizvoda zaseda trgovski delež (še pred Tušem in Šparom) zavidljivo 2. mesto z 12%. Daleč na prvem mestu je še vedno industrija s 74% , vendar ta delež že vsa leta upada in bo še padel. V Ločno še letos prihaja velenjska ERA.
Poglejmo malo nazaj
V	Novem mestu je bilo nekoč vse na Glavnem trgu. Tam si lahko kupil od žemlje do avtomobila, od gumba do pralnega stroja.
Se v začetku osemdesetih let je bila trgovina na Dolenjskem med najbolj nerazvitimi panogami. Trgovski lobi, ki je takrat obvladoval panogo, je spretno odganjal vsakršno konkurenco. Poučeni z dobrim spominom vedo povedati, da naj bi vsaka trgovska hiša NAME, ki je za ljubljansko zrasla po Sloveniji (Velenje, Kočevje...) naj bi najprej stala v Novem mestu (recimo na Beletovem vrtu, kjer danes stoji ena izmed številnih bank). Pa ni. Zato so se učinkovito pobrigali z Občinarji povezani direktorji novomeških trgovin, ki so naravnost uživali v majhnosti, zaprtosti in samozadostnosti. Da se je kupna moč odlivala v belo Ljubljano in čez mejo, v celovški KGM in na tržaški Ponte ro-sso, ni treba posebej omenjati.
Tiste čase so razvitost trgovine merili z drugačnimi vatli od današnjih. Po številu kvadratnih metrov prodajnih površin na občana smo bili z naskokom na zadnjem mestu v Sloveniji, pa tudi po drugih merilih smo capljali povsem v ozadju. V družbenem proizvodu je bila trgovina v sedemdesetih in začetku osemdesetih let udeležena s 4-6%. Zaradi nerazvitosti panoge so bile ogrožene reproduktivne verige dolenjske, pretežno predelovalno usmerjene industrije, domači mojstri pa so morali skoraj po vsak vijak v Ljubljano ali na konec tržaške ceste.
Kje si, blagovnica?
Koncem osemdesetih let je tudi občinska oblast spoznala, da potrebe domače predelovalne industrije in prebivalstva znatno presegajo sposobnosti novomeških trgovcev, ki z »akumulacijo enega leta niso bili sposobni zamenjati en prodajni pult«, kot je nekoč duhovito potožil eden izmed njih, tudi sam zaslužen za tako s-tanje. Padla je odločitev o
V velike vozičke gre veliko blaga... (Foto T. Levičar)
je kasneje uravnotežil Mercator, ki je z domiselno po-
gradnji blagovnice, kot investitor pa se je pojavila takratna EMONA. »Blagovnica mora stati v centru mesta, sicer je ne bo«, so odgovorni takrat utemeljevali odločitev in prepričevali nasprotnike, ki so že takrat kazali na lokacije na obrobju mesta. Za marsikoga še vedno sporna odločitev je odnesla osrednjo mestno parkovno površino, prinesla pa globoko jamo, iz katere je zrasel betonski konglomerat poslovnih, gostinskih in trgovskih lokalov s podzemnimi garažami. Tudi blagovnica, ki pa danes že plačuje ceno slabo izbrane lokacije in je komaj še kaj večja od rajnkega marketa Dolenjke pod Kolonijo.
Trgovci odkrili Novo mesto v Bršljinu
Najprej se je trgovina razvila v vsestransko zanemarjenemu delu mesta Bršljinu, kjer je tamkajšnji BTC, po uspešnem ljubljanskem v-zoru, postavil trgovsko mesto malih trgovinic, svojo priložnost pa so zaslutili tudi tuji naložbeniki s Šparom na čelu. Trgovsko ponudbo
tezo preureditve propadle Iskrine tovarne pritegnil življenje na Cikavo, svoje pa je dodala še KZ Krka z izgradnjo Zadružnega nakupovalnega centra.
Prišla sta še en Spar in Tuš, prihaja velenjska ERA
Prostor med Agroservi-som in Revozom je bil bojda »rezerviran« za francoskega trgovca iz verige Lec-lerc, na koncu pa se je tam umestil bencinski servis in še en Šparov hipermarket. Strahovitemu navalu ob odprtju tam očitno sledijo dnevi streznitve. Ob tem težko spregledamo podcenjujoč odnosa vodstva, ki je ocenilo, da zadošča še ena Sparova trgovina namesto Interspara z več reda, nekajkrat večjo ponudbo in več trgovinami..
Tuš Planet je izkoristil priložnost, ki jo nudi ureditveni načrt športno rekreacijskega področja Portoval in postavil večnamenski center s široko ponudbo,kjer se ves dan in pozno v noč nekaj
dogaja. Pa vendar-kino ponudba v petih dvoranah pa je za marsikoga naravnost perverzna megalomanija, saj je v Novem mestu velik problem, ob povprečni filmski ponudbi, napolniti eno dvorano.
Dela na prenovi stavbe nekdanjega Avtosalona Krka v Ločni (zraven Ter mo-tehnike) so že v polnem teku, bodoči delodajalec, ERA iz Velenja, pa že vabi kandidate na zaposlitvene pogovore. Vsekakor naj bi do odprtja prišlo še letos. Obeta se podoben prodajni program kot pri Tušu in Šparu, kupce pa bo nedvomno pritegnil tehnični del ponudbe.
Plusi in minusi
Med ugodnimi posledicami izgradnje trgovskih centrov je vsekakor ureditev vpadnic. To je ena izmed glavnih pridobitev, saj pred tem obiskovalec ni imel pravega vtisa, da prihaja v mesto, ki hoče ostati regionalno središče.
Vsekakor med ugodne posledice letošnje izgradnje trgovskih centrov lahko prištejemo več kot 150 novih delovnih mest, izboljšanje konkurenčnosti in pestrosti ponudbe in krajše čakalne vrste na zavodu za zaposlovanje.
Manj ugodno dejstvo pa je spoznanje, da med investitorji ni domačega (dolenjskega) kapitala, da fizična bližina ponudbe ne preprečuje odliva kupne moči in da bodo zaradi silne konkurence mali trgovci, ki so s svojo prilagodljivo ponudbo našli pot tudi v manjše kraje (tudi ob nedeljah), v še večjih težavah.
MATJAŽ VERBIČ
Kake si želim staro mesto?
Nadaljevanje s 1. strani
densko) nakupuje 12% anketirancev in to predvsem upokojenci. Nekajkrat mesečno obišče tržnico 26% anketirancev.
Najpogosteje anketiranci nakupujejo na Cikavi (36%) (anketa je potekala pred odprtjem novih novomeških trgovskih centrov v Žabji vasi in Portovalu!), med temi so predvsem zaposleni z višjo šolo ali več, ter enak delež moških in žensk. Na drugem mestu po priljubljenosti je Bršljin (33%), kjer večinoma nakupujejo šolajoči in brezposelni oz. nezaposleni anketiranci s srednjo šolsko izobrazbo. V starem mestnem jedru pa najpogosteje nakupujejo upokojenci.
Prireditve
Vsaj enkrat na mesec obiskuje kulturne prireditve v starem mestnem jedru 37% anketirancev, med temi so predvsem upokojenci. Najpogosteje anketiranci obiskujejo kino predstave (predvsem šolajoči in zaposleni anketiranci, predvsem tisti s poklicno šolo ali manj ), sledijo koncerti zabavne glasbe (šolajoči anketiranci s srednjo šolo ali več) ter gledališke predstave (zaposleni z višjo šolo ali več).
Anketiranci si v starem mestnem jedru želijo predvsem več gledaliških predstav (zaposleni in šolajoči anketiranci z srednjo šolo
ali več) in koncertov zabavne glasbe (predvsem zaposleni in šolajoči anketiranci).
V Novem mestu sta po mnenju anketirancev najprimernejša prostora za kulturne prireditve na prostem Glavni trg in Muzejski vrtovi. Slednje so predvsem izpostavili upokojenci in brezposelni oz. nezaposleni anketiranci z višjo šolo ali več, Glavni trg pa najprimernejši za šolajoče in zaposlene anketirance s srednjo šolo ali več.
Sodelovanje pri prenovi
39% anketirancev ne bi bilo pripravljenih prispevati finančnih sredstev za prenovo starega mestnega jedra, 25% bi jih bilo pripravljenih prispevati do 5.000 SIT in 19% do 1.000 SIT. Med prvimi so predvsem nezaposleni oz. brezposelni ter upokojenci. Več kot 5.000 SIT pa bi prispevali predvsem upokojenci in zaposleni.
Anketiranci bi predvsem pri obnovi starega mestnega jedra pomagali z nasveti (kar 82% upokojencev in 37% brezposelnih oz. nezaposlenih anketirancev) in lastnim delom (35% šolajočih in 25% zaposlenih anketirancev).
Reševanje konfliktov
Anketiranci bi prednost pri reševanju različnih nesoglasij v starem mestnem
Ni enakih rešitev za enake zagate meslnii jeder
Nadaljevanje s 1. strani nekdanjega skrbnika novomeške kulturne dediščine povabila nekaj ljudi, ki se s starimi mestnimi jedri ukvarjajo v nekaterih drugih slovenskih mestih.
Še vedno neukročeni prometni in parkirni režim, vse manjše število stalnih prebivalcev, beg trgovcev in gostilničarjev v trgovska središča na obrobjih mesta in mačehovski odnos do stavbne dediščine so največje težave, s katerimi se zadnja leta ubada najožje središče Novega mesta. Da se s podobnimi težavami ubadajo v večini starih evropskih mest, sta Novomešča-ne opomnila tudi gosta iz Ljubljane in Škofje Loke. Prav njihove izkušnje so zanimive in nekatere tudi dragocene.
Višja svetovalka za prenovo Škofje Loke Mateja Hafner Dolenc je predstavila izkušnje mesta, ki ima novomeškemu precej podoben mestni trg. Leta 1988 so ga zaprli za ves promet. Lastniki lokalov, predvsem tr-
stran 2 * 15. oktobra 2003 * IZZIV
govci že od tedaj ves čas tarnajo, da imajo težave, ker se ljudje ne morejo pripeljati do njihovega praga, vendar lokalov ne zapirajo in nihče ni propadel, mestno jedro pa živi. Poudarila je, da stara mestna jedra povsod izgubljajo svojo nekdanjo pretežno gospodarsko vlogo in dobivajo novo, predvsem turistično. V zahodni Evropi je večina mest preobrazbo že preživela, naša mesta pa to še čaka. Pri načrtovanju razvoja starih mestnih jeder je kot najpomembnejši izpostavila turistični vidik.
Za razliko od novomeškega Glavnega trga na škofjeloškem Mestnem trgu ni praznih hiš, vsa stanovanja so polna in tudi zanimanje kupcev za nakup stanovanj na Mestnem trgu je precejšnje. Občina sicer nima denarja, da bi plačala prenovo fasad trških hiš, vendar prebivalcem na tak ali drugačen način pomaga. Pripravijo cvetlični sejem in občina prebivalcem Mestnega trga razdeli bone, s katerimi pri vrtnarjih dobijo rože, da z njimi okrasijo okna. Za tiste, ki želijo obnoviti fasado, je
občina med gradbenimi podjetji našla dva pokrovitelja, občinski arhitekti pa pripravijo idejne projekte in naredijo skice. Ljud-je morajo kljub temu prispevati večji del denarja za obnovo, vendar se ob vseh ugodnostih zanjo lažje odločijo.
Karel Pollak, ki se s starim mestnim jedrom ukvarja v Ljubljani, je poudaril, da stari deli mest s trgovsko ponudbo ne morejo tekmovati z velikimi predmestnimi trgovskimi središči, ponujajo pa historično vzdušje. Kar se tiče prometa je povedal, da je ljudem, ki živijo v starih mestnih jedrih, treba zagotoviti dostopnost, kar pa je lahko nevarno, saj je posledica dostopnosti prometna gneča. Tudi pri razvoju turizma je treba paziti, saj turisti ne smejo izgnati stalnih prebivalcev, ki morajo v mestnem jedru živeti in delati. Opozoril je tudi na nesmisel, ki se jim je zgodil v Ljubljani. Z veliko skrbjo za ohranjanje kulturne dediščine obnovljene hiše so uporabili za socialna stanovanja, namesto da
bi to postala elitna stanovanja, v katerih bi stanovali tisti, ki to znajo ceniti.
Zanimiv je tudi način, kako so napolnili prazne lokale v starem mestnem jedru v Izoli, kjer je občina dala te lokale v najem za simbolično najemnino 1 (en) tolar, kar pa v Novem mestu žal ne pride v poštev, saj občina razen redkih izjem ni lastnica prostorov v starem mestne jedru.
Na marsikatero vprašanje je že na začetku vsaj delno odgovoril dosedanji vodja občinskega sekretariata za okolje, prostor in komunalne zadeve Jože Derganc, ki je poudaril, da je zgolj z administrativnimi ukrepi težko karkoli rešiti. Beg trgovcev iz mestnega središča na obrobje je največkrat posledica poslovne politike večjih trgovskih podjetij in tega se z nobenim odlokom ne da preprečiti. Tudi na previsoke najemnine za poslovne prostore, ki jih določajo marsikdaj med sabo neusklajeni denacionalizacijski upravičenci, občina ne more vplivati, razen z manjšimi nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča
ali različnimi prispevki, kar pa ne daje želenega učinka. Denarja za pomoč pri obnovi in vzdrževanju zasebnih stavb občina nima, le redka poslopja pa so občinska last, tako da Novo mesto ne more privabiti najemnike s simbolično najemnino enega tolarja, kot so to naredili v Izoli. Več življenja bo na Glavni trg prišlo, ko se bo v prenovljeni rotovž preselilo županstvo in del občinskih služb. Tudi nova tržnica bo staremu mestnemu jedru dala življenje in dušo.
Predsednik društva Novo mesto Anton Škerlj je izpostavil po njegovem najpomembnejši v-zrok bega stalnih prebivalcev iz mestnega jedra, ki težko prenašajo tako gost promet, saj naj bi na enega pešca prišlo pet avtomobilov, gnečo pa dela predvsem tranzitni promet, ki bi ga bilo treba onemogočiti.
Vsako mesto je sicer zgodba zase in ni splošno uporabnih načinov, kako reševati težave starih mestnih jeder, vendar bi bilo včasih vseeno pametno preučiti rešitve tistih, ki so pri tem uspešni.!q0R VIDMAR
jedru dali zahtevam meščanov, zatem zahtevam morebitnih novih investitorjev in zahtevam spomeniško-varstvenih služb, stanovalce mestnega jedra pa so postavili v ozadje.
Občina bi morala po mnenju anketirancev lastnike praznih in neuporabljenih poslovnih prostorov vzpodbuditi k njihovi izrabi predvsem z odkupom stavbe ali lokala z denarnimi sredstvi iz občinske blagajne ali z večjimi davčnimi bremeni.
Promet
Kar 49% anketirancev je navedlo, da prihajajo v staro mestno jedro najpogosteje z avtom (med temi pa je največ zaposlenih), 38% pa jih prihaja v staro mestno jedro peš (med temi izstopajo upokojenci). Z večanjem izobrazbe se veča delež anketirancev, ki se v staro mestno jedro pripeljejo z avtom, večjih razlik po izobrazbi med tistimi, ki hodijo peš, ni. Večina se sicer strinja, da bi moralo v starem mestnem jedru prevladovati pešačenje in kolesarjenje (74%). Med temi so predvsem tisti, ki imajo končano srednjo šolo ali več, tisti z nižjo izobrazbo, pa bi dali prednost mestnemu avtobusnemu prometu.
Skupno je 70% anketirancev za zaprtje starega mestnega jedra za motorni promet, od tega je 51% takih, ki bi zaprlo staro mestno jedro za vseskozi, 19% pa takih, ki bi zaprlo staro mestno jedro le ob sobotah in nedeljah. Največ anketirancev, ki ne podpirajo zaprtje, je med šolajočimi in upokojenci.
Glede uvedbe lisic za privez avtomobilov, ki so nepravilno parkirani, so mnenja anketirancev zelo deljena, 43% jih je za uvedbo, 46%
Obiščite nas
na spletnih straneh Društva Novo mesto:
www.drustvo-novo-mesto.si
rišč in neurejen režim kolesarskega prometa (ni stojal za kolesa).
Projekti
90% anketirancev se strinja s tem, da bi okoli starega mestnega jedra na levem bregu ob reki Krki uredili pešpot, delež teh se z večanjem izobrazbe veča. 78% anketirancev se strinja s tem, da bi občina dovoljevala ureditev poslovnih in trgovskih površin tudi v nadstropjih objektov v starem mestnem jedru. Med temi je največ upokojencev in zaposlenih ter šolajočih anketirancev. Prav tako se kar 84% anketirancev strinja s tem, da bi občina del parkirnih prostorov na Glavnem trgu ter nekaterih trgih v starem mestnem jedru odstopila za ureditev gostinskih vrtov.
Živeti v Novem mestu
Anketiranci bi v Novem mestu najraje stanovali na Grmu, sledijo pa staro mestno jedro (posebej so izpostavili Breg), Mestne njive ter Košenice.
UROŠ ŽIŽEK TOMAŽ LEVIČAR
Osrednji del Glavnega trga bo kmalu bolj zaraščen kot deževni gozd na Sumatri! Kar zadeva novomeško zelenje: nekje z betom, drugje s psom (Foto: Igor Vidmar)
REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM
Možnost za pridobitev denarja
Slovenija bo v prihodnje financirala organizacije civilne družbe s pomočjo sredstev, pridobljenih od EU. Praktično to pomeni, da se morajo programi in projekti društev v-ključiti po sistemu partnerstva v državni razvojni program (DRP). Nastal bo enoten programski dokument (EPD), s katerim bo Slovenija pridobivala sredstva strukturnih skladov EU in jih nato po uvrščenih programih razdeljevala na posamezne izvajalce V Dolenjski regiji (15 ob- Enotnemu programskemu
pa proti. Nedoločenih je 11%. Več kot 50% šolajočih anketirancev podpira idejo o uvedbi lisic, skoraj polovica zaposlenih je proti tej ideji.
Dve tretjini anketirancev ni zadovoljna s trenutno prometno ureditvijo v starem mestu, najbolj jih motijo naslednje stvari: promet skozi Glavni trg, neurejenost parkiranja in predraga parkirnina, premalo parki-
čin) je za izdelavo EPD regije odgovorna Razvojna regionalna agencija. Tej institucije so društva posredovala programe in projekte, za katere so ocenili, da je zanje možno pridobiti sredstva EU (nepovratna ali povratna). Center za informiranje nevladnih organizcij opozarja, da tisto društvo in njegov program, ki ne bo v regionalnem razvojnem programu, nima nobene možnosti za pridobitev sredstev EU.
Društvo Novo mesto v partnerstvu z Mestno občino Novo mesto razvija projekt Narodni dom in ocenjuje za nujno, da pristojen organ Fundacije Narodni dom poskrbi za v-ključitev Fundacije Narodni dom v razvojni regionalni program. Delovno gradivo z metodologijo za vnos je objavljeno na spletni strani.
Društvo Novo mesto je pristopilo kot partner k
dokumentu in določilo naslednje projekte, s katerimi bo kot partner ali pa samostojno nastopalo v regionalnem regijskem planu:
0 izdelava kritičnih ana-liz uporabe in urejanja mestnega prostora ter njegove kulturne dediščine za doseganje višje kakovosti urbanističnega načrtovanja, oblikovanje mnenja javnosti in v podporo predlogom dveh svetnikov društva v občinskem svetu;
□	prirejanje simpozijev in posvetov o problemih življenja in dela v mestu, delovanju njegove uprave in razvoju lokalne ter regionalne samouprave v podporo predlogom društva za razvoj mesta kot regionalnega središča;
□	izdajanje društvenega glasila IŽZIV za javnost in založništvo zbornikov o gospodarskem, kulturnem
in družbenem razvoju mesta ter njegovega gravitacijskega območja;
□	spodbujanje produkcije v poklicnem regionalnem gledališču, glasbenem ustvarjanju in množičnih prireditvah za smotrnejšo uporabo kulturne dediščine mesta;
□	spodbujanje revitalizacije Narodnega doma in njemu pripadajočega mestnega območja za potrebe kulturne produkcije in delovanje nevladnih organizacij mesta;
□	spodbujanje širitve sodelovanja in povezovanja mesta z gospodarskimi družbami, zavodi, ustanovami in društvi v mestu, regiji, državi in v tujini z namenom pospeševanja razvoja in blaginje v regiji.
Društvo Novo mesto bo z letnim planom svojega dela oblikovalo projekte in določilo time za njihovo uresničevanje. Društvo meni, da so navedena programska področja in znotraj njih projekti po svoji vsebini u-pravičena do sredstev strukturnih skladov, ki jih Republika Slovenija pridobiva od Evropske unije.
JOŽA MIKLIČ
IZZIV * 15. oktobra 2003 * stran 3
fciatcev
Zakaj so goreli gradovi
1945 imeli pri nas vojno.
Mestna občina želi obuditi nekdaj razgibano življenje »na ljubici zvesti« okrog mesta. Med drugim tudi z gradnjo čolnarn in privezov za čolne. Prvi lastovki ob Seidlovem travniku že dajeta streho šestim čolnom (Foto: Igor Vidmar)
K pisanju me je vzpodbudil članek častne občanke Novega mesta, gospe Tite Kovač Artemis z naslovom “Pozdrav z atenske Akropole”, objavljen v Izzivu z dne 31. marca 2003.
Opisuje razmere v Novem mestu, zlasti pa se v svojih navajanjih spotika ob spominska obeležja narodno osvobodilne borbe, ki so vsa “že oploščena v prejšnjih dogajanjih” (citat iz njenega članka). Pa tudi preimenovanje Ljubljanske ceste v Cesto komandanta Staneta (sedanjo Rozmanovo ulico) jo moti. Kot da ne bi vedela, da smo od leta 1941 do leta
Novomeški poletni kulturni utrip
Novomeščani smo se že kar navadili tarnati nad vsem, kar se zadnje čase dogaja z našim mestom in v njem. Včasih tudi neupravičeno. Predvsem za poletno kulturno ponudbo v našem mestu lahko rečemo, da je naredila velik korak naprej. Da se v mestu nič ne dogaja, lahko trdijo le še največji izbirčneži in ignoranti.
Dober uvod v letošnje po- potekala že tretjič, njen du-
letno dogajanje je bila že u-veljavljena predstavitev ljubiteljskih kulturnih društev in skupin pod naslovom »To smo mi«, ki je že drugo leto zapored potekala na dvorišču gradu Grm. Izredno veliko število nastopajočih, ki jih je spremljala tudi razmeroma številčna publika, dokazuje, da je prireditev uspela. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se grad Grm s takšnimi prireditvami vendarle počasi vrača v kulturno zavest Novomeš-čanov. Škoda le, da z njegovo obnovo nekaj hudo škriplje.
Najpomembnejše kulturne prireditve v Novem mestu so potekale pod skupnim naslovom »Novomeški poletni večeri«. Letos sta prvič združila moči »tradicionalni« ponudnik kulturne ponudbe Kulturni center Janez Trdina in »mladinski« LokalPatriot (v sklopu Društva novomeških študentov -DNŠ) ob botrovanju Mestne občine Novo mesto. In ker je sodelovanje vedno boljše kot nepovezanost, je bil tudi rezultat dober. Vsaj kar se kakovosti tiče. Novomeški poletni večeri so združili nekatere prireditve, ki smo jih poznali že iz prejšnjih let, dodali pa so še nekaj novih dogodkov -poleg koncertov tudi gledališko predstavo in likovno razstavo. Med prireditvami pa po svoji teži v slovenskem in celo mednarodnem prostoru izstopata Jazzinty in Sniff.
Jazzinty je enkratna jazzovska delavnica, ki je letos
hovni vodja pa je Novomeš-čan Marijan Dovič, ki je med drugim tudi vrhunski violinist (sicer pa pomembna osebnost novomeškega mladinskega preporoda s konca devetdesetih let, katerega rezultat je bila tudi revija Park). Poleg izobraževanja mladih glasbenikov in večernih »jam-sessionov« v
Teče deseto leto društva
Po ustanovnem zboru 18. novembra 1993 je bilo Društvo Novo mesto 24. januarja 1994 tudi registrirano. Desetletno skupno prizadevanje za dobro našega mesta nam narekuje, naj letošnjo obletnico primerno poudarimo in predstavimo javnosti. Razen tega pa želi upravni odbor pripraviti družabno srečanje članov, kjer bi v prijetnem razpoloženju lahko izmenjali pobude in zamisli. Pričakujemo predloge za čas in kraj takega srečanja - člani odbora so za letošnjo jesen nekje v bližini mesta.
Upravni odbor Društva Novo mesto
LokalPatriotu ta prireditev vedno prinese v naše mesto tudi izredne jazzovske glasbenike iz tujine. Letos npr. Roberta Chicca iz Italije in še nekatere druge.
Mednarodni festival kratkega filma Sniff je edina tovrstna prireditev v širšem
srednjeevropskem prostoru. Njegov duhovni vodja je Simon Bizjak, po rodu iz Idrije. Festival poteka drugo leto in se je od prvega leta močno razvil tako po številu filmov kot po celostni podobi in prepoznavnosti. Videti pa je, kot da ta festival presega nivo Novomeš-čanov. Kako si sicer razlagati skoraj prazno veliko dvorano KG Janeza Trdine (predvsem ob popoldanskih predstavah)? Res bi bila velika škoda, če bi takšno prireditev zaradi nezanimanja
Iv I z-> x t rvx noon r> o x r ri a tv t* /v o t A i \ U V OlilOOoUllO V (JlopiVJiJlU
prestavili v kak drug kraj, kjer bi bilo zanimanje večje.
Novomeški poletni večeri so se zaključili s prireditvijo »Noč na Krki«. Že lani so po dolgih letih spet poskušali obuditi spomin na nekdanjo »Beneško noč«, ki je bila nekoč vezana na god Janeza Nepomuka 15. maja, prirejali pa so jo vse od 19. pa do sredine 20. stoletja. Žal pa so v novi izdaji te prireditve pozabili na nekoč njen glavni poudarek, to je bila romantična vožnja na osvetljenih čolnih. Sedaj na ta dogodek spominjajo le lučke na papirnatih čolničkih, ki jih otroci spuščajo v reko, kar je sicer zelo simpatično in slikovito, ni pa isto. Prireditev se od običajne veselice razlikuje tudi po zelo razkošnem ognjemetu. Vsekakor pa je bila letošnja Noč na Krki zelo dobro o-biskana in je že s tem opravičila svoje novo življenje, pa čeprav je večina ljudi prišla bolj zaradi Lojzeta Slaka in Adija Smolarja, kot pa zaradi Krke same.
stran 4 * 15. oktobra 2003 * IZZIV
Ko govorimo o kulturnem utripu mesta, nikakor ne smemo pozabiti kulturnih prireditev v knjigarni Goga (tudi v sklopu DNS) na Glavnem trgu. Te so se mogoče kar preveč tiho in neopazno dogajale skozi celo poletje, nabralo pa se jih je čez dvajset. Atrij poleg Rotovža predstavlja izredno simpatičen ambient za razne prireditve bolj komornega značaja, kot so literarni večeri, glasbeni večeri, potopisna predavanja, projekcije itd. Zaradi obnove Rotovža je
IoIao	nn P oon FJ r-r J o r» /-»
1VJIUU UUUI.OU Clu	HAAjilU
otežen, tako da jo ljudje še lažje spregledajo. Vsekakor je knjigarna Goga ena najsvetlejših točk kulturnega oživljanja starega mestnega jedra in zasluži vso pozornost občinskih oblasti, ki so se, kot kaže, tokrat bolj resno lotile problematike prenove mestnega jedra.
Torej - zakaj nismo Novomeščani najboljših kulturnih prireditev letos bolj množično obiskovali? Smo res podeželsko mesto, katerega prebivalci vsak svoj prosti čas izkoristijo za dela v vinogradu ali pranje avtomobilov in jim za drugo ni mar? Je razkorak med nivojema ponudbe in povpraševanja res prevelik? Se je komu morda zdelo škoda dati denar za nekatere prireditve, za katere je vedel, da se jih bo veliko število »VIP« oseb iz krogov DNS ogledalo zastonj? Je zatajila promocija? Verjetno vsakega po malem.
Končno pa smo imeli v Novem mestu pred kratkim vendarle dva »vrhunska kulturna dogodka«, ki sta privabile trume obiskovalcev in vsi so bili srečni in zadovoljni. To sta bili otvoritvi supermarketov Spar in Tuš. Sporočilo je jasno: kruha in iger ter 50% popust dajte ljudstvu, ne pa kulture! Upam, da se motim.	MITJA SIMIČ
Okupirali so nas Italijani in kasneje Nemci. Komandant Stane je bil pomemben organizator in vodja narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Slovenski partizani in zavedni Slovenci so vedeli, kje je njihovo mesto in če so hoteli obraniti svojo svobodo ter zadržati naše ozemlje, so se morali boriti. Odločitev je bila pravilna, bili so na pravi strani, skupaj z zavezniki Ameriko, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo.
Spoštovana gospa Kovač Artemis, grad Soteska in še marsikateri slovenski grad ter šola, sodišče in večja zgradba so bili požgani konec oktobra 1943 ob veliki nemški ofenzivi. Ne iz razloga, ki ga navaja zgodovinar, dr. Granda v Monografiji Novega mesta, temveč zato, da se ne bi v teh zgradbah utaborili Nemci in njihovi pomagači. Grad Soteska je v tisti ozki, gozdnati dolini Krke imel strateški pomen za partizane, ker so imeli tam prehod v Belo Krajino.
Gospod dr. Granda, vi ste zgodovinar, le kako ste lahko v Monografiji Novega mesta napisali, citiram: “da so veliko večino gradov dali požgati meščanska otroci iz običajno dobro situiranih družin ”. Od kod vam i-deja, citiram : “da nismo daleč od resnice, če zapišemo, da je pri odločitvah o požigih gradov stala ob strani zavist bivših bogatin-čkov, ki si tega niso mogli privoščiti”?
Grad Soteska je zgorel v noči na 23. oktober 1943. Požig gradu je ukazal na o-snovi sklepa Glavnega poveljstva Boris Kidrič drugi dan velike nemške ofenzive na Dolenjskem, ki je potekala 22. oktobra 1943. O tem piše gospod Edvard Kocbek v svojem dnevniku na straneh 412 do 414. Navajam citat iz listine gospoda Edvarda Kocbeka. “Ko smo zadnjič počivali in je vodič naznanil Urško in je povrh še vzšel mesec, manjši kakor snoči in vendar še bolj podoben nenadnemu požaru, je Kidrič na pol brezbrižno in na pol šaljivo dejal: “Ne, to še ni požar, požar bo natanko opolnoči.” Nato je komentiral sklep Glavnega poveljstva o strateško nujnem požigu graščine in dodal, da so iz nje prej odnesli in skrili vse umetniške predmete.
Dobro, da živimo še nekateri očividci, da se lahko oglasimo in napišemo, kako so te stvari potekale med vojno. Prav tako pa obstaja tudi dokazno gradivo, ki ga bodo uporabili zgodovinarji novejše zgodovine.
SAVA IVANETIČ Novo mesto