Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 222 (8928) TRST, nedelja, 22. septembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, raznmožen na mklostil. Od 5B^ DN^NJK ^SLje^Sop* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanska DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Ob liHzi deželne vlade V petek pozno ponoči so uradno sporočili, da se je na zahtevo deželnega vodstva PSI pričela kriza deželne uprave, še zjutraj je med «vrhovi» deželne uprave krožil svojevrstni «krizni totip». Nekateri so bili mnenja, da je verjetnost krize deželnega odbora 90-odstotna, dru-§i so govorili o 70-odstotni verjetnosti, največji optimisti pa so bili za pol-pol. Toda dejansko je bilo že vse odločeno, saj se je spor že zaostril do takšne mere, da je tudi formalna kriza postala nujna. O vzrokih in o globljih povodih za krizo lahko razpravljamo iz različnih zornih kotov. Gledano iz politično-strankarskega vidika, je krizo sprožil deželni odbor PSI, ki jo na štirih sejah izdelal podro-{ten seznam obtožb na račun KD in njene težnje po prevladi, zahteval novo politiko deželne uprave in spremembo odnosa do KPI. Na tej osnovi je deželni odbor ustvaril notranjo enotnost, tako da je vsaj na deželni ravni — prenehala škodljiva razbitost socialistične stranke na štiri struje in da se PSI predstavlja ponovno strnjena v razgovorih s svojimi sobesedniki. Krščanska demokracija je na obtožbe PSI odgovorila s protiobtož-bo, češ da v resnici PSI postavlja v prvi plan svoje notranje odnose v stranki in da s krizo deželnega odbora prekriva notranjo krizo socialistične stranke in drobne račune njenih voditeljev. KD je socialistični stranki zanikala pravico do avtonomnega razgovora s komunisti, češ da bi to pomenilo pritegniti komuniste k oblaste Končno je deželno vodstvo Krščanske demokracije zavrnilo širše politično preverjanje, češ da je še vse znano in da je treba samo Po sedanji že utrti poti izpolnjevati skupni deželni program. Če iz tega strogo strankarsko -političnega izhodišča preidemo na nekoliko širše politično in upravno, lahko vzroke za krizo iščemo v številnih dejavnikih. Spremenili so se odnosi sil med strankami na zadnjih deželnih volitvah ter še zlasti s hudim porazom KD pri referendumu o razporoki, ni pa se spremenil način uprave, odnosi v deželnem odboru in ostala je prevlada izvršne oblasti nad zakonodajno, kar v resnici pomeni prednost «praktičnih» na škodo načel-ho-političnih rešitev. Med socialisti in demokristjani so bile že javno opažene prve razpoke med razpravo o nekaterih zakonih pred poletnimi počitnicami, na primer o zakonu o avtobusnih Prevozih, pri katerem so socialisti l® s težavo pristali na obilno finančno pomoč zasebnim družbam. V bistvu je treba torej odgovo-riti na zelo enostavno vprašanje: Opravka imamo z resno gospodarsko krizo, ki sicer z nekoliko za-toude, vendar neizprosno zajema tedi Furlanijo - Julijsko krajino. Kdo bo plačal cebo? Ali delavci, vsi delovni ljudje na osnovi tez 0 «dobrem gospodarjenju», ali bo dežela naredila, kar je v njeni pristojnosti, da bodo bremena vsaj Pravičneje razdeljena? V bistvu 8re torej za razredno vprašanje. Končno se razpravlja tudi o odnosih med deželo in krajevnimi uPravami ter v tej zvezi o resni krizi, ki je zajela vse pokrajine in Vsa glavna mesta dežele. V Pordenonu so se demokristjani skre-8ali s socialdemokrati (ki pripadajo Saragatovi struji in jih vodi odbornik za kulturo, delavec iz Rexa Dal Mas) okrog predsedniškega mesta gorske skupnosti. PSDI je pristala na zavezništvo s komunisti in ogorčenemu razbur-tenju demokristjanov je sledila kri-za v vseh izvoljenih predstavništvih. Na Goriškem je kriza latent-Oa in brezizgledna. V Trstu je tržaška občinska uprava «zamrznjena». Tajniki petih strank leve sredine se sicer pogajajo toda brez Pravega prepričanja v uspeh, saj z enim očesom opazujejo neučinkoviti občinski odbor, z drugim pa deželo in njene težave. Slovenci ne moremo biti zadovoljni s položajem, saj v zadnjem tetu ni bilo glede naših specifičnih vprašanj skoro ničesar narejenega. Celo obratno: trenutno smo Prisiljeni braniti slovensko strokovno šolo, ker je ministrstvo za šolstvo ukinilo prvi ženski razred, in Stalno slovensko gledališče, ki je v vedno ostrejši krizi. Prisiljeni smo torej braniti tisto, kar smo že. imeli, namesto da bi šli naprej. Zelo težko je predvideti, kako se bo končala kriza na deželni in na krajevnih ravneh. Možno je, da bo kriza dolgotrajna in težavna. Ob- staja možnost obnovitve levosredinskih uprav, ker se stranke boje skoka v neznano. Možna je centralistična uprava brez socialistov in torej korak na desno, kot je tudi stvarno možno prav obratno, naprednejša uprava s širšo delavsko osnovo in z naprednejšim programom. Vendar pa ni nobenega dvoma, da je kriza resna in da je njeno ozadje globlje, kot se zdi na prvi pogled. To pa tudi pomeni, da se sedaj ustvarjajo nova ravnovesja in da se z njimi tudi sestavlja resnični seznam vprašanj, ki so v osrčju spora in ki jih bo tr. a na kakršen koli način rešiti. Med ta vprašanja spada odnos do slovenske narodnostne skupnosti in reševanje njenih odprtih zadev. Seveda pa je lahko reševanje tudi v «nereševanju» in torej tipično za obstoječi družbeni ustroj v Italiji, ki zelo rad stvari odlaša in nikoli ničesar dejansko ne sklene. To pa v praksi pomeni nazadovanje, ki ga argumentirata tudi oba že navedena primera. Ta nevarnost je med sedanjo krizo stalno prisotna, saj med množico uradnih poročil in komentarjev strank ter struj Slovenci skoro nismo omenjeni. O naših stvareh je bil govor samo na tiskovni konferenci deželnega vodstva KPI, kjer je bilo rečeno, da je v šesti točki podrobnih zahtev deželne svetovalske skupine KPI navedena tudi zaščita slovenske manjšine. Slovenska skupnost je vložila zahtevo, da se na izredni seji skliče deželni svet, ki naj razpravlja o zakonskem predlogu Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze iz Gorice o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Te in druge pobude, do katerih je že in do katerih bo še prišlo, so usmerjene v skupni cilj, opozoriti javnost na pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. To so za Slovence v Italiji življenjska vprašanja, katerih ne smejo prezreti pri preverjanjih na deželni in na krajevni ravni, saj gre za stvari splošnega napredka in demokracije za vse. BOGO SAMSA PRED ZAČETKOM RAZČIŠČEVANJA ODNOSOV V LEVI SREDINI? PREDSEDNIK VLADE RUMOR POROČAL LEONEJU 0 POSVETOVANJU l VODITELJI VLADNIH STRANK Fanfani prepušča Humorju odločitev o morebitnem preverjanju vladne politike - Socialist Bertoldi zahteva odkrito soočenje med PSI in K D RIM, 21. - Včeraj je predsednik vlade Ru.or s pokoren ^ I W» v: ur, aaioir, v vsakem trenutku in povsod, s tajnikom PSI De Martinom in predsednikom PSDI Tanassijem zaključil posvetovanje s predstavniki leve sredine v zvezi z morebitnim sklicanjem sestanka na vrhu, na katerem naj bi preverili sedanjo vladno politiko. Danes je bil Rumor pri predsedniku republike Leoneju in mu poročal o stališčih in vprašanjih, ki so mu jih predočili predstavniki vladnih strank. Po izjavah posameznih vodi- teljev strank vladne koalicije je vsaka stranka dejansko ostala na svojem stališču in v pogovorih z Rumorjem ni prišlo do posebnih novosti, ki bi kazale, da KD, PSDI in PRI pristajajo na zahtevo o-srednjega vodstva socialistične stranke, ki jo je De Martino obrazložil Rumorju, po takšnem preverjanju, ki bi omogočilo, da se popolnoma spremeni dosedanja vladna gospodarska in socialna politika. Po nekaterih vesteh, se zdi, da so predstavniki štirih vladnih strank izjavili Rumorju, da nočejo vladne krize. To pa še ne pomeni, da se je položaj umiril, saj so stališča o re- tudi razne izjave, ki jih dajejo posamezni strankarski voditelji v zvezi z obstoječim položajem in s perspektivami vladne politike. Teh iziav je nešteto. Za danes se bomo omejih na dve najvažnejši stališči: Na govor, Id ga je imel tajnik KD Fanfani v Jesolu ob zaključku študijskega tečaja demokristjanskih pokrajinskih in deželnih voditeljev in na izjavo, ki jo je danes podal socialistični minister za delo Bertoldi. Fanfani je demokristjanskim aktivistom govoril o pogojih za re- 8.000 mrtvih v Hondurasu TEGUCIGALPA (Honduras), 21. — Orkan «Fifi» je 48 ur sejal smrt in razdejanje po državah srednje Amerike. Najhuje je bil opustošen Honduras, od koder poročajo o 8.000 mrtvih in nad 10.000 pogrešanih. Največ žrtev je bilo v mestecu Choluma, kjer je orjaški plaz porušil jez. O-gromen val vode in blata je presenetil prebivalce sredi noči. Strašni smrti so ušli le tisti, ki so stanovali v višjih predelih mesteca. Poročilo berite na VIII. strani. uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiimimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmiiiimuniiiumtiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiimiiiiiiHHiiiii PRIPRAVE NA SEJO IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL doseglo sporazum o poročilu Vanni ja Poročilo bo obenem platforma zahtev, ki jih bodo sindikalni zastopniki v kratkem postavili vladi in delodajalcem - Soglasje o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade RIM, 21. — Vsedržavno tajništvo sindikalne federacije CGIL, QiSL in^DIL, ki se je danes zjutraj ponovijo sestalo na sedežu CGIL, je doseglo sporazum o poročilu, ki ga bo v ponedeljek, 23. septembra, generalni tajnik UIL Vanni prebral pred enotnim izvršnim odborom, ki šteje 90 članov. Poročilo bo obenem platforma zahtev, ki jih bodo sindikalne organizacije postavile vladi in delodajalcem. Danes in jutri bo tajnik UIL izdelal dokončno besedilo poročila na podlagi opazk, ki so jih dali nekateri predstavniki federacije. Kar zadeva vprašanje izenačenja vrednosti točke draginjske doklada pri najvišji sedanji vrednosti je bilo domenjeno, da bo slednje moralo stopiti v veljavo postopoma. Tudi kar zadeva ovrednotenje točk, ki so dozorele v preteklosti predvideva tajništvo sindikalne federacije, da bodo razliko izplačali postopoma. Neposredni cilj, ki so si ga sindikati zastavili, je doseči takoj poprečno povišanje. ki bi znašalo 20 tisoč lir za vsakega zainteresiranega uslužbenca. Na področju javnih služb predvideva sporočilo, ki ga bo Vanni prebral članom izvršnega odbora, povišanje na 80 tisoč lir tistega pasu plač (sedaj znaša 40 tisoč), na podlagi katerega računajo po-, sebno dopolnilno doklado, katere znesek bi se tako podvojil. Poleg tega bo postavljena zahteva, da bi ta doklada vplivala tudi na računanje 13. plače in na starostno doklado. Te pobude za izboljšanje gmotnega položaja delavcev in v o-brambo najnižjih dohodkov bodo pa le del zahtev, ki jih bo sindikalno gibanje postavilo vladi in delodajalcem. V tem okviru bo treba določiti točne cilje, ki jih je treba v sedanjem političnem trenutku doseči, in sicer zagotovitev ravni zaposlitve v gradbeništvu, naložbe na Jugu, vprašanje plinskega olja, namakanje Apulije, družbeno - gospodarska vprašanja v Tarantu in v Neaplju itd. To so poglavitni cilji, za katere se bo sindikalno gibanje borilo in ki jih bo skušalo doseči v skorajšnjem sestanku z vlado in s predstavniki delodajalcev. V trenutku, ko skušajo tri sindikalne organizacije doseči čim-večjo enotnost, je generalni tajnik FISBA - CISL Sartori, ki je zvest pristaš bivšega pridruženega generalnega tajnika CISL Scalie, izstopil iz izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in * UIL. V obrazložitvi svojega od- n„,nummi.....Hlini.......im....................mn Iranski šah Pahlavi v Avstraliji stopa pravi Sartori, da se ne strinja, s sedanjo politično linijo fe- deuacije in da zato izstopa. Sodelovanje med Sri Lanko in SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — V Beogradu so se danes nadaljevali in končali razgovori med vladnima delegacijama Jugoslavije in Sri Lanke pod vodstvom Džemala Bijediča in gospe Bandaranaike. V današnjih razgovorih sta se vladna predsednika najprej seznanila s sporočili delovne skupine, ki je proučevala politično, gospodarsko in drugo sodelovanje med obema državama ter s poročilom skupine o intervenciji obeh držav v pripravah na bodočo konferenco neuvrščenih na vrhu, ter sprejela priporočila in predloge obeh skupin. Jugoslovansko-cejlonski politični odnosi so, je ugotovljeno, izredno dobri in koristni za obe državi. Prav tako se je v letošnjem letu povečala medsebojna blagovna izmenjava. Na željo Sri Lanke bo Jugoslavija zgradila tovarno industrijske gume in pod ugodnimi pogoji dobavila večji tanker. Dogovorjeno je nadalje, da se razširi program znanstveno-tehničnega in industrijskega sodelovanja. Glede priprav za bodočo konferenco neuvrščenih, ki bo 1976. leta v Colombu, je bilo dogovorjeno, da bosta pri teh pripravah obe državi sodelovali skupno z drugimi državami in da bo Jugoslavija pomagala vladi Sri Lanke pri organizaciji te konference na vrhu. Razgovori so bili zelo izčrpni in koristni ter pokazali polno enakost pogledov in stališč obeh držav. Skupno sporočilo o razgovorih bo objavljeno v ponedeljek na koncu obiska gospe Bandaranaike. Danes popoldne sta predsednik Tito in njegova soproga sprejela gospo Bandaranaike v njunem domu na Dedinjah. Na sprejemu, ki je potekal v daljšem in prisrčnem razgovoru je bil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič s soprogo. B. B. tako v javnem kot v zasebnem življenju, upoštevati pravilo, da je treba potrošnjo uravnati na osnovi ustvarjanja novega bogastva. Kot drugi pogoj je Fanfani omenil, da morajo vladne stranke uresničiti svoje skepe, upoštevajoč izboljševalne predloge. Fanfani je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je v pristojnosti predsednika vlade, «da odloča po kakšnem postopku je treba uskladiti vladne programe s sedanjim resnim položajem; stranke vladne večine pa imajo dolžnost, da zavestno in enotno podprejo politiko vlade. Če pa bi rišlo do težav, naj se vsakdo zaveda, da resnost položaja in pričakovanja državljanov zahtevajo, da se spoštuje ustavno določilo, da parlament odloča, po kakšni poti je treba nadaljevati.» Fanfani torej ne izključuje, da se zna spor med vladnimi strankami zaostriti do takšne mere, da bo vlada prisiljena odstopiti. Toda odstop naj bi vlada predložila v potrditev ali zavrnitev parlamentu. Da je položaj resen priča tudi izjava ministra za delo socialista Bertoldija, ki je dejal: «Nahajamo se pred obratom političnega položaja.» V tej zvezi se Bertoldi strinja s poročilom, ki ga je imel De Martino na seji osrednjega vodstva PSI in pravi: «Poročilo poudarja potrebo po globoki spremembi splošnih smernic vladne gospodarske politike, obenem pa pogojuje nadaljnje sodelovanje socialistov z demokristjani korenitim spremembam, ki jih je treba vnesti v odnose med obema strankama in omejitvi demokristjanske hegemonije v vladi.» Minister Bertoldi ugotavlja, da smo imeli v zadnjih 14, mesecih dve vladni krizi, tretja pa je bila preprečena v zadnjem trenutku. Danes pričakujemo novo vladno krizo, je dejal Bertoldi. V zvezi s prihodnjim preverjanjem vladne dejavnosti pa pravi, da je globoko prepričan, da je treba priti do političnega soočenja, ki naj seže globoko v korenine krize, saj bi zelo malo koristilo, če bi se odločili za običajno srečanje, na katerem bi poudarili «dobro voljo». Bertoldi ne izključuje možnosti, da bo morala socialistična stranka čimprej sklicati kongres, da se na njem določijo osnove za spremembo strategije PSI in celotne italijanske levice v zvezi s političnim bojem za dejansko alternativo, ki ne sme biti protikatoliška, ali proti katoliškim strankam, ki pa bi morala u-poštevati globoke spremembe v sedanji katoliški stranki. Ob zaključku Bertoldi ugotavlja, da bi nadaljevanje sedanje leve sredine, kakršna je, samo zavrlo razvoj, ki ga je treba pospešiti v korist celotne državne skupnosti. Razprava v OZN WASHINGTON. 21. — Na današnjem zasedanju generalne skupščine OZN je posegel v razpravo tudi kitajski zastopnik Huang-hua, ki je podprl zahtevo, da se vpiše na dnevni red palestinsko vprašanje in je izrazil podporo svoje države pravični borbi palestinskega ljudstva. Pred njim je spregovoril izraelski predstavnik Te-koah, ki je dejal, da bi razprava in že vnaprej določen končni sklep o tem vprašanju utegnila imeti hude posledice na rešitev krize in proces popuščanja napetosti na tistem področju. Skupščina je danes odobrila vpi-sanje vprašanja apartheida na dnevni red sedanjega zasedanja. Iz Aten je odpotoval grški zunanji minister Mavros, ki se bo udeležil razprave v OZN, ki bo v sredo razpravljala o ciprskem vprašanju. Med svojim bivanjem v ZDA se bo sestal z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem. ZVEZI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ IN NARODNEMU SVETU KOROŠKIH SLOVENCEV Slovenci v deželi Furlaniji - Ju- jezičnimi tablami, saj sklep vseh lijski krajini smo z občutki tesnobe, razočaranja in ogorčenja zvedeli za soglasni sklep avstrijske vladne socialistične stranke ter opozicijskih ljudske in svobodnjaške stranke, o «kvalificiranem glavnih avstrijskih političnih strank ne more pomeniti nič drugega, kot popolno kapitulacijo pred avstrijskimi nacionalisti - zagrizenimi sovražniki Slovencev na Koroškem in dejansko prista- jezikovnem preštevanju» koroških janje na njihovo genocidno geslo, Slovencev, sklep, ki je bil sprejet v navzočnosti kanclerja Krei-skega in ki ima zato tudi soglasje avstrijske vlade. Kot neenakopravna narodnostna da na avstrijskem Koroškem ni prostara za dva naroda. Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, sami angažirani v boju za celovito pri- skupnost izven meja matične znanje naših narodnostnih pra- domovine se prav dobro zavedamo, kaj pomeni preštevanje manjšine v pogojih, ki jih je ustvarilo narodnostno zatiranje na vseh področjih v preteklosti in ki se nadaljuje tudi danes z odrekanjem vseh tistih pravic, ki bi manjšini zagotovile obstoj in pol- vic, smo bili vsakokrat doslej na vaši strani. Slovenska kulturno-gospodarska zveza vam, dragi koroški rojaki, ob tem najnovejšem odkritem in grobem napadu na vašo narodnostno skupnost, v svojem imenu in v imenu včlanjenih organizacij, izraža solidar- nopravni razvoj in ki ji pripadajo nosf. Podpiramo vas v vašem bodisi po državnih ustavah, dr- stališču, ko načelno odklanjate žavnih pogodbah ali mednarodnih «kvalificirano jezikovno štetje» listinah in sporazumih. Vsako preštevanje manjšine v pogojih neenakopravnosti in nasilja služi samo iskanju pretveze za še večje omejevanje njenih pravic in v skrajnem primeru tudi za odrekanje vsakršnih pravic. Ta težnja je v primeru vas, koroških Slovencev, še posebno očitna, zlasti po znanih pogromih nacionalističnih sil okrog zloglasnega Heimatdinsta v zvezi z dvo- kot neuporabno sredstvo za rešitev odprtih vprašanj, in v vaši odločnosti, da se z vsemi silami uprete temu ponovnemu poskusu izničenja vaših zakonitih narodnostnih pravic, ki pred vsem svetom zavezujejo in zadolžujejo avstrijsko državo s členom 7 njene državne pogodbe. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA Vloga neuvrščenih sil in svetovni parlament Kako je naš svet prepoln nerešenih problemov, nam zgovorno pove dejstvo, da so nabrali kar nad sto točk dnevnega reda sedanjega 29. rednega zasedanja Združenih narodov, ki se je začelo minuli torek v New Yorku. Odveč bi bilo seveda misliti, da bi lahko na enem samem zasedanju vsa ta vprašanja tudi razrešili. Vendar je prav to zasedanje pomembno po tem, ker je že vsebina razprav, ki se začenjajo te dni, dokaz, kako svetovna organizacija pridobiva na pomenu. Dokaz je, da se je nekaj bistveno pomembnega premaknilo v delu svetovnega parlamenta. Bili so časi, in ti časi so že daleč za nami, ko je svetovna organizacija pomenila zgolj glasovalni stroj ZDA ali pa areno ostrih spopadov in trenj med blokovskima velesilama. Kazno je, da so Združeni narodi obšli tudi obdobje, ko je bilo očitno, da velike sile, potem ko so sprevidele, da jim uhaja iz rok neomejen vpliv nad to organizacijo zavoljo tega, ker se je njeno članstvo napolnilo s pretežno večino članic, ki pripadajo neuvrščenemu svetu. Združene narode bojkotirajo, ko so posamična velika in pomembna vprašanja jemala iz rok svetovne organizacije in jih skušala urejati po svoje, med štirimi očmi, brez udeležbe drugega sveta. Na primer naključje, da svetovna organizacija nikoli ni mogla vzeti v razpravo tako vprašanje, kot je bila desetletna vietnamska vojna. Niti ni naključje, da atomski velesili še vedno težita mimo svetovne organizacije reševati vprašanje atomske razorožitve in druga vprašanja. Pa vendar se nekaj giblje. Sedanje zasedanje svetovne organizacije ima na dnevnem redu taka vprašanja, ki sodijo v sklop osrednjih mednarodnih križnih pojavov, na primer ciprsko krizo na Bližnjem vzhodu. In še ena novost je, ki je značilna za sedanje razmere .......................................................................................................................................................................................................................................1......... Iranski šah Pahlavi je v okviru svojih prizadevanj, da bi okrepil gospodarski razvoj svoje dežele prispel v Avstralijo, kjer bo imel s tamkajšnjimi voditelji pogovore o dobavi nekaterih »urovm.jcjjo za Iran neobhodno potrebne. Na sliki: šah Pahlavi med ogledom podeželske železniške postaje Predsednik vlade Rumor je včeraj obiskal predsednika republike Leoneja in mu poročal o posvetovanju, ki ga je imel s posameznimi voditelji strank vladne večine. Med posvetovanji je bil govor tudi o morebitnem preverjanju vladne politike, ali pa, kot zahtevajo socialisti, o dvostranskih sestankih, na katerih naj bi razčistili pojme vladanja predvsem med socialistično in de-mokristjansko stranko. Značilno je, da je Fanfani včeraj v nekem DANES ’ govoru prepustil odločitev za preverjanje predsedniku vlade Rumorju. Naj bo karkoli, do kakih novih sestankov med vlado in voditelji vladnih strank ne bo prišlo pred povratkom predsednika Leoneja iz ZDA, kamor bo odpotoval na uradni obisk v pri-hodnjih dneh. Vsedržavno tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je odobrilo osnutek poročila, ki ga bo generalni tajnik UIL Vanni imel na seji izvršnega odbora federacije. Sporna točka je zadevala vprašanje izenačenja vrednosti točke draginjske doklade, o čemer pa $0 dosegli sporazum. Vannijevo poročilo bo tudi platforma zahtev, ki jo bo sindikalno gibanje postavilo vladi in delodajalcem na srečanju, do katerega bo moralo priti v kratkem. v svetu, ki odsevajo tudi v delu svetovne organizacije: dejstvo namreč, da se Združeni narodi vse bolj lotevajo osrednjega svetovnega problema, vprašanja gospodarskih odnosov in gospodarskega sodelovanja med državami. Dokaz temu ni bilo samo spomladansko izredno zasedanje o razvoju in surovinah, pač pa tudi dejstvo, da je prav ta gospodarska problematika ena izmed sestavnih razprav na sedanjem rednem zasedanju. Prav sedanji čas in sedanje razmere na svetu, ko po eni strani neustrezni sistem gospodarskih odnosov sveta, po drugi strani pa nevarna zaostritev nekaterih križnih pojavov, vzbujata resne skrbi, dajejo prav tisti usmeritvi v mednarodnih odnosih, ki jo zagovarjajo in uresničujejo neuvrščene države. Opevana politika popuščanja med velikima silama, ki naj bi prinesla ozdravitev svetovnih razmer, ki naj bi zagotovila svetovni mir, se vse bolj kaže kot nezmožna in nesposobna. Nobenemu bistvenemu problemu ni pomagala k rešitvi taka politika popuščanja, ki se omejuje zgolj na odnose med velikimi. Namesto razorožitve, je prav obdobje popuščanja med atomskima velesilama čas silovite tekme v oboroževanju. Niti bližnjevzhodne krize, niti ciprske krize ni mogla odpraviti ali jo preprečiti politika popuščanja med velikimi. Nasprotno, prav trenja med blokovskimi silami zadržujejo rešitve in povzročajo nove napetosti. Po drugi strani pa politika popuščanja med velikimi ni zmanjšala, pač pa bi celo dejali, okrepila njihovo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Sem ne sodi zgolj zarota proti neodvisnosti Cipra, dokaz je priznano vmešavanje v notranje zadeve Čila. Dokaz je podpora raznim silam, ki usmerjajo svoje delovanje proti neodvisnosti in samostojnemu razvoju drugih držav. Če kdaj, je prav zdaj očitno, kako samo skupna prizadevanja vseh držav sveta na načelih, ki so vodilna za politiko neuvrščenosti, lahko zagotove svetu mir in prispevajo k rešitvi vseh sto in še več mednarodnih vprašanj, ki so, ali ki bi tudi lahko sodila, na dnevni red svetovne organizacije. In prav v času, ko se v New Yorku začenja splošna razprava, so v neuvrščenem svetu že stekle priprave na novo konferenco neuvrščenih držav. Obisk voditeljice Sri Lanke v Jugoslaviji je pomenil začetek teh priprav. DRAGO KOŠMRLJ Pnindrški^neviufc TRŽAŠKI DNEVNIK 22. septembra 1974 NA ZAHTEVO DEŽELNEGA TAJNIŠTVA PS/ JUTRI VERJETNO FORMALNA OSTAVKA DEŽELNEGA ODBORA LEVE SREDINE Prvi komentarji demokristjanov, socialdemokratov in komunistov PISMO POSLANCA SKERKA Kaj so ukrenili proti fašistični dejavnosti na Krasu? Slovenski poslanec Albin Škerk je naslovil na notranje ministrstvo pismo, v katerem sprašuje, če je bila uvedena preiskava v zvezi s stalno prisotnostjo sumljivih skupin skrajne desnice, ki krožijo v polvojaških o-blačilih na področju devinsko - na-brežinske občine. Takšne skupine, pripominja Škerk, je domače prebival- TOV. VUKU BATIČU OB ODHODU V POKOJ To noč je bil poslednjič z nami na svojem delovnem mestu tovariš Vilko Batič. Z današnjim dnem začenja svoj zasluženi pokoj. Ob slovesu mu uredniki in osebje uredništva Primorskega dneimika želimo, da bi mu leta, ki so pred njim — in teh naj bi bilo čim več — tekla v zdravju in osebnem zadovoljstvu, pa seveda tudi v tistem delu za našo narodno in napredno slovensko skupnost, kateremu se nikoli ni izmikal tudi izven svojega poklica, bodisi kot domači prosvetni delavec v Lonjerju, bodisi kot pevec v Tržaškem partizanskem pevskem zboru. Na dolga, zdrava leta tovariš Vilka! Jutri, 23. t. m., bo po neuradnih vesteh predsednik deželnega odbora Comelli podal ostavko, s čimer se bo začela prva upravna kriza v deželi Furlaniji - Julijski krajini od njene ustanovitve. Kot smo že včeraj na kratko sporočili, so krizo sprožili socialisti, ki so na seji izvršnega odbora deželnega komiteja stranke ob prisotnosti poslancev Fortune in Castiglioneja soglasno ugotovili, da je krščanska demokracija zavrnila predlog o preverjanju politično - programskega sporazuma in je zastavila socialistom nesprejemljive pogoje. V že omenjenem, soglasno sprejetem, dokumentu je nadalje rečeno, da je nujno potrebno razčistiti odnose med strankami leve sredine, ker bo dežela le tako lahke učinkovito posegla za izboljšanje sedanjega gospodarskega položaja. Deželni odbor poverja deželnemu tajniku nalogo, da opozori predsednika dežele in tajnike KD. PSD! in PRI o primernosti ostavke in krize. PSI je mnenja, da je kriza najboljša rešitev, ki jo lahko razume javnost in ki edina omogoča resnično razčiščen je odnosov Uradno sporočilo zaključuje, da je treba v interesu delavcev in manj ore-možnih slojev, najti izhod iz težkega gospodarskega položaja. Zato je treba osredotočiti sredstva za gradnjo stanovanj in za rešitev prometnih, šolskih in zdravstvenih vprašanj. Nujna je nova politika, ki bo lahko računala na podporo delavcev. sindikalnih organizacij in yseh, ki se zavzemajo za take rešitve. Demokristjane je seveda prizadel sklep socialističnega vodstva. Deželno tajništvo KD je včeraj obžalovalo, da je prišlo do formalne krize, ki, po njihovem mnenju, ni bila potrebna. KI) se zavzema za hitro rešitev krize in to v «ozračju jasnostih in sodelovanja strank leve sredine. Deželni tajnik PSDI Bianchim pa je izjavil, da je rešitev samo v obnovitvi levosredinske uprave, saj je ta formula edina možna. Tudi on je govoril o «jasnosti» in o programu, ki naj velja za celotno upravno dobo. Zavrnil je druge formule in dejal, da je treba obnoviti organski levi center in torej upravo, v kateri bodo sodelovali tudi socialisti. Tajništvo deželnega odbora komunistične partije pa je ugotovilo, da je povsem logična zahteva in sklep socialistične stranke, saj deželni odbor ni bil sposoben upravljati na nov, demokratičen način. Ni bilo mogoče pričeti široke in poglobljene razprave med vsemi demokratičnimi političnimi silami ob# sodelovanju ljudskih množic, krajevnih uorav in sindikatov, ki naj bi zajela zelo resna vprašanja gospodarske ter socialne krize. Tajništvo deželnega komiteja KPI nato ugotavlja, da je prvo leto tretje zakonodajne dobe deželnega sveta potrdilo, da je stvarno možnost napredka s skupnimi napori in novimi odnosi med vsemi demokratičnimi silami. Prav obratne pa je bilo, ko se je poglobila vrzel med deželnim odborom in ljudskimi potrebami. V takem primeru so odobrili deželne zakone, katerim delavci ostro oporekajo, kot je to primer zakonov o prispevkih industriji, o stanovanjski gradnji in o prometu. Deželni komite KPI se bo sestal v torek, svetovalska skupina pa se bo prihodnji teden sestala z demokratičnimi svetovalskimi skupinami deželnega sveta. V štirih glavnih mestih pokrajin bo prihodnji teden priredila KPI zborovanja, na katerih bodo govorili tajniki federacij in člani osrednjega vodstva. V Trstu bosta 30. septembra govorila Rossetti in Tortorella, v Gorici pa 28. septembra Paiza in Gavina. stvo večkrat videlo v okolici kraških jam pri Šempolaju in Praprotu. Pred meseci, nadaljuje poslanec v svojem pismu, je prišlo v bližini ene teh jam do krvavega dogodka, ko je o-rožnik v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah ustrelil svojega tovariša, medtem ko sta čakala v zasedi na skupino, ki naj bi v bližnjem kamnolomu izvedla tatvino raznega materiala. Prejšnji teden pa je v kamnolomu izbruhnil požar in tudi v tem primeru so ljudje opazili sumljivo kretanje ljudi v bližini. V luči vseh teh dogodkov, ki zaskrbljujejo krajevno prebivalstvo, poslanec sprašuje, kaj nameravajo varnostni organi ukreniti za izsleditev sumljivih skupin. V veljavi je zakon o gradnji stanovanj Z objavo v Uradnem listu je stopil 11. septembra v veljavo deželni zakon št. 48, ki se nanaša na gradnjo stanovanj. Deželni zakon predvideva dve vrsti deželnih posegov in to za gradnjo stanovanjskih hiš na pobudo javnih ustanov in za podporo zasebnim gradbenim podjetjem. Zakon predvideva posebne olajšave za izseljence, ki se vrnejo domov in na pobudo svetovalca Štoke tudi olajšave za popravilo hiš na kraškem in na gorskem področju. letom starosti z diplomo pravne ali ekonomske fakultete ter fakultete za politična vede. Prošnje je treba poslati na notranje ministrstvo do vključno 10. oktobra letos. Danes v Boljuncu praznik grozdja Na trgu v Boljuncu bo danes praznik grozdja. Izbrano namizno grozdje bo na prodaj od 11. ure. Na razpolago bo tudi prvi letošnji brežanski mošt. Ob 15. uri bo na sporedu kulturni program z nastopom godbe iz Ricmanj, moškega zbora «Fran Venturini» od Domja, tržaške folklorne skupine, folklorne skupine iz Koprive pri Gorici ter ansambla «Pomlad» iz Ricmanj. Od 13. ure dalje bodo povečali število avtobusnih voženj od glavne postaje proti Boljuncu. ODBOR NŠK V TRSTU JE SPREJEL VEČ VAŽNIH SKLEPOV Akademija v KD ob stoletnici političnega društva «Edinost» Akademija bo v pelek, 4. oklobra t.l. - Se vedno zelo pereče vprašanje prostorov - Do danes ni še NŠK prejela niti tistega pičlega letnega prispevka deželne uprave FJK ne za leto 1973 ne za leto 1974 Odbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki se je sestal v petek, je potrdil že objavljeno vest, da bo pod okriljem NŠK v petek, 4 oktobra letos, v Kulturnem domu proslava 100-letnice ustanovitve političnega društva «Edinost» v Trstu. Slavnostni govornik na proslavi bo Miroslav Košuta, v programu pa bodo sodelovali orkester Glasbene matice, pevski zbor «Vasilij Mirk» ter člani ansambla Stalnega slovenskega gledališča z odlomkom iz letošnje otvoritvene premiere. Istega dne bodo na povabilo Narodne in študijske knjižnice obiskali Trst udeleženci XVII. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki se bo začelo v Piranu 2. oktobra, se nadaljevalo že omenjenega 4. oktobra v Trstu ter zaključilo 6. oktobra v Piranu. V tržaškem delu zasedanja bo zgodovinar prof. Samo Pahor govoril o temi: «Ustanovitev političnega društva Edinost in prvo desetletje njegovega obstoja». Sledila bodo še tri zanimiva poročila iz tržaške zgodovine: Jožeta Pirjevca o «Problemu slovenske univerze v Trstu v avtro-ogrski dobi», Borisa Gombača o «Ustanovitvi slovenske socialdemokratske stranke v Trstu» ter prof. Sama Pahorja o «Razvoju tržaške naselbine». Udeleženci zasedanja se bodo zvečer udeležili slavnostne akademije v Kulturnem domu, popoldne pa se bodo podali na zgcdovin&ko-kultumi ogled Trsta. Odbor NŠK je na isti seji obravnaval še druga aktualna vprašanja. Glede rednega poslovanja je od Zahteva po sklicanju komisije za univerzo Komunistični deželni svetovalci Ba-racetti, Cuffaro in Bosari so poslali predsedniku posebne deželne komisije za univerzo prof. Vicariu pismo, v katerem ugotavljajo, da doslej še ni bila sklicana seja komisije, ki bi morala proučiti osnutek pisma, ki ga je deželni predsednik poslal vladi s predlogi glede univerzitetnih umestitev v naši deželi. S tem v zvezi vabijo prof. Vicaria naj čimprej poseže pri predsedniku odv. Comelliju za ureditev sprejetih obveznosti. 9 Z ministrskim dekretom z dne 5. septembra 1974, ki je izšel v Uradnem vestniku 10. septembra, je bil razpisan javni natečaj za dodelitev 150 mest komisarja v poskušnji pri upravi javne varnosti. Od omenjenih razpoložljivih mest je 37 rezerviranih za sirote uslužbencev uprave javne varnosti, orožniškega korpusa in finančne straže. K natečaju se lahko priglasijo vSf italijanski državljani med 18. in 30. ZAKLJUČENO DVODNEVNO SREČANJE V AVDITORIJU Predhodni zdravniški pregled izgublja pomen pri življenjskem zavarovanju Odpraviti začetno dobo, v kateri pogodba med zavarovalnico in zavarovancem še ni veljavna življenjsko zavarovanje brez predhodnega zdravniškega pregleda je bila tema drugega in obenem zaključnega dne III. zasedanja Italijanskega zdravstvenega združenja za življenjsko zavarovanje. Ob koncu tega dokaj pomembnega srečanja, ki se ga je udeležilo nad 200 zdravnikov in zavarovalniških operaterjev, lahke nedvomno rečemo, da je pomenilo zasedanje nov korak naprej pri zbliževanju interesov zavarovalcev in zavarovancev. Prva in mogoče glavna ugotovitev je bila ta, da je nujno, da zavarovalnice uberejo pot življenjskega zavarovanja brez predhodnega zdravniškega pregleda, pa čeprav to ne pomeni, da se morajo popolnoma odreči zdravniškim pregledom. Treba je le najti pravo metodo za urejeno poslovanje tako s prvim kot z drugim načinom življenjskega zavarovanja. Prvi je včeraj govoril dr. Lucio Agacci, sodirektor zavarovalnice «Assicurazioni Generali», ki je najprej vinsk, luči. Ta vrsta zavarovanja se je pojavila v začetku 19. stoletja v Angliji. Glavni razlog je bil v tem, da so predstavljali (predvsem za ženske) zdravniški pregledi nepremostljivo oviro, ki je bila največ v psihološkem strahu. V času I. svetovne vojne so v Kanadi uvedli tovrstno zavarovanje zaradi tega. ker je bdo tam malo zdravnikov, razdalje so bile ogromne, pregledi pa v bistvu nemogoči. Vsekakor se je ta poskus dobro obnesel in zato si ie začelo življenjsko zavarovanje brez predhodnega zdravniškega pregleda močno utirati pot v raznih državah. Agacci je tudi omenil statistike, ki obravnavajo število in odstotke smrti med zavarovanimi brez in z zdravniškim pregledom. V bistvu pa med številom enih in drugih ni večjih razlik, kar pomeni, da zavarovanje brez pregleda ni tvegano, za zavarovalnice. , Drugo predavanje je imel dr. Gino Zorzini, bivši sodirektor zavaro- oriStil ’ življenjsko zavarovanje brez ^vrinice--o-Riunione' Adriatica di.-Si-zdravniškega pregleda v čisto zgodo- SREČANJE MED PREDSTAVNIKI PODPORNIH USTANOV Položaj podpornih ustanov zahteva takojšnje ukrepe Deželni odbor združenja podpornih ustanov zahteval izvedbo reforme na tem področju Včeraj se je v Trstu sestal deželni odbor vsedržavnega združenja podpornih ustanov. Srečanja so se udeležili predstavniki občinskih podpornih ustanov iz Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona, Tržiča, Milj in Gradeža. Predsedoval je predsednik tržaške občinske podporne ustanove ECA Ferdinando Scarazzeto. V dopoldanskih urah so udeleženci srečanja razpravljali o raznih finančnih potrebah na področju javne podpore v Furlaniji-Julijski krajini. Ob tem so sprejeli resolucijo, v kateri opozarjajo na težave, ki izvirajo iz sklepov osrednjih vladnih organov o zamrznjenju finansiranja občinskih podpornih ustanov. Takšno stanje vlada že nekaj let, po drugi strani pa smo priča številnim neupravičenim posegom na področju podpore s strani raznih zasebnih in, kar je še huje, tudi javnih organizacij. V resoluciji obenem ugotavljajo, da tudi zakonski osnutek o reformi javne podpore že nekaj let čaka v parlamentu na odobritev in za sedaj še ni mogoče vedeti, kdaj se bo tudi v tem pogledu končno nekaj premaknilo. Zakon naj bi namreč predvidel po šege dežele na tem pomembnem družbenem sektorju. Ob tem so udeleženci srečanja sklenili, da bodo poslali notranjemu ministrstvu prošnjo po finansiranju občinskih podpornih ustanov, da bi na ta način lahko zagotovili v letu 1975 vsem revnim in potrebnim ljudem v deželi Furlaniji -Julijski krajini vsaj minimalne mesečne podpore v znesku 50 tisoč lir. Srečanje se je nadaljevalo v popoldanskih urah. V tem delu srečanja je razprava zadevala vprašanje osebja v zvezi s sedanjimi pogajanji na deželni ravni za izvajanje nove delovne pogodbe za uslužbence krajevnih ustanov, kot so pokrajine, občine in podporne ustanove. Deželni odbor vsedržavnega združenja podpornih ustanov je ob tem ugotavljal, da vnaša pogodba novosti, ki predstavljajo precejšen prispevek k reorganizaciji krajevnih ustanov, hkrati pa nalaga takšna finančna bremena, ki jih občinske podporne ustanove ne bodo mogle prenašati brez ustreznih državnih podpor. To pa lahko predstavlja hud udarec za revnejše sloje v deželi. Srečanje je zaključil predsednik ležencem za sodelovanje ter izrazil upanje, da bi s skupnimi napori prišlo do bistvenih izboljšav na tem tako pomembnem področju. DANES DOPOLDNE V Nabrežini otvoritev karabinjerske vojašnice Danes dopoldne bodo v Nabrežini svečano odprli vojašnico karabinjerjev. Svečanost se bo pričela ob 8.30 pred spomenikom padlim partizanom na trgu v Nabrežini in se nadaljevala pred vojašnico, kjer bo župan Dragomir Legiša izročil v imenu občine krajevnemu karabinjerskemu poveljstvu državno zastavo. curtà», ki je prav tako poudaril, da mora Italija veliko bolj upoštevati življenjsko zavarovanje brez predhodnega pregleda. Kar pa je bilo najbolj napredno, rekli bi skoraj revolucionarno za italijanske zavarovalnice, je Zorzinijev predlog postopne ukinitve tiste začetne dobe, v kateri ni zavarovanec, čeprav je že sklenil pogodbo z zavarovalnico, še zavarovan. Preden se je začela zanimiva in razgibana razprava, je predaval še dr. Livio Catinelli, zdravnik pri Lloydu Adriaticu, ki je še enkrat poudaril veliko družbeno vlogo življenjskega zavarovanja tako brez zdravniškega pregleda kot s pregledom. Zaključni govor je imel dr. Gaetano Angela, ki je na zasedanju predstavljal ministra De Mito, ki je zagotovil, da bo predložil ministrstvu zanimive dosežke tega zasedanja. Ob koncu naj še omenimo, da so bile pokroviteljice dvodnevnega zasedanja tržaške zavarovalnice, ki veliko pomenijo tudi v državnem merilu: Assicurazioni Generali, Riunione Adriatica di Sicurtà in Lloyd Adriatico. O Zaradi del na Rocolski cesti od hišne številke 85 do Ul. Beda, je tržaški župan začasno dovolil na odseku Rocolske ceste od št. 85 do Ul. Crismani promet v obe smeri. Kulturno srečanje «Alpe-Adria» Vodstvo «Teatra Stabile» sporoča, da bo na pobudo deželnega odbora za vzgojne in kulturne dejavnosti 1. in 2. oktobra v našem mestu kulturno srečanje «Alpe Adria». Po programu je bil predviden nastop Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, občinskega gledališča iz Celovca in «Teatra Stabile» z Bordo-novim delom «Per l’anima in tormento che ci hai dato», napisanim po predlogi besedil tržaških pesnikov, v režiji Francesca Macedonia in s scenami Sergia d’Osma. Stalno slovensko gledališče je — kot znano — sodelovanje na letošnjem srečanju odklonilo iz protesta, ker vprašanje njegove stalnosti in z njim povezane finančne podpore ni rešeno. Pozvalo je Uidi ostala gledališča, naj iz solidarnosti na srečanju ne sodelujejo. Pes napade? kolesarja Zaradi neobičajne nesreče se je moral zateči v bolnišnico 49-letni delavec Silvestro Dolenc iz Kettejeve ulice 13 v Bazovici. Malo pred poldnevom se je peljal s kolesom proti Gropadi, ko ga je pri pokopališču napadel velik rdečkast pes. zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu si je izpahnil desno ramo in se potolkel po glavi in rokah, tako da se bo moral zdraviti vsaj 20 dni. bor ponovno ugotovil, da, žal, strani deželne uprave FJK naša NŠK še vedno ni prejela niti za lansko leto 1973 niti za letošnje 1974 niti tistega pičlega prispevka ki ga je bila deležna v prejšnjih letih, ko draginja ni bila še tako huda kot je letos. Prejela je samo odgovor dežele na svojo ponovno prošnjo, v katerem se ponavlja obljuba in izraža upanje, da bo prošnja ugodno rešena do konca letošnjega leta. O razstavi manjšinskega tiska, o kateri je svojčas Primorski dnevnik že poročal med mednarodno manjšinsko konferenco v mesecu juliju letos, je poročal prof. Samo Pahor. Sklenjeno je bilo, da se razstava vnovič priredi v tržaškem Kulturnem domu ob letošnji premieri ter da se — spričo visokih stroškov zanjo — zaprosijo prireditelji mednarodne konference in druge ustanove za ustrezen prispevek, da bi NŠK vsaj delno lahko krila stroške razstave. Odbor je tudi sklenil, da se nadaljuje začeta akcija NŠK glede propadajočega Narodnega doma v tržaškem svetoivanskem tržaškem predmestju kakor tudi, da se nadaljuje z izdajanjem Letopisa NšK. Odbor je sprejel še nekatere sklepe o delovanju treh odsekov NšK, potem ko je poslušal poročila, ki sta jih podala oba načelnika odsekov. Kronično pereče vprašanje pretesnih prostorov je odbor obravnaval na podlagi poročil o pogovorih in sestankih, ki so jih imeli nekateri člani odbora: v zvezi s prošnjo NŠK za posojilo pri Tržaški hranilnici za preureditev prostorov v Ul. sv. Frančiška 20/1, dalje v zvezi z razširitvijo skladišča NŠK v kletnih prostorih v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4 ter v zvezi s sedanjimi pretesnimi prostori Ul. Geppa 9. Predsednika in upravnika NŠK je odbor pooblastil, da ob podpori vseh odbornikov storita vse, kar bo potrebno, da se vprašanje prostorov čimprej in čim bolj ugodno reši. Odbor NŠK je sprejel še več drugih sklepov organizacijske narave. s. r. Na Lonjerski cesti tovornjak v plamenih ,..V?e£ajL.mAlP Jtfed ie_na Lonjerski cesti ogenj zajel tovornjak podjetja Odoni s tovorom pralnih praškov, šofer, 34-letni Claudio Cerchi iz Ul. Ginnastica 46, je poklical gasilce, ki so v kratkem pogasil/ plamene. Ognjeni zublji so vseeno zajeli tudi avto vrste simca, ki je bil parkiran pred poslopjem štev. 127, kjer se je tovornjak ustavil. Verjetno je požar nastal zaradi kratkega stika. SPD «Igo Gruden» opozarja člane moškega pevskega zbora in tiste, ki bi radi sodelovali, da bodo prve vaje 24. t.m., ob 20.38, v prostorih Glasbene matice. PROVINCIA Dl TRIESTE TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis dražbe štev. prot. 9/606-74 V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 se obvešča da je pokrajinska uprava razpisala, v smislu predpisa, ki ga predvideva odstavek a) prvega člena istega zakona, dražbo za preureditev za klinicizacijo ženskega paviljona TBC pri Pokrajinski psihiatrični bolnišnici v Trstu v smislu odstotnega nižanja cene na predvideni skupni izklicni strošek 35.295.000 lir. Prošnje za dražbo morajo prispeti na naslov uprave (Trg Vittorio Veneto 4 - Trst) najkasneje do 12. ure 30. septembra 1974. Predsednik dr. Michele Zanetti Danes, NEDELJA, 22. septembra MAVRIČU Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 — Dolžina dneva 12.13 — Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 22.57 Jutri, PONEDELJEK, 23. septembra SLAVOJKA Včeraj - danes tromehanik Vincenzo Slocar in uradnica Sofia Rijavec, finančni stražnik Cosimo Dibari in gospodinja Anna Russo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.8, najnižja 16.5, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1009.5 rahlo pada, veter 15 km na uro zahodnik, seve-rozahodnik, posamezni sunki do 32 km na uro, vlaga 53-odstotna, padavine tekom dneva 13.7 mm. nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 77-letna Ermenegilda Žago por. Zigoi, 68-letni Giovanni Lestan, 71-letni Cosimo Cassanelli, 81-letna Giovanna Henzel por. Aba-tangelo, 59-letni Carmelo Babos, 76-letna Ildegarda de Petris por. Fal-zari, 52-letni Carlo Bonetta, 83-letna Teresa Scarafiotti vd. De Angelis, 78-letni Giovanni Possar, 90-letna Orsola lakomin vd. Widmar, 47-letna Valnea Pernisco por. Roneri, 94-letna Luigia Favretto vd. Pavet. OKLICI: uradnik Fabio Cadelli in uradnica Graziella Putigna, mehanik Franco Potessi in uradnica Aurora Milella, univ. študent Diego Lotta in študentka Daniela Fedele, mehanik Franco Dreos in uradnica Scarazzato, ki se je zahvalil ude- 1 Rosella Marsilio, delavec Bruno Colomban in bolničarka Antonia Gelli, zdravnik dr. Antonio Centon-ze in zdravstvena asistentka Valnea Lonzari, pristaniški delavec Antonio Quarta in delavka Gianna Pa-pagno, tehnični uradnik Francesco Galati in trg. pomočnica Gianna Ar-bulla, zidar Carmine Loddo in frizerka Angela Voltolina, uradnik Claudio Cervini in gospodinja Fiorella Sabac, uradnik Bruno Benvenuti in uradnica Gabriella Micus, uradnik Giuseppe Pala in gospodinja Giovanna Brajko, študent Fulvio Bertos in bolničarka Marina Rocco, uradnik Renato Rizzo in go- r /SMAf7WZ4\ foto kino optika TRST -Ul.Manini 5/ spodinja Giuliana Chiepolo, častnik trgovske mornarice Claudio Meyer in učiteljica Concetta Torino, univ. študent Ugo Cappuccino in sociolog Maria Orecchia .uradnik Stanislav Rovtar in šivilja Laura Afri, mehanik Boris Pečar in tekstilna delavka Ondina Vocati, mehanik Aldo Baskar in gospodinja Rita An-gelillo, strojni kapetan Fulvio Miniati in uradnica Maria Gabriella Gherardi, delavec Milan Banica in uradnica Luciana Sossi, častnik Michele Tommasini in profesorica dr. Adalgisa Manzin, študent Paolo Romano in uradnica Daniela Carbone, uradnik Paolo Urbani in trg. pomočnica Concetta Esposito, kapitan dolge plovbe Giorgio Mauri in uradnica Giordana Vatta, trgovec Roberto Spadavecchia in uradnica Lucia lurincich, železničar Fulvio Ghersini in trg, pomočnica Daniela Bradamante, tehnik Livio Pikiz in farmacevtka Lina Gasperi, računovodja Loris Pagan in uradnica Maria Pia Burg, tehnik Tullio Valente in uradnica Ester Schojer, ličar Mario Basezzi in delavka Loredana Bu-lian, uradnik dr. Roberto lovino in uradnica Nada Lipolt, mehanik Desiderio Matcovich in uradnica Silva Stojkovič, uradnik Salvatore Ali in študentka Maria Assunta Renna izposojevalec Antonio Gagnoli in gospodinja Graziella Kodarin. elek- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tet 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Zavije (tel. 213-137): Milje (tel. 271-124) BARI LOTERIJA 56 1 69 87 84 CAGLIARI 27 58 10 6 29 FIRENZE 12 61 72 44 64 GENOVA 71 14 S!» 74 29 MILAN 24 29 M 14 72 NEAPELJ 5 11 s:> 28 63 PALERMO 22 47 25 71 24 RIM 1 84 50 33 83 TURIN 25 77 11 HI 10 BENETKE 50 68 29 28 18 ENALOTO XII 211 111 X 1 2 \f soboto začetek jesenske simfonične sezone v Verdiju V soboto se bo začela v Verdijevem gledališču jesenska simfonična sezona, ki obsega tri koncerte. Prvi se bo občinstvu predstavil goriški dirigent Riccardo Capasso, ki bo predstavil Geminianijeve, Clemenii-jeve, Wagnerjeve in Lisztove skladbe. Na koncertu bo nastopil tudi pianist Pierluigi Camicia, ki bo zaigral Mendelssonove motive. Vse tri koncerte bodo ponovili v Gorici. Vstopnice so že v prodaji pri blagajni gledališča (tel. 31948). Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na o-gled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah. V prostorih Avtonomne letoviščar ske in turistične ustanove devinsko-nabrežinske obale je skupinska slikarska razstava Silve Fonde. Elettre Metallinò in Fride de Reye. V ljubljanski galeriji MK na Trgu revolucije, vhod z Erjavčeve ulice, razstavlja svoje grafike in slike Zvest Apollonio, ki bo v Ljubljani razstavljal do 10. oktobra. V občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Livio Officia, ki bo razstavljal do 26. septembra. V gaieriji letoviščarske ustanove v Gradežu bo do vključno 30. septembra 1974 razstavljala svoja najnovejša dela slikarka Giuliana Griselli Di Lena. Deželni sindikat umetnosti posebej vabi člane, naj si razstavo ogledajo. V Mednarodnem centru za teoretsko liziko v Miramaru je Edvard Zajec priredil skupno s petimi inozemskimi slikarji, ki uporabljajo kompjuterje za svoje ustvarjanje, zanimivo razstavo, ki je na ogled javnosti v dopoldanskih in popoldanskih urah. Od petka, 20. t.m., razstavlja v celjskem Likovnem salonu slovenski kipar Janez Lenassi, ki bo v Celju razstavljal do 5. novembra. Kulturna skupnost Ajdovščina je pripravila razstavo z naslovom Grafika mojstrav iz zbirke celjskega Pokrajinskega muzeja. Razstavo bodo v galeriji v Ajdovščini odprli jutri, 23. septembra, ob 18. uri in bo trajala do 10. oktobra. Izleti Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmurje in Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih. Vpisuje tajništvo v UL Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 m od 15jjp jdo 18.00. do vključno 5. oktobra. Tajništvo Kmečke zveze. SPDt priredi v nedeljo, 29. septembra. izlet na Montaž z lastnimi avtomobili. Prijave do srede, 25. t. m., v uradu' ZSŠDI — Ul. Geppa 9. Izlet Društvene gostilne bo v nedeljo, 6. oktobra. Odhod izpred gostilne ob 7.30. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - URADNI TEČAJ BANKOVCEV 20. septembra 1974 Ameriški dolar 661,50 Funt šterling 1531,— Švicarski frank 221,20 Francoski frank 137,85 Nemška marka 248,90 Avstrij'ski šiling 35,15 Dinar: debeli 39,— drobni 39.50 MENJALNICA vseh tujih valut Ariston I.N.C. Zaprto. Nazionale 15.00 «Il viaggio fantastico di Sinbad». V glavni vlogi John Phillip Law. Barvni film. Excelsior matineja 10.00 in 11.30 «Musetta alla conquista di Parigi». R*’ sanka. Excelsior 15.00 «Alla mia cara mam-ma nel giorno del suo compleanno». Paolo Villaggio, Lila Kedrova in Eleonora Giorgi. Barvni film. Pie-povedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Il colonello Butti-glione diventa generale» Barvni zabavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Fenice matineja 10.00 in 11-30 «Ri° Lobo». V glavni vlogi John Wayne. Fenice 15.00 «Il bestione». Michel Constantin. Giuseppe Maffioli in Giuliana Calandra. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 14.30—22.15 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.30 «Milano odia: la polizia non può sparare». V glavni vlogi Thomas Milian in Henry Silva, Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Bullitt». V glavni vlogi Steve McQueen. Barvni film. Capito! 15.30 «Fiore di carne». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom Cristallo 14.30 «Altrimenti ci arrabia-mo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Baivni film. Impero 16 00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film' za vse. Filodrammatico 15.00—22.00 «Provocazione» V glavni vlogi Ann Rau-Barvni film. Moderno 15.00 «I guappi». Igrajo Claudia Cardinale. Franco Nero in Fabio Testi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Kinodvorana ie obnovljena Ideale 15.00 «L’isola misteriosa del capitano Nemo». V glavni vlogi igra Omar Sharif. Barvni film. Vittorio Veneto 14.30—21.45 «H giorno dello sciacallo». Igrata A. Ba-del in T. Britton. Barvni film. Astra 15.00 «Anastasia mio fratello». Igrata Alberto Sordi in Richard Conte. Barvni film. Abbazia 14.30 «I professionisti». Burt Lancaster, Claudia Cardinale. Le® Marvin in Jack Palanca. Barvna kavbojka. Mignon 14.30 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Base luna chiama terra». Barvni film. Radio 14.30—22.00 «Il dottor Zivago». Volta - Milje 15.00 «Tutti ber uno, botte per tutti». Igrajo Tomothy Brent, George Eastman -in Karin Schubert. Zabavni western film. Šolske vesti ŠOLA GLASBENE MATICE .Sprejmemo dijake za pouk'pihalnih instrumentov z naftienom -ustanovitve mladinskega ansambla. Vpišejo se lahko tudi mlajši člani godb na pihala, ki želijo izpopolniti svoje znanje. V novem šolskem letu ustanavljamo tudi tečaj za Orff instrumentarij namenjen najmlajšim. šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 19. t.m. objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1974-75. Lestvice bodo na vpogled 10 dni vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «France Prešeren», Vrdelska cesta št. 13/1. Prosveta Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel 15. oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hrovatin, Ul. dei Ginepri 5, tel. 211-161, od 25. 9. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure. Zapustila nas je naša draga sestra in teta ANA MERLAK vd. LAVRENČIČ Pogreb bo jutri, 23 t.m.. ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Žalujoči: brat Franc, nečaki ter drugi sorodniki Katinara, Lonjer, 22. septembra 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti naše drage žene, mame in none ZOFIJE PEGAN por. ČEH se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala za skrb in trud primariju dr. Varnovi in vsemu osebju sežanske bolnišnice, g. župniku Jakoviču in Šuligoju, godbi iz Prvačine, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bili v pomoč in jo spremili na zadnji poti. Mož Edvard, sinovi m hčere z družinami Brestovica, 22. septembra 1974 KVOTE: 12 točk — 10.307.000; 11 točk - 237.800; 10 točk — 21.300 Ur. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega ALOJZIJA RICHTERJA se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali v naši veliki žalosti Družini RICHTER in GIUDICI Trst, 22. septembra 1974 Občinska pogrebna služba Stalno slovensko gledališče v Trstu Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974-75: REPERT0A0 V ABONMAJU Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (komedija v štirih dejanjih) Ferenc Molnar: LILIOM (komedija v sedmih slikah s prologom — prvič v slovenščini) Thornton Wilder: DRUŽINA ANTROPUS (fantastična komedija — prvič v slovenščini) GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE IZ HRVATSKE (glasbena komedija) IZVEN ABONMAJA Charles Maurice Hennequin: ANATOLOV DVOJNIK (komedija v treh dejanjih) Stanko Majcen: APOKALIPSA (z dodatkom motivov iz Rižarne) Pavel Golia: JURČEK (otroška predstava) OSTALA GOSTOVANJA SLOVENSKA POKLICNA GLEDALIŠČA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE MAKEDONSKO NARODNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov od 23. do 28. septembra, od 8. do 14. ure, pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265 ter od 30. septembra d0 5. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 VRSTE ABONMAJEV RED A (premierski) RED B (prva sobota po premieri) RED C (prva nedelja po premieri) RED D (mladinski v sredo) RED E (mladinski v četrtek) RED F (okoliški - popoldanska predstava na dan praznika) RED G (mladinski) RED H (mladinski) RED I (mladinski) RED J (mladinski) CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV PARTER I. (sredinski sedeži) 14.500 lir 8.000 lir PARTER II. (ostali sedeži) 11.000 » 6.000 » BALKON 3.000 » 3.000 » Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 3.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 3.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red Okoliški stane 5.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov v Okoliškem abonmaju ni več vključen prevoz. Zato smo za ta abonma določili nižjo ceno. Za gledališke amaterske skupine, pedagoge, vzgojitelje in vse, ki se neposredno ukvajajo z gltdališkim delovanjem razpisujemo abonma (3.000 lir) za posebno predstavo, na kateri bo pred začetkom podana dramaturška analiza, ob zaključku pa bo sledil strokovni razgovor o vseh vidikih gledališke realizacije. Zaradi izjemnega porasta življenjskih stroškov smo bili prisiljeni nekoliko povišati cene abonmajev. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma od sobote, 28. t.m. Izkaznice bomo dostavili na dom. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1975. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM ZNATNE POPUSTE! POLOŽAJ OBČINSKEGA PODJETJA JE IZREDNO KRITIČEN Najhujše finančne težave Acegata so trenutno vendarle premostili Posredovanje deželnega odbornika za finance Colonija Zagotovljeno posojilo za ureditev področja M. Magdalene sp. O finančnih težavah občine in še zlasti o izredno obsežnem deficitu ACEGAT so razpravljali deželni odbornik za finance Coloni, župan Spac-cini, odbornik za proračun Lonzar, odbornik za industrijske usluge Abate in predsednik ACEGAT De Carli. Odborniku Coloniju so pojasnili položaj občine, ki se stalno slabša in ki se je še zlasti občutno zaostril zaradi rezanja dohodkov, ki jih je izvedla osrednja komisija za krajevne finance in ker ni mogoče več najti posojila za investicije. Odbornik Coloni se je kasneje sestal z vodilnimi predstavniki krajevnih kreditnih zavodov in je tudi po tem razgovoru lahko zagotovil, da bo A-CEGAT prejel dva predujma, ki ju bodo krili z rednimi lohodki občine in ki bodo občinskemu podjetju omogočili kritje najnujnejših dolgov in predvsem izplačilo septembrskih plač. Deželno posredovanje bo torej rešilo trenutne težave in zagotovilo sredstva za izplačila, ki so predvidena v prihodnjih dneh. Ne bo pa se prav nič spremenil resnični položaj podjetja, ki je kritičen in katerega morajo takoj rešiti. Odbornik Coloni je poleg tega govoril o stvarni možnosti, da bo občina v kratkem dobila sredstva za finansiranje javnih del in to milijardo 300 milijonov lir za dokončno ureditev področja pri M, Magdaleni spodnji. V Rimu se Lodo 26. septembra deželni odbornik Coloni, župan Spac-cini in odbornik Lonzar sestali ? generalnim ravnateljem blagajne za depozite in posojila dr. Tirolosijem. stvo, kar je bil tudi pogoj za o-bravnavo gradnje terminala. Občinski odbor je poleg tega ugotovil, da razsodba upravnega sodišča zelo resno prizadene avtonomno pristaniško ustanovo, saj ogroža njene finančne možnosti in je poleg tega krivična, ker ustvarja različne pogoje med italijanskimi pristanišči. Odbor je sklenil, da bo odločno posredoval pri odgovornih državnih organih in pri SIOT, da se ne pravilen način reši to vprašanje. Občina odločno obsoja zadržanje vodstva SIOT Župan Spaccini je na zadnji seji občinskega odbora poročal tudi o ukrepu upravnega sodišča v Rimu, ki je odredilo prekinitev plačevanja prispevka družbe SIOT tržaški pristaniški ustanovi. Občinski odbor je ugotovil, da je zadržanje družbe SIOT v nasprotju s splošnimi interesi Trsta in da je tudi v nasprotju s funkcijo tega podjetja, ki bi moralo podpirati tržaško gospodar- • Profesorji fakultete za kemijo vabijo vse študente prvega letnika na sestanek, ki bo 15. oktobra ob 9. uri v dvorani A fakultete na Trgu Europa. Profesorji bodo ori-1 dačo in pijačo. sali tečaje prvega letnika in bodo pripravili s študenti urnik «predte-čaja», uvodnih lekcij, ki se bodo pričele 16. oktobra. Ljudski praznik pri Korošcih Danes ob 16. uri se bo v ljudskem domu pri Korošcih nadaljeval praznik komunističnega tiska. Ob 18.30 bosta govorila Vittorio Vidah in Jelka Gerbec, zvečer pa bodo predvajali kratkometražni film o odkritju spomenika padlim. Igrala bo miljska godba na pihala. Delovali bodo dobro založeni kioski z je- Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM v NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Josipa Ciacchija daruje Felice in Adalgisa Riekar 2.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM v NOB IZ PREBENEGA Družina Aleksandra Kozine daruje 23.500 lir, preostanek vsote ki so jo vaščani nabrali za venec ob smrti fcanp. ZA SPOMENIK PADLIM v NOB V KRIŽU Alojz in Cilka Semec 10.000 lir, Ema Cossutta (Trst) 15.000 lir, Luciano Tp’-"''-i 5.000 lir. Herman Švab 1.000 lir. V spomin na vse umrle svojce daruje Ana Košuta - Štefančič 15 tisoč lir. Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Legiše daruje družina Alfonsa Rukina 5.000 lir. Ob 6. obletnici smrti Bernarde in Franca Pertota daruje sin družino 20.000 lir. rfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiffiiiiiliiiiiiiiiininiiltiiiiiiiiiiliiiiiilliililiiiiniiiiiliiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE KONZULTE ZA VZHODNI KRAS Prebivalstvo okoliških krajev predolgo taka na podrobne načrte Konzulta je obravnavala tri prošnje za gradbena dovoljenja - Stališče o davčnih utajah NiliiHiuiiiiiiuniiiiMiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii ZANIMIVA PRIDOBITEV ZA TRST «Trelda» predstavila novo vrsto elektronskega računalnika IBM Odlika računalnika IBM 370/115 je predvsem v hitrosti Zasebna tržaška tvrdka «Trelda» — Triestina Elaborazione Dati — je vče-rai predstavila najnovejši dosežek znamke IBM in sicer elektronski računalnik IBM 370/115, ki bo odslej deloval v prostorih te tvrdke na Kor-zu Italija 35 in ki je prvi tak stroj v naši deželi. Najvažnejše odlike 111 Prednosti novega elektronskega stroja so orisali časnikarjem in predstavnikom oblasti predsednik in di-rektor «Trelde» De Mattia, glavni direktor podružnice IBM za Trst dr. ^dgri in ing. Guerin. Vsi trije so opozorili na neverjetno jntrost novega računalnika tipa 115 In na veliko zmožnost sprejemanja Podatkov in ukazov, pa čeprav zavzema ves sistem elektronskega računalnika le malo prostora. De Mat-“a je v svojem orisu poudaril, da je 'Trelda» pripravljena za veliko šte-vil° Poslovanj in da je na razpola-8° vsem deželnim podjetjem in tvrdkam ter seveda zasebnikom. Povedal J6- da lahko računalnik računa mesečne plače, urejuje vprašanja nakupov in prodaj ter še ogromno dru-8I*1, predvsem ekonomskih, procesov In prav zaradi tega računalnik «razume» komercialni jezik COBOL. Zatem so programatorji tvrdke tudi Praktično pokazali prisotnim delova-•Vie računalnika ter izvedli s po-biočjo stroja zamudne in zamotane Programe. Vendar pa se niso zadovoljili le s suhoparnim obdelovanjem Podatkov, temveč so v računalnik dali tudi program, ki je izvajal razne risbice, tako da so si lahko prisotni izbrali za spomin prav prijetne «u-uietnine» računalnika. Predstavitve novega elektronskega stroja so se med drugim udeležili tudi tržaški župan Spaccini, glavni direktor Tržaške hranilnice Delise, namestnik direktorja zavarovalnice RAS De Caro in drugi predstavniki oblasti. Potovanje v Bolgarijo bo nedvomno pomemben dogodek za tukajšnje zadružništvo, ki bo tako obogatilo svoje izkušnje in obzorja. S. G. Dekgacija deželnih zadružnikov bo obiskala Bolgarijo Deželni odbornik za kooperacijo Mauro bo vodil mešano slovensko -italijansko delegacijo zadružnikov Furlanije - Julijske krajine, ki bo v kratkem obiskala Bolgarijo, da bi se podrobneje seznanila s strukturami kmetijskega zadružništva in potrošnje. Potovanje, ki ga pri-prablja Kmečka zadruga iz Trsta skupno s tržaško federacijo Zveze zadrug, ima enoten značaj, ker ga sestavljajo predstavniki zveze, konfederacije in glavnega združenja zadrug. Važno je predvsem dejstvo, da bo delegacija mešana, ker hoče biti rts odraz deželnih razmer. • V okviru vsedržavnega kongresa časnikarjev je bilo v petek tudi zasedanje o «informacijah in ustvarjanju deželnega sistema. Na zasedanju so obravnavali zanimiva vprašanja, kot je svoboda tiska in iskanje nove, bolj učinkovite, vloge dežel pri informiranju. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino sta na zasedanju zastopala predsednik deželnega sveta dr. Alfredo Berzanti in načelnik deželnega tiskovnega urada Dario Rinaldi. Ukrepi dežele za krepitev ribolova Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani se je včeraj udeležil zasedanja o ovrednotenju in o ribolovu v notranjih vodah, ki se je pričelo v velesejemskem prostoru v Vidmu. Odbornik je navedel vrsto finančnih in drugih ukrepov v korist ribolova ter ustanovitev posebne ustanove za zaščito ribolova. Govoril je o biološkem ravnovesju in o postopnem zdravljenju voda, ki je v tesni povezavi z napori, da se prepreči industrijsko in drugo onesnaženje. V tej zvezi je sporočil, da deželni odbor pripravlja dekret, ki bo navedel normative za odpadne vode, ki jih lahko še spuščajo v reke in jezera. 5. in 6. oktobra SOVODNJAH Svctoivanska konzulta za novo šolsko poslopje Predsednik svetoivanske rajonske konzulte Miro Opelt, ki ga je spremljalo več rajonskih svetovalcev, se je sestal z občinskim odbornikom za decentralizacijo prof. Luciom Lonzarjem. s katerim sta razpravljala o nakupu terena v Ul. delle Docce, na katerem bi zgradili novo šolsko poslopje. Domenila sta se, da bodo dokončno preučili, kakšno zgradbo postaviti, nato pa bodo poskrbeh za nakup terena. Občinski natečaj Tržaška občina je razpisala javni natečaj za mesti gradbenega inženirja in arhitekta. Kandidati ne smejo imeti nad 35 let in morajo predložiti prošnje najpozneje do 27. septembra letos. Za vse informacije je na razpolago urad za osebje v sobi 92 občinske palače. Rajonska konzulta za vzhodni Kras je na predsinočnji seji spet obravnavala tri prošnje zasebnikov za gradbena dovoljenja. Prva prošnja je zadevala gradnjo poslopja za osem stanovanj na Opčinah, v bližini razpotja cest za Repentabor in Fernetiče. Predloženi gradbeni načrt odgovarja vsem predpisom gradbefega pravilnika ter splošnega regulacijskega načrta in ga je zato konzulta sprejela. Sprejela je tudi načrt, ki zadeva gradnjo razkošne vile na drugi strani Opčin, to je ob trbiški cesti v bližini gasilske postaje. V zvezi z gradnjami luk-susnih vil pa je izzvalo živahno razpravo vprašanje o davčnih u-tajah. Na predlog predsednika konzulte Zanmarchija je konzulta sklenila opozoriti občinski davčni u-rad na to vprašanje. Nobenega dvoma ni, da je ta pojav precej pogost tudi v naših krajih. V zgornji okolici, in predvsem na Opčinah, so zrastle številne razkošne vile kot gobe po dežju, vprašanje je le, koliko ljudi, ki si takšne domove lahko privoščijo, plačuje davke v skladu s svojimi dejanskimi dohodki. Zato je bila konzulta mnenja, da bi bilo treba v tem pogledu povečati nadzorstvo. Med to razpravo so se nekateri svetovalci dotaknili tudi vprašanja druž benih uslug, ki jih občinska uprava mora nuditi področjem, kakršno je opensko, ki se je v zadnjem času v stanovanjskem pogledu zelo razširilo. Splošna ugotovitev je, da občina nima ustreznih sredstev za kritje vseh potreb, ravno zaradi tega pa je še toliko bolj pomembno dejstvo, da prepreči morebitne davč ne utaje in si vsaj delno zagotovi določena finančna sredstva za namestitev in ureditev potrebnih infrastruktur, za katera bi bila z davčnimi utajami prikrajšana. Največ razprave pa je izzvala prošnja za tretje gradbeno dovoljenje. Prošnjo je vložil neki zasebnik iz Padrič, ki bi si rad zgradil hišico nekje ob robu vasi. Kot je znano, so na celotnem področju, tako vzhodnega kot zahodnega Krasa, razen na Opčinah, gradnje u-stavljene z regulacijskim načrtom. Da bi vsaj delno omilila posledice tega ukrepa, ki je za prebivalstvo okoliških vasi skrajno neugoden, kolikor preprečuje ljudem, da bi rešili pereč stanovanjski problem, se je občinska uprava že leta 1969 obvezala, da bo čimprej izdelala podrobne načrte. Poteklo pa je že pet let, a podrobni načrti so še vedno «na odprtem morju», šele teden dni je namreč stara zadnja vest občinskega odbornika za urbanistiko De Luce, ki je na srečanju s predsedniki konzult povedal, da izdelava omenjenih načrtov še ni prekoračila niti prve faze, to je predhodnega tastiranja področja. Lahko si ob tem predstavljamo, koliko časa bo moralo še preteči, preden bodo te načrte dokončno «splavili». Na vse to so na predsinočnji seji konzulte za vzhodni Kras o-pozorili nekateri svetovalci, ko je prišlo do razprave o omenjeni tretji prošnji za gradbeno dovoljenje. V razpravo so posegli svetovalci vseh skupin. Komunistični svetovalec Rudi Wilhelm je odločno zahteval, da konzulta sprejme prošnjo, ker ne gre v tem primeru samo za tehnično mnenje o gradnji, temveč za načelno politično vprašanje, na katerega je občinska uprava dolžna odgovoriti s konkretnimi ukrepi v korist prebivalstva zgornje okolice, ki že dolgo zaman čaka na ureditev neštetih problemov. Temu mnenju sta se pridružila tudi predstavnik PSI Križmančič, ki je ostro obsodil zavlačevanja občinske uprave ter svetovalec Slovenske skupnosti Vremec. O nujnosti potrebe po izdelavi podrobnih načrtov se je strinjala tudi demokrščanska skupina, a je bila obenem mnenja, da se ni mogoče pozitivno izreči o prošnji padriškega zasebnika, kolikor regulacijski načrt zaenkrat ne predvideva novih gradenj v Padričah. Ko munistična skupina je nato zahtevala glasovanje, med katerim se je sedem svetovalcev izreklo za o-dobritev prošnje, štirje (KD) pa so se vzdržali. V nadaljevanju seje je konzulta razpravljala še o raznih drugih vprašanjih. Ob tem naj omenimo, da je sprejela zahteve slovenskega Združenja staršev, Združenja staršev italijanske šole s celodnevno zaposlitvijo pri Banih ter prebival cev Bazovice, Gropade, Trebč in Padrič po sklicanju treh javnih sestankov, na katere naj bi povabili tudi predstavnike občinske u-prave. Zakon o nadzorstvu krajevnih uprav V Vidmu so se sestali predsedniki pokrajinskih nadzornih odborov, katerim je deželni odbornik za krajevne uprave Varisco izročil besedilo vega zakonskega predloga o nadzorstvu krajevnih uprav. Osnutek je izdelala posebna tehnična komisija, ki jo je imenoval predsednik deželnega odbora. Osnutek je nato obrazložil načelnik odbomištva dr. Faldon. ■111111111110111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 NA POBUDO 0DB0RNIŠTVA ZA ŠOLSTVO Tridnevno javno zasedanje o vzgoji v otroških vrtcih Najavljenih je več kvalificiranih znanstvenih poročil V torek se bo pričelo v Trstu javno zasedanje o otroških vrtcih, ki ga prireja občinsko odbomištvo za šolstvo in ki bo trajalo tri dni, do četrtka, 26. septembra. Na zasedanju, ki bo v veliki dvorani liceja «Dante Alighieri», bodo razpravljali predvsem o vprašanjih družbene, moralne in verske vzgoje ter še o jezikovni in umski vzgoji in o izražanju in delu v vrtcih. Na zasedanje so vabljeni v prvi vrsti šolniki in drugo osebje otroških vrtcev, udeležili pa se ga bodo priznani znanstveniki s tega področja, ki bodo prav gotovo doprinesli precejšnje teoretične in praktične predi«"'' v zvezi z vzgojo v otroških vrtcih. V torek se bo zasedanje pričelo s poročilom direktorja središča za o-troške vrtce iz Brescie prof. Franca Tadinija. Izvedenec ministrstva za vzgojo bo poročal o osnovnih smernicah šolske pedagogike za najmlajše. Uvodnemu poročilu bosta sledili poročili prof. Claudia Des.inana s tržaške univerze, ki bo govoril o jezikovni vzgoji, ter spet prof. Tadinija, ki bo tokrat poročal o intelektualni vzgoji v otroških vrtcih. j V sredo so na programu poročila i osrednjega ravnatelja otroških vrtcev iz Verone prof. Pia Cinquettija, ki bo analiziral prosto izražanje z grafičnimi in plastičnimi sredstvi, kateremu bo sledilo poročilo duhovnika Luigija Lenardona o verski vzgoji. Zasedanje se bo zaključilo v četrtek s poročili tržaškega didaktičnega ravnatelja dr. Renata Casinija. ki bo govoril o psihični vzgoji v otroških vrtcih ter dr. Cinquettija, ki bo zasedanje zaključil. naj se jim prizna tudi preteklo starostno obdobje. Zaradi tega vabijo vse delavce in uslužbence tega področja, naj na delovnih mestih imenujejo sindikalne zastopnike, ki bodo zastopali njihove interese. Smrt najstarejše Kontoveleanke i Skupščina uslužbencev spediterskih podjetij Na skupščini začasnih uslužbencev spediterskih podjetij na sedežu CGIL so odobrili stališče sindikata za novo ureditev delovnih odnosov te stroke delavcev in zahtevali, naj odgovorne oblasti ugotovijo če v vseh podjetjih spoštujejo zakonska določilo. Zbor uslužbencev je zahteval, naj se jim v vseh podjetjih prizna status stalnosti in NA MONTEBELU DANES ob 15. uri "MEMORIAL GIORGIO JEGHER" Grand Prix — na dolžini 1660 m «alla pari» — 12 milijonov za čisto hitrost TOP HANOVER - SEM - BOURBON . SHARIF Dl IESOLO - PATROCLO - BALTICO VSTOP PROST ZA GOSPE mondenska posebnost: izvolitev LADY KONJSKIH DIRK NA MONTEBELU, ki bo zastopala Trst na finalnem tekmovanju natečaja, ki ga razpisuje ANACI in ki bo v Milanu, 6. oktobra PARFUMERIJA VITTORIO GUERIN BO DELILA POKLONE FINALISTKAM MONTEBELA Včeraj smo na Kontovelu pokopali najstarejšo vaščanko Antonijo Starc vd. Daneu, po domače Tuono z Grada. Skoraj pred letom dni smo pisali o njej ko je imela 90 let. Rodila se je 5. novembra 1883 v družini ribičev, v hiši, ki jo je sezidal njen nono z dvajsetino, ki jo je dobil pri enem samem velikem ulovu tune. Tako nam je povedala, ko smo ji lani čestitali ob 90. letu rojstva. Kot najstarejša Kontovelka je dočakala svojo častitljivo starost zdrava in je «do zadnjega» pospravljala po hiši. Lansko poletje pa je še počistila ves plevel v vinogradu in z motikco vse lepo oplela. Kon-tovelci se jo spominjajo kot delovno mater, ki je še zelo mlada ostala vdova in z delom zredila in vzgojila svoje štiri otroke. Vaščan Ob 1. obletnici smrti mame Ivanke daruje sin Ladko Lozar z družino 10.000 lir. Ob 3. obletnici smrti Viktorja Bizina daruje žena Marija 10.000 lir. • * * Namesto cvetja na grob mami prof. Oskarja Kjudra daruje družina Vlada Švare 5.000 lir za Glas-meno matico. Kralj Ivan Marija in žena Ana, Trebče 15, darujeta 5.000 lir za pevski zbor «Primorec» in 5.000 lir za gradnjo slačilnice na športnem igrišču v Trebčah. V počastitev spomina drage tete Frančiške Kjuder darujejo Mirko Kjuder, Milka Papp in Marija Kranjec z družino 7.000 lir za TPPZ. Ob prvi obletnici smrti moža Milana Lebana daruje žena Marija 5 tisoč lir za TPPŽ in 5.000 lir za športno društvo «Zarja». Ob drugi obletnici smrti Egona Puntarja darujeta Milko in Guerina 5.000 lir za pevski zbor «V. Mirk» in 5.000 lir za športno društvo «Primorje». Ob 14. obletnici smrti našega dragega moža in očeta Danila Ne-doha darujeta žena Pina in hčerka Dan jela z družino 5.000 lir za Glasbeno matico in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Ivan Milič (Trst) daruje 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Frančiške Kjuder daruje družina Križmančič (Trebče) 3.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Zofije Pegan daruje družina Jožko Čeh 5 tisoč lir za ŠZ Bor in 5.000 luža TPPZ. Ob prvi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Josipa Kureta daruje družina 10.000 lir za ŠD Breg, 5.000 lir za PD Prešeren it» 5.000 lir za sklad časopisa Delo. V spomin pok. Ivanke Osenar vd Bassani daruje družina Šušteršič 30.000 lir za Dijaški dom in 20 000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Gracije Kovačič darujejo Pina, Dorka in Anka 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Gracije Kovačič darujejo Marija Kette 2 090 lir. Vera Godina 2.000 lir in Melita Godina vd. Pregare 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Francke Kjuder daruje Anka Barej 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Na trideseti dan smrti brata Vinka Dugolina in vnuka Milana Rude-ža, oba iz Gorjanskega, darujejo sestri Lojzka in Marica ter sestrična Vanda 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel darujejo Zofka Kapun 5.000 lir, Miranda in Renato Blason 5.000 lir. Ob priliki poroke hčerke Vesne darujeta Viktor in Marija Ukmar (Spodnji) 20.000 lir za pevski zbor V- Mirk. V počastitev spomina Frančiške Kjuder darujeta Pepka Kjuder in Antonija Pečar 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Frančiške Kjuder, daruje Anka Barej 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Mali oglasi AUTOAGENZ1A ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najviše je ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabr Ijenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 Tl 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alf et-ta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970. autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki macb 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68. 70; 500 L 68, 69. 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Antosalone Trieste. ITALPLAST — Trg Ospedale 6, te!. 79-59-19, išče prodajalko - vajenko; marljivo gospo ? gospodično za prodajo v oddelku sintetičnih podov; mladeniča z vozniškim dovoljenjem: moškega za dostavo; vajenca in delavca. Trgovina konfekcije ANNI VERDI Trg Ospedale 2 Velika izbira čudovitih otroških obleke za Vaše fantke in punčke. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO POGRINJALA - ODEJE PREPROGE — ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PER. SONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT-SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE DARVVIL"^ <ž> TRST-Trg Sv. Antona 4 I - Il - III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKA VSTOP PROST m .....................„„„ DANES V KOPRU, IZOLI PIRANU IN PORTOROŽU KINO KOPER: ob 10.00 KRALJ CIRKUSA; ob 16.00 — ameriški — CATLOW ROBIN HOOD ZAHODA; ob 18.00 in 20.00 — francoski — PREKLETA MARIJA IZOLA: ob 10.00 — jugosl. italij. — ENEIDA; ob 16.00 — francoski — REVOLVERAŠICE; ob 18.00 in 20.30 — francoski — ZADNJI TANGO V PARIZU ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 — japonski — OIČI - RDEČI MEČ PRAVICE PIRAN: ob 10.00 — domači — VAL TER BRANI SARAJEVO; ob 16.00 in 20.00 — francoski — BLAŽEN MED ŽENAMI; ob 18.00 — italijanski — PREŠUŠTVO PORTOROŽ: ob 20.00 - italijanski -SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE TRGOVINE V Kopru bosta danes dežurali Market JESTVINA na Cesti JLA, ter trgovina s sadjem in zelenjavo JAGODA v Kidričevi ulici. V Izoli: Market JESTVINA na Trgu JLA, Trgovina KOLON1ALE na Trgu 29. novembra ter kiosk BOŽIČIČ v Gorkijevi ulici. V Luciji bo dežurna samopostrežna Kmetijske zadruge, v Portorožu samopostrežna trgovina NANOS ter mesnica EMONA, v Piranu pa: Samopostrežna 57 Nanos. Zelenjavni trg, sadje zelenjava KZ, Zelenjavni trg, mesnica AGRARIA na Kidričevem nabrežju. LEKARNE Danes dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mesti, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako Zdravstv. dom v Kopru, kot zdravstvene ustanove v Izoli in Piranu so odprte danes od 7. ure zjutraj, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. PRIREDITVE IN ZABAVE čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropolu, v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu. Ob 19. uri bo v Sočergi tradicionalna šagra. ŠPORT Izola: ob 16.30. Prvenstvena nogometna tekma republiške lige Izola • Mura. Koper: ob 9. uri v dvorani doma slepih šahovsko tekmovanje slepih šahistov za sevemojadranski pokal. Koper: ob 8. uri na balinišču za šoferskim domom pokalno tekmovanje z udeležbo Kopra. Ljubljane, Postojne. Nove Gorice ter zamejskih ekip Padriče in Opčine. 3*®iB TISKOVNA KONFERENCA POSOŠKE FEDERACIJE KPI GORIŠKI DNEVNIK Komunisti pripravljeni prispevati svoj delež pri iskanju izhoda iz težavnega položaja Stranka pričakuje, da bo KD pokazala svoj demokratični značaj Italijanska vlada pri svojih izbirah žrtvuje noriške koristi Komunistično vprašanje, kakor se i proti njim ni mogoče ničesar sto-danes na kratko imenuje ponudba riti,» je rekel svetovalec Battello KPI za soodločanje v italijanski Občinski svetovalec KPI Chiarion družbi, je bilo osnovno vprašanje, | pa je dejal, da je bila Jugoslavija ki ga je goriška federacija stran- pripravljena razpravljati o vpraša- ke postavila na petkovi tiskovni konferenci, sklicani z namenom, da •predeli svoje stališče do krize in propada levosredinske koalicije na Goriškem, in sicer na predvečer dveh pomembnih sej, sinočnje pokrajinske in ponedeljske občinske seje. Tajnik federacije Tullio Pai-za je v uvodu analiziral položaj v posameznih občinah in na pokrajini, kjer KD zavrača sleherno komunistično pobudo. V zvezi s protikomunističnim izpadom v enem zadnjih tiskovnih sporočil goriške KD je Paiza dejal, da iz dveh razlogov ne bodo odgovarjali na demo-kristjanske očitke o pomanjkanju komunističnega demokratičnega napora, kakor naj bi bilo razvidno iz življenja v socialističnih državah prvič zato ne, ker ima naša pokrajina v zadnjih treh mesecih najvišji porast življenjskih stroškov, in drugič zato, ker komunisti ne pristajajo na to, da bi jim katerakoli druga stranka ali skupina priznavala značaj demokratičnosti, ker si ga pridobivajo z vsakodnevnim stikom z množicami, z uresničevanjem načel ustave in z vlogo, ki so si jo pridobili s svojimi voditelji Gramsci jem in Togliattijem ter Gasperinijem in Srebrničem. Tajnik Paizi je dejal, da bo stranka zahtevala politično diskusijo v vseh demokratičnih telesih, kjer naj se na podlagi programa in mimo vladne formule dosežejo soglasja, ki bodo omogočila premostitev krize. KPI pričakuje, da bo KD v tej fazi pokazala svoj demokratični značaj. Paiza je dejal, da bodo postale infrastrukture, za katere so potrošili desetine milijard, koristne edinole, če bo mesto sprejelo vprašanje dokončne razmejitve in zavrnilo vsak poskus povratka šovinizma. Tajnik Paiza je v zaključnem delu svojega govora dejal, da teh vprašanj ni mogoče rešiti na podlagi formule, ampak nove politične usmeritve. KPI je pripravljena na razpravo in na soočanje v vseh krajih na Goriškem, kjer so krajevne u-stanove v krizi. Načelnik skupine KPI v občinskem svetu v Gorici odv. Battello je dejal, da bodo komunisti v zvezi s krizo v Gorici opozorili na odgovornost nekdanjega dolgoletnega voditelja KD, ki je razbil leve sredine, kjer so obstajale, ter bodo spričo povečanja demokratične zavesti postavili v razpravo komunistično vprašanje. Svetovalec je dejal, da bo Gorica lahko odigrala svojo vlogo, če bo imela jasno stališče do Jugoslavije. Kljub očitnemu napredku v zavesti občanov je potrebno premagati tudi mentalne in kulturne predsodke, ki še obstajajo v vrstah KD. V tej smeri je odv. Battello prisodil KD odgovornosti, da se v tej smeri stranka ni angažirala. KPI zahteva odprto politiko glede družbenih reform, ne samo v besedah, ampak tudi s premagovanjem odporov. Če je PSI, ki je upravljala določene sektorje, napravila napake, je treba te napake jemati kot dar na oltar leve sredine. «Mi bomo z vso silo v ponedeljek na seji postavili komunistično vprašanje, ki ne predstavlja zahtevo po vstopu v vlado, ampak stališče, da brez komunistov ali nju meje pri Gorici ločeno od ostalih vprašanj, ki so zajeta v paketu, pa italijanska stran na to ni pristala. Jugoslavija je nadalje predlagala usposobitev železniškega mejnega prehoda za tretje države, odprtje mejnega prehoda prve kategorije v Gabrijelovi ulici, od prtje mejnega prehoda za mednarodni promet štandrež - Vrtojba, vendar se od vseh omenjenih ni rešilo niti eno vprašanje, ker rimska vlada pri svojih izbirah žrtvuje goriške koristi. Načelnik skupine svetovalcev KPI v pokrajinskem svetu Poletto je omenil izjavo Francesca Forteja, da 4.000 milijard, ki jih je navrgla prosta cona, služijo le določenim privilegiranim slojem ter obstajajo resne nevarnosti, da bo — zaradi vloge KD pri zadovoljevanju koristi teh slojev — prosta cona obnovljena z vsemi svojimi napakami. Svetovalec Poletto je dejal, da je za razliko od 10-15 let nazaj sedanje vodstvo KD v popolnem razkroju. Svetovalec Chiarion je negibnost politike KD podkrepil tudi z nezadovoljstvom pri reševanju slovenskih vprašanj, navedel je odlašanje ustanovitvijo slovenske komisije in omenil zavrnitev predloga za namestitev dvojezičnega opozorila na pokopališču v Štandrežu. Ta vas, je dejal Chiarion, je bila najbolj prizadeta prav z regulacijskim načrtom. Vodilni sloj se je vedno izgovarjal, kadar je moral zavračati predloge o preselitvi infrastruktur na desni brez Soče, češ da onkraj reke ni mogoče graditi zaradi vojaških služnosti, toda sedaj na vsem lepem te služnosti ne preprečujejo več gradnje športne hale na SDZ ni bila vedno dosledna v svoji politiki proti KD. Stališče pokrajinskega vodstva KPI so osvetlili še predstavniki iz Tržiča, Gradišča, Krmina in Gra-deža. Športni teden v Števerjanu V Števerjanu se športni teden, ki ga prireja športno društvo «Brda», bliža koncu. Do sedaj so se vršila tekmovanja v šahu. štafeti, nogometu, namiznem tenisu in streljanju. Rezultate posameznih tekem bomo objavili na torkovi športni strani. V OKVIRU «JESENSKEGA PRAZNIKA» Plesalci skupine «France Marolt» nastopijo v nedeljo v Štandrežu V petek bodo nastopili furlanski folkloristi iz Koprivna - Bogat tridnevni spored prireditev Stalno slovensko gledališče v Trstu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKI PROSVETE V GORICI Z «jesenskim praznikom» v Štandrežu se bo zaključila sezona letos zelo uspelih poletnih prideditev, ki so jih priredila društva včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo. Za tovrstne prireditve so se ogrela, in to že več let po vrsti, skoro vsa društva, na marsikateri drugi prireditvi pa so naša prosvetna društva nastopala s svojimi zbori ali folklornimi skupinami. Prvič se je v to sezono vključilo tudi pred kratkim obnovljeno prosvetno društvo «Naš prapor», ki zajema ljudi spodnjega dela goriških Brd na ozemlju goriške občine. V Štandrežu bo za «jesenski praznik» poskrbelo domače prosvetno društvo - Oton Župančič», ki je že ob razo.,i priložnostih izkazalo izredno domislico za najrazličnejše prireditve. Vsako leto prinaša v Štandrež nekaj novega, tako da niso njihove prireditve le golo ponavljanje tega kar je bilo storjenega v prejšnjem letu. Za razliko od lanskega «jesenskega» in letošnjega «spomladanskega» bo praznik na glavni vaški cesti, v Mihaelovi ulici, na odseku med glavnim trgom v štandrežu in med nekdanjo gostilno pri Molarju. Cesta bo zaprta za promet, občinska uprava je dala za to dovoljenje, avtomobilski promet bodo preusmerili, tudi tistega za Sovodnje, po drugih štandreških ulicah. Razlika s prejšnjimi prazniki bo tudi v tem, da bo teža kulturnega programa na folklori. V petek zvečer, in tudi to bo novost, bo nastopila furlanska folklorna skupina ■iiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili Hlinili im m n min i n iiiiiiiinniiiiiiiiii mi iiiiii ii n ii tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POSLUŠALI BOMO PESMI RAZNIH EVROPSKIH NARODOV Na Segliizzijevem mednarodnem tekmovanju so danes na sporedu trije koncerti Zjutraj in popoldne izločilni nastopi, zvečer pa nagrajevanje najboljših Trinajsto mednarodno tekmovanje pevskih zborov «C. A. Seghizzi», ki že več dni priteguje zanimanje goriške publike, se bliža zaključku. Danes zjutraj in popoldne bosta v telovadnici UGG zadnja dva koncerta zborov, drevi pa bo v isti dvorani tradicionalni zaključni večer, na katerem bodo proglasili zmagovalce tekmovanja, nastopili bodo trije najboljši zbori, poleg teh pa izven konkurence še mladinski zbor «I piccoli can tori della città di Trieste» pod vod-Majnici. Chiarion je obžaloval, da stvom prof. Elde Galvano. i ■■■intuii ................................................ SINOČI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Zavod Duca D’Aosta v Gradišču bo začasno prenehal z delovanjem Podtajnik dr. Bressan odhaja v pokoj Gojence pokrajinskega zavoda Duca D'Aosta v Gradišču bodo že v tem šolskem letu poslali domov ali v druge zavode v Gorici, čeprav ni uradnega odloka, bodo zavod dejansko zaprli. Tako so sklenili na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila prva v jesenskem roku m so jo sklicali prav za proučevanje tega vprašanja. Trije odborniki Cor-batto, Bottegaro in Lodi, so prikaza-današnji položaj zavoda. V debato so posegli številni svetovalci Levičarska opozicija (KPI in PSI) je zahtevala, da stvar podrobneje preučijo kasneje, vendar večina tega predloga ni sprejela. Tako bo prenehal delovati zavod, ki so ga pred prvo svetovno vojno ustanovili furlanski katoličani in ki je pred enajstimi leti prešel v pokrajinsko upravo. Na dnevnem redu seje so bile še ratifikacije nekaterih sklepov, ki jih je v poletnem času sprejel pokrajinski odbor. Med temi je sklep, o katerem je poročala odbornica Fer-letičeva, ki ga je pokrajinski odbor poslal deželni upravi letošnjega 15. septembra, ki se je nanašal na prošnje, ki so jih poslale šole, dijaški domovi, šolski patronati, ki so zahtevali podporo za delovanje. Komunisti so glasovali proti predlogu, svetovalec PSI Waltntsch pa je oporekal skrčenju vsote za slovenski Dijaški dom v Gorici. Odrekli so mu namreč vso vsoto, ki jo je uprava doma zahtevala kot doplačilo za hrano več kot sto dijakom, ki so v domu. Pred-sedmk dr. Chientarolli je socialističnemu zastopniku dejal, da bodo napako pristojnega pokrajinskega urada popravili. Ob začetku sej‘e sta Semola (PSI) in Paiza (KPI) zahtevala sklicanje načelnikov skupin še pred konferenco trgovinske zbornice o bodoči ure- ...■■■mm............................... PRIDIADNJI DRUŽINSKI IIICT Izletniki SPD so bili na kvarnerskih otokih Oktobra si bodo ogledali Soško dolino Izletniška dejavnost Slovenskega I je bilo lepo videti morje na obeh planinskega društva v Gorici je »straneh otoka. Na poti je bilo vi-vsekakor široka in pestra. Poleg rednih vzponov in izletov v gore prireja SPD za starejše člane društva, ki ne morejo v gore, družinske avtobusne izlete, ki so do sedaj vedno uspeli in ki pritegnejo zanimanje tudi mlajših članov. V nedeljo je avtobus izletnikov pobral v mestu in v raznih krajih na podeželju izletnike (tokrat jih je bilo precej iz Sovodenj) ter jo mahnil skozi Istro naravnost proti Opatiji. Izletniki so bili namenjeni na otoke Cres, Mali Lošinj in Ve liki Lošinj. S trajektom od Brestove do Porozine so se Goričani kmalu pripeljali na ta otok sredi Kvarnerskega zaliva. Sredi otoka je bilo videti sladkovodno Vransko jezero, ki daje pitno vodo vsem tem otokom. S ceste, ki vozi po grebenu SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SIMON GREGORČIČ» GORICA Ul. Montesanto 84, tel. 834-95 Obveščamo vse interesente, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1974-75. Prošnje je treba vložiti na tajništvo doma vsak delavnik od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo deti sredozemsko rastlinstvo, ki je značilno za vso jadransko obalo, istočasno pa je bilo moč videti goličave, zlasti na južni strani, kjer piha iz senjske smeri ostra burja. Postanek je bil v Malem Lošinju, kjer so si Goričani ogledali krajevne znamenitosti. Pot jih je nato vodila v Veliki Lošinj, kjer so se srečali s številnimi turisti, ki so bili na dopustu. Popoldne so si ogledali še Cres, ob povratku domov pa je bil postanek v Dutovljah. Na željo izletnikov bo SPD priredilo še en družinski izlet, ki bo letos zadnji. Smer izleta bo tale: Gorica — Bovec — Predel — Raj-beljsko jezero — Nevejsko sedlo — dolina Reklanice — Kluže — Videm — Gorica. ■cove oj'iv išias ditvi triiškega pristanišča. Na tajni seji so tudi sprejeli sklep, s katerim odhaja v pokoj podtajnik pokrajinske upTaVg dr. Giuseppe Bressan, ki je bil dolga leta v službi v pokrajinski upravi. Občina Števerjan kupuje drva éteverjanska občinska uprava poziva vse občane, ki imajo na voljo les za kurjavo, naj najkasneje v roku desetih dni pošljejo na županstvo pismeno ponudbo, koliko nasekanih drv lahko prodajo in po kakšni ceni. Gorivo občinska uprava potrebuje za ogrevanje šolskih prostorov. Današnji podrobni program je naslednji: od 9.30 dalje se bodo na odru vrstili naslednji zbori: «Ermenegildo Coppetti» iz S. Giovannija Valdamo (Arezzo) pod vodstvom Giorgia Martellinija ; «Melodiae» iz Trsta, ki ga vodi Maria Susosvsky Semeraro; «Vysokoskolsky utnelecky soubor Pardubice» iz Pardubic na Češkoslovaškem pod vodstvom Vlastislava Novaka; «G. B. Candotti» iz Codroipa ki ga vodi Gilberto Pressacco. Vsi omenjeni zbori so mešani. Predpoldne bo nastopil zbor «Bard» iz Krakowa na Poljskem, ki ga vodi Irena Pfeiffer in ženska zbora «Luca Ma-renzio» iz Darfa Boaria pri Vicen-zi in «Rondinella» iz Padove, Popoldne se bo tekmovanje pričelo ob 15.30. Prva bosta na vrsti moška zbora iz Nemčije («Sangesfreunde 1950» iz Siegna — Kaana — Marien-borna) in iz Bolgarije («Mladinski zbor» iz Sofije). Sledil bo nastop zbora «Montasio» iz Trsta in madžarskega ženskega zbora iz Veszprema. V drugi polovici koncerta pa bodo nastopili mešani zbori «Vox maris», v katerem pojejo uslužbenci občinske uprave iz Costanze v Romuniji, «S. Ignazio» iz Gorice, «Pro musica» iz Celovca in «Montasio» iz Trsta. Ob 21. uri bo zaključni nastop z nagrajevanjem najboljših. Danes odprte bencinske črpalke Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke: Občim Gorica: Esso, Travnik; Texaco, Ulica Leoni; Chevron, Ulica Brigata Re; Shell, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Esso, Korzo Italija; Agip, Ulica Duca d’Aosta. Občina Gradišče: Shell, Trg U-nità. iiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Niiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiniiimiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiii V PRIREDBI ZKPO V SALONU MEBLO V Novi Gorici so odprli razstavo marin Alberta Sirka v Govorila sta župan Sušmelj in prof. Gerlanc V salonu Meblo so v petek zvečer z odprtjem razstave marin Alberta Sirka začeli razstavno sezono, ki bo, tako so prireditelji obljubili, prav tako bogata kot lanska. Kotiček v velikem prodajnem paviljonu tovarne pohištva Meblo v Novi Gorici, ki ga je to podjetje namenilo razstavam likovnikov v sodelovanju z ZKPO, je zelo pripraven, saj si lahko razstave vsak dan v času, ko je trgovim odprta, ogleda vsakdo, ne da bi zato ZKPO imela večje in nepredvidene stroške. Korist likovnega razstavljanja je podčrtal novogoriški župan Jože šušmelj. Poudaril je uspehe, ki jih je ZKPO imela m tem področju bodisi z razstavami v tem salonu kot z onimi v delovnih kolektivih, ki so zajele doslej odmaknjeno občinstvo. Poudaril pa je tudi važnost sedanje razstave, kjer lahko vidimo dela umetnika, ki se je v času med vojmma moral umakniti v Jugoslavijo iz Italije, ker je bil in hotel ostati Slovenec. Sirkov osebni prijatelj prof. Bogomil Gerlanc iz Ljubljane je dejal, da spada Albert Sirk med najbolj izrazite slikarje naše bližnje preteklosti. Primorci imamo važno mesto v slovenski likovni zgodovini in Albert Sirk je v svojih delih imel vedno pred očmi primorskega človeka in motive s svoje rodne zemlje, motive o morju, ki je bilo Družina Gomišček z Oslavja se zahvaljuje vsem domačinom in ostalim, ki so pomagali pri gašenju požara, ki je uničil hlev in senik. in mora ostati slovensko. Sirk ni imel sreče, da bi bil videl skupaj zbrane njegove marine ali vsaj del njih. Prof. Gerlanc pa je poudaril, da je prav zaradi tega sedanja razstava važna. Otvoritev je bila združena z nastopom Goriškega okteta in gledališkega igralca Iztoka Jereba. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki Slovenske prosvetne zveze iz Gorice in Sirkovi sorodniki iz Križa pri Trstu. Razstava je odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure. Goričanom in tudi Tržačanom priporočamo, da si jo ogledajo. Občina Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Občina Škocjan ob Soči: Esso, pokrajinska cesta za Gradež. Občina Ronke: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ulica Redi-puglia. Občina Gradež: BP, Argine More-ri: Sarom, Drevored Moreri Občina Tržič: Mobil, Ulica Boito; Agip, Ulica Duca d’Aosta: Esso. Ulica Boito, Api Ulica Cosulich. Občina Doberdob: Chevron, Dol. iz Koprivna'. V slovenski vasi bomo lahko prvič gledali furlanske plese in prav je, da spoznamo tudi ljudske običaje nam sosednega naroda, kot je prav tako prav, da našim sosedom posredujemo čim več naše kulture. V petek bodo folkloristi iz Koprivna pripeljali s seboj tudi svoje orkestraše, ki bodo kasneje igrali na večernem plesu Za snemanje programa bo poskrbel tržaški radio. V nedeljo zvečer ob 19. uri pa bo na vrsti slovenska folklora. Gostje bodo plesalci akademske folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane. Ta skupina je danes brez dvoma najboljša v Sloveniji. V svojem programu bo eno uro in po! izvajala slovenske ter druge jugoslovanske plese. V skupini bo čez 50 izvajalcev. Oba nastopa bosta na prostem. Še nekaj o jesenskem prazniku. Na dolgem zidu ob Mihaelovi ulici bodo razstavljene fotografije ter slike domačih umetnikov. Za ples bodo tako v petek kot v soboto in nedeljo skrbeli kar trije orkestri vsak večer. Zadovoljni bodo tako mladi, srednji in starejši. Delovalo bo več kioskov. Sedeži bodo kot lani iz slame. V nedeljo popoldne bo na sporedu slikarski ex tempore za mlade slikarje, vse dni bo odprta razstava slovenskih knjig. Prireditev so vključili v ljudske prireditve goriškega septembra. štandreški prosvetarji vabijo naše ljudi na to zadnjo prireditev na prostem v tej sezoni. Zaprl si a ri most pri Rubijah Pokrajinska uprava obvešča, da bo stari most pri Rubijah zaprt vsak dan od 8. do 18. ure do 30. oktobra. Na tem mestu bodo namreč uredili cestišče in popravili most. .................................................................................................................................................. v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas vljudno vabi k vpisu abonmaja za sezono 1974-75 v Gorici REPERTOAR V ABONMAJU Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (komedija v štirih dejanjih) Ferenc Molnar: LILIOM (komedija v sedmih slikah s prologom — prvič v slovenščini) Thornton Wilder: DRUŽINA ANTROPUS (fantastična kome- dija — prvič v slovenščini) GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE IZ HRVATSKE (glasbena komedija) IZVEN ABONMAJA Charles Maurice Hennequin: ANATOLOV DVOJNIK (komedija v treh dejanjih) Stanko Majcen: APOKALIPSA (z dodatkom motivov iz Rižarne) Pavel Golia: JURČEK (otroška predstava) OSTALA GOSTOVANJA SLOVENSKA POKLICNA GLEDALIŠČA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE MAKEDONSKO NARODNO GLEDALIŠČE VSE PREDSTAVE V ABONMAJU BODO V GLEDALIŠČU VERDI Vpisovanje abonentov od 23. septembra do 5. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze (pri Jožici Smet), Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 2407 CENE ABONMAJEV PARTER I. 8.000 lir PARTER II. 5.000 » MLADINA 3.000 » Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 3.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 3.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Za gledališke amaterske skupine, pedagoge, vzgojitelje in vse, ki se neposredno ukvarjajo z gledališkim delovanjem razpisujemo abonma (3.000 lir) za posebno predstavo v Kulturnem domu v Trstu, na kateri bo pred začetkom podana dramaturška analiza, ob zaključku pa bo sledil strokovni razgovor o vseh vidikih gledališke realizacije. Zaradi izjemnega porasta življenjskih stroškov smo bili prisiljeni nekoliko povišati ceno abonmajev. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma do četrtka, 26. t. m. Izkaznice bomo dostavili na dom. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1975. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE SSG NUDI SVOJIM ABONENTOM ZNATNE POPUSTE! OBISK PRI LOREDANI PIAZZI, LETOŠNJI MISS ITALIA Delo, za katerega se je izučila je najbolj stvarna perspektiva Najlepše dekle v Italiji se je rodilo v zakonu slovenske matere iz Brd in očeta proti fašista Po žilah I9-letne Loredane Piazza, mis Italije 1974, se pretaka, kakor smo že zapisali, naša kri. Njena mati Veronika Jakončič je namreč doma iz Medane v goriških Brdih. Prejšnji dan smo zmagovalko vsedržavnega natečaja obiskali na njenem domu v Krminu, kjer stanuje z materjo in očetom. Odprla nam je njena mama Veronika Jakončič, ki nam je — v odsotnosti najmlajše hčerke — povedala njeno in svojo zgodbo. Loredana je namreč, odkar ji pripada ta naslov, zaposlena z udeležbo na raznih prireditvah, zakaj vsepovsod bi radi imeli v gosteh dekle, ki je po oceni sodnikov letos najlepša Italijanka. «V naši družini smo že navajeni podobnih priznanj — nam je rekla Veronika Jakončič na vprašanje, kako se počutijo, odkar je njena hči naslikana na revijah in časnikih in ima tudi polno hišo rož. «Od štirih hčera, kolikor se jih je rodilo v naši družini, so se vse udeleževale lepotnih natečajev. Niso silile nanje, ampak so jih drugi vabili. Skoraj z vsake pomembne prireditve, kjer so izbirali kakšno dekle, so se moje vrnile s priznanjem. Pred dvema letoma, denimo, ko je bila Loredana «miss televolto Friuli» sta ji bili njeni sestri Maria Luisa in Miranda za družici. Ker Loredane le ni bilo, smo nadaljevali pogovor z materjo, ki nam je razkazala hčerine slike in nam navedla uspehe dosežene na lepotnih natečajih. Tako je bila Loredana lepotica Vidma «miss televolto» in «miss cinema Veneto». Popili smo kozarec pinota in zasukali pogovor na bolj vsakdanje stvari. Tako smo izvedeli, da je Veronika Jakončič spoznala svojega moža med vojno, ko je v Brda nosila hrano in zdravila. Njen mož je bil namreč tam pri partizanih. Ko so ga Nemci zajeli, so ga odpeljali v taborišče v Nemčijo. Po voj- ni se je kot napreden in demokratično usmerjen protifašist politično udejstvoval ter je leta 1947 z vso družino odšel v Jugoslavijo, kjer je nekaj let delal v Domžalah in v ladjedelnici na Reki. Medtem se je vrnila Loredana. Prišla je v družbi Marilde Cariola-to, ki je na istem tekmovanju dobila priznanje mis simpatije. Opravičila se je zaradi zamude. «Toliko poti imam te dni. Komaj sem se z naslovom vrnila iz Reggio Calabrie, že me vabijo v Padovo in Castelfranco. Sinoči smo se ob štirih zju traj vrnili s prireditve v Manzanu, danes zjutraj pa sem bila ob 8. uri že na delu v tovarni pohištva IGM v krminski industrijski coni,» je Loredana v beneškem dialektu opisala svojo veliko angažiranost, ki izhaja iz tako odgovornega plasmaja, Spet smo srebnili nekaj požir- 5. in 6. oktobra S0V0DNJAH Li-polita Italije 1974 Loredana Piazza z ntamo Veroniko Jakončič na domu v Kiniinu. Z ujima je tudi «Miss simpatia» Mariida Coriolato iz Viccnze kov pinota, o katerem je Loredana dejala, da ji je prinesel srečo. «Na tekmovanje sem nesla neka. steklenic vina. Proizvajalci so mi jih prinesli še več, toda v kovček sem utegnila spraviti samo dve. V Reggiu so bili nad njim navdušeni. Najbrž si bodo z njim naši vinogradniki odprli nova vrata za prodajo svojih proizvodov.» Loredana je zaposlena kot uradnica v pohištveni industriji, po de lu v tovarni pa urejuje knjigovod stvo še za nekaj podjetij v Manzanu in Corno di Rosazzo. Ali bo obdržala to delo ali pa se usmerja v filmski svet? Loredana in njena prijateljica sta v teh rečeh zelo praktični. «V Rimu sva posneli nekaj poskusnih kratkih filmov, provinov. Sporočili so nam, da so uspeli in naj prideva dol. Jutri odpotujeva na pogovor. 'Se sono fiori fioriranno’. Mene film ne zanima, bolj bi me veselilo, če bi lahko nastopala v «fotoromanih». Mariida je kar naravnost povedala, da bosta ponudbo sprejeli, če se bo izplačalo. Dvignila je roko, pomigala s palcem in kazalcem ter rekla: «Drugi hočejo zaslužiti z nama. Tudi midve imava pravico zaslužiti. Ni prav, da bi se pustili izkoriščati.» Loredana je prikupno dekle, lepe postave, modrih oči in dolgih kostanjevih las. Po slikah, ki nam jih je pokazala Jakončičeva, so tudi o-stale hčere tri, vse poročene, lepa dekleta. Imeli smo torej vse razloge, da smo priznali materi teh deklet, da je drevo raslo v ravnini in da jabolka niso padla daleč od njega. Poslovili smo se, želeli dosti sreče in še dosti lepih otrok. «Hvala za voščila — odgovori Loredana — toda tistega za otroke ne sprejemam. Vidim pri sestrah, koliko skrbi imajo z njimi.» Seveda, sedaj nima časa misliti nanje. Eno leto bo nosila krono kraljice in izpolnjevala obveznosti, dokler jih prihodnje leto ne bo predala svoji naslednici. V tem času bo spoznala ljudi, ki prirejajo lepotna tekmovanja, inte rese, ki so prisotni v zakulisju tega Spektakla, in ugotovila — tako sodimo po njeni treznosti — da je delo, za katerega se je izučila, najbolj stvarna perspektiva. 'Se sono fiori’ pa bo lahko tudi drugače. V TOPOLOVEM PRI GRMEKU Lov na gade: 160 kač ubitih V vasici Topolovo pri Grmeku je skupina kmetov ubila nad 160 gadov, ki so gnezdili v kupu gnoja ob nekem kmečkem dvorišču. Lov na gade se je pričel potem ko je neki kmet opazil gada na svojem dvorišču. Poklical je takoj na pomoč druge sosede in so pričeli s pregledom vseh mogočih skrivališč, kjer bi lahko gnezdile nevarne živali. Pod nekim kupom gnoja, kjer je precej toplo, so našli gnezdo 160 gadov. Mrtve živali so nato izročili občini v Grmeku in so za vsako dobili 1.000 lir. Prosveta Prosvetno društvo «Sovodnje» obvešča, da bo vaja folklorne skupine v Kulturnem domu v Sovodnjah v torek, 24. septembra, ob 20.30. Razstave V galeriji «Il Torchio» v UL Ma-meli je te dni odprta razstava beneškega slikarja Uga Battaglie. Od* prta bo do 30. septembra. Razna obvestila Goriška občina obvešča, da je treba najkasneje do 25. oktobra urediti vsa grobišča na glavnem in vaških pokopališčih. Goriška pokrajina je razpisala javni natečaj za šolske podpore študentom, ki so vpisani na kmetijski univerzi, oziroma, ki obiskujejo kmetijske tehnične zavode. Univerzitetnim študentom bodo podelili tri šolske podpore v višini 300.000 lir, medtem ko srednješolcem 20 podpor v višini 180.000 lir. Zainteresiranci naj naslovijo prošnje na navadnem papirju na upravo goriške pokrajine, Korzo Italija 55. Vsa podrobnejša pojasnila daje ustrezen orad na pokrajini. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 «Revolver».' A. Belli in O. Reed. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Solaris». N. Bondarčuk in J. Jarvek. Baivni film. CORSO 15.15—22.00 «Vivo quanto basta per ammazzarti». G. Ford in D Weynter. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «Le hostes». E. Trager in I. Steer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.30-22.00 «Amico mio frega tu che frego anch’io». R. Carter in B. Rendali. Barvni film. Tržič AZZURRO 16.00-22.00 «Un esercito di cinque uomini». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Peccato veniale». Barvni film. PRINCIPE 16.00-22.00 «La polizia chiede aiuto». Barvni film. A ava Corica SOČA «24 ur Le Mensa», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Let mrtve ptice», slovenski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Zaklad na vrhu nebotičnika», francoski barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Operacija Kohinor», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. PRVAČINA «Lov za zakladom», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan In ponoči dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al Redentore», Ul. Rosselli, tel. 72-340. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Cristianini in dr. Bevilacqua V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Galopin, v Ron-kah in Doberdobu dr. Verbano junior, v Tržiču in štarančanu pa dr. Cali.. OB POSVETOVANJU JUGOSLOVANSKIH ZALOŽNIKOV Slovenska založniška dejavnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini Informativno poročilo predstavnika Založništva tržaškega tiska Marka Kravosa ob obisku založnikov v Kulturnem domu PRED ŠTIRIDESETIMI LETI JE IZŠLA PRVA ŠTEVILKA «LJUDSKE PRAVICE» aTi *8** s;,,*.-. . « .i'''' ' ' j' 1960 blok, ki je izšel za igre v Rimu Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StT3ll 8 22. septembra 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 JU/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og as'* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo F*' ©glasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn o. Odgovorni urednik Gorazd Vesel ORKAN «FIFI» SEJAL SMRT IN RAZDEJANJE PO DRŽAVAH SREDNJE AMERIKE 8.000 mrtvih v opustošenem Hondurasu Podivjani hudourniki poplavili vse severne pokrajine karibske republike • Nad 10.000 pogrešanih ■ Polja in nasadi banan uničeni ■ Nevarnost epidemij in kolere TEGUCIGALPA (Honduras), 21. — Orkan «Fifi», ki se je razdivjal z vso svojo strahotno silo nad državami Srednje Amerike, je terjal blizu osem tisoč žrtev v sa-Bdem Hondurasu. Po sporočilu stotnika Carlosa Fortina pa bi lahko bil končni obračun žrtev še tragič-nejši. V severnih pokrajinah države so namreč našteli na tisoče mrtvih v raznih mestih, na desettisoče ljudi pa pogrešajo. Preživeli in vojska so začeli kopati med blatom in ruševinami, ki so dobesedno preplavile nekatere pokrajine, in iščejo morebitne ranjence. Fortin je dejal, da ne ve koliko mrtvih so že pokopali v ogromnih skupnih grobih, tako veliko je število žrtev orkana. Piloti ameriškega in honduraške-ga letalstva, ki so preleteli opusto-šeno deželo, poročajo o opustošenih poljih in o uničenih nasadih banan. «Fifi» — je dejal neki letalec — je zlomil hrbtenico honduraškega gospodarstva. Izdatni nalivi zadnjih dni so spremenili v podivjane hudournike tudi najmanjše potočke. Pobesnela voda je odplavila vse, kar se ji je zoperstavilo. Po vesteh radioamaterjev kaže, da reke odplavljajo proti morju na stotine trupel. HONDURAS NEODVISNA REPUBLIKA OD LETA 1822 Površina — 112.088 kv. m Prebivalstvo — 2.582.000 (večinoma mešanci, Indijanci, črnci in belci) Prestolnica — Tegucigalpa (232 tisoč 276 prebivalcev) Denar — lempira = 290 lir Gospodarstvo — banane (14 milijonov stotov), kokosov oreh, kava, rude (cink, svinec srebro). Največ žrtev je bilo v mestecu Cholama pri izviru reke Ulua. O-gromen plaz je zgrmel s hribov na mesto in podrl jez, ki je omogočil namakanje polj in nasadov banan. Ogromen val je sredi noči zgrmel na mesto in presenetil prebivalce v snu. Po nepotrjenih vesteh je pobesnela voda ugonobila okrog 3000 prebivalcev Cholama. Rešili so se le tisti, ki so stanovali v visokem delu mesta. «Voda in blato — je dejal vodja honduraškega odbora za pomoč prizadetemu prebivalstvu Roger Val-lezilla — je odplavila kar cele vasi. Potočki so se spremenili v pošastne hudournike in vse severne pokrajine so popoldnoma opustoše-ne. To je ena najhujših, če že ne najhujša tragedija v zgodovini Hondurasa. Vas Quebrada Seca je zginila. Blato je pokopalo celo zvonik.» Orkan «Fifi», vzrok vsega gorja, je z divjanjem po Hondurasu in Ni-karagui, od koder tudi poročajo o nekaj mrtvih, izčrpal vso svojo moč in se je spremenil v majhno tropsko neurje, ki ne more povzročiti vec nobene škode. Po obvestilih mehiške meteorološke službe pa kaže, da sredi Mehiškega zaliva nastaja nova depresija, ki bi se lahko spremenila v podivjan orkan. Na meji med Gvatemalo in Mehiko že piha silovit veter, ki je potopil 16 ribiških ladij v pristaniščih Livingston in Santo Tomas. Iz Manague pa poročajo, da pogrešajo letalo «Dakota C-47» nika-ragujskega letalstva, na katerem je bilo sedem ljudi. Letalo, ki je letelo iz mesta Leon v Managuo, v okviru reševalnih akcij s področij, ki jih je opustošil orkan, je verjetno strmoglavilo sredi poleta. Kaže, da so potniki in posadka mrtvi. «Fifi» je opustošil skupaj šest držav Srednje Amerike in pustil za seboj po 48 urah divjanja smrt in razdejanje. Prizadete države so Honduras, Salvador, Gvatemala, Kostarika, Nikaragua in Mehika. Po nepotrjenih vesteh naj bi bilo v Salvadorju 40 mrtvih, v Gvatemali baje ni bilo žrtev, nasadi banan pa so opustošeni. V Kostariki je neurje povzročilo veliko škodo in terjalo eno žrtev, o sedmih mrtvih pa poročajo iz Nikarague. Najbolj prizadet je Honduras, kjer so v vsej državi proglasili izredno stanje zaradi naravne katastrofe. Honduras je najrevnejša država Srednje Amerike. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo in predvsem pridelovanje banan, ki ga imajo v zakupu velike ameriške družbe. Odbor za pomoč prizadetemu prebivalstvu je že poslal reševalne skupine v najhuje prizadete pokrajine, kljub temu pa obstaja nevarnost izbruha epidemij in kolere zaradi zastrupljenih vod, pomanjkanja zdravil in živil. V Washingtonu so sporočili, da so že odredili pošiljke živil Hondurasu, urad OZN za pomoč opusto-šenim področjem, pa je sporočil, da je honduraška vlada prosila za nujno pomoč. Desetletni deček ugrabljen v Kalabriji COSENZA, 21. — štirje oboroženi in zakrinkani banditi so včeraj zvečer ugrabili v kraju Valle Piccola 10-letnega dečka Francesca Cribarija, sina predsednika ustanove za Silo in krajevnega združenja lesnih industrijcev. To je prvi primer ugrabitve mladoletnika v Kalabriji. Banditi so vlomili v vilo dr. Cribarija včeraj zvečer. Medtem ko sta dva stražila prisotne, sta druga dva prebrskala vso hišo in se polastila vseh dragocenosti, ki so jima prišle pod roko. Verjetno pa je bil plen manjši kot sta pričakovala, in zato sta bandita odvedla s seboj 10-letnega Francesca. Ostale, mater očeta in štiri sinove, so ugrabitelji zvezali, da bi jim preprečili, da bi o napadu obvestili policijo. Bandita, ki sta odvedla otroka, sta se odpeljala z avtom, ki ga je dr. Cribari parkiral pred riso. Druga dva bandita sta ostala v vili še precej časa, tako da sta se pajdaša lahko nemoteno oddaljila z otrokom. Dr. Cribari se je šele davi razvezal in obvestil o dogodku karabinjerje. Policija in orožniki so takoj postavili cestne bloke v okolici kraja Valle Piccolo, a doslej je bilo iskanje malega Francesca brezuspešno. osvobodilne vojske Slovenije. Dosedanji zbori so bili na Pokljuki, v Beli krajini. Logarski dolini, Ple-šivcu in v Kamniški Bistrici. Zbora v Kopru so se udeležili razen večjega števila nekdanjih partizanskih vezistov tudi pripadniki enot teritorialne obrambe, predstavniki obalnih in občinskih družbeno - političnih organizacij in drugi gostje, med katerimi podpredsednik skupščine SR Slovenije Vladimir Logar. Udeležence zbora je pozdravila predsednica sekcije vezistov Dragica Rome. Poudarila je pomen teh vsakoletnih srečanj, na katerih o-bujajo spomine na dogodke iz NOV hkrati pa tudi, da bi današnjo generacijo spoznali s tem najpomembnejšim razdobjem v naši zgodovini. Povedala je, kako pomembno delo so opravljali vezisti med NOV, saj so že leta 1941 organizirali v Ljubljani ilegalno radijsko postajo «Kričač», ki je tolmačila program komunistične partije in vzpodbujala ljudi k uporu. Dragica Rome je v nadaljevanju svojega govora poudarila tudi današnjo vlogo vezistov predvsem v okviru izvajanja koncepta splošnega ljudskega odpora. Udeležence zbora je zatem pozdravil v imenu pokrovitelja direktor koprskega PTT podjetja Roman Florjančič. Tudi on je poudaril pomen delovanja vezistov v NOV, hkrati pa je tudi obširno govoril o današnjih nalogah. Veziste je pozdravil tudi predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Titu, posebna delegacija pa je NA KAIRSKEM TRISTRANSKEM SREČANJU VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA V Kopru 6. zbor vezistov NOV Pomen vezistov v konceptu splošnega ljudskega odpora - V prostorih PTT v Kopru razstava komunikacijskih sredstev med NOV in danes KOPER, 21. — Pod pokrovitelj- položila venec pred spomenik pa-stvom PTT Slovenije je bil danes | dlim borcem v Marezigah. Z eno-v Kopru 6. zbor vezistov narodno- minutnim molkom so tudi počasti SPORT SPORT SPORT V VASI SO ŽE PRIPRAVILI TEKMOVALNO PROGO Egipt in Sirija v celoti priznavata palestinske osvobodilne organizacije Sirski predsednik Asad za miroljubno ali drugačno osvoboditev zasedenih ozemelj KAIRO, 21. — Danes se je v e- stince izven jordanskega ozemlja giptovskem glavnem mestu zaključila tristranska konferenca, na kateri so sodelovali Egipt, Sirija in Organizacija za osvoboditev Palestine. Zaključki konference predstavljajo popolno zmago palestinskega osvobodilnega gibanja, ki si je priborilo v arabskem svetu polno in izključno zastopstvo palestinskega naroda. Kairski zaključki so v bistvu v skoraj popolnem nasprotju s sporazumom, ki je bil pred časom sklenjen med Egiptom in jordanskim kraljem Huseinom. Na tistih razgovorih je Egipt popustil zahtevam hašemitskega vladarja ter je dopustil formulo: palestinsko osvobo- dilno gibanje predstavlja le Pale- ...............................................................'"•■■■* OBROČ OKROG KUBE SE RA/KRAJA Ukinitev gospodarskih sankcij proti Havani na dnevnem redu prihodnjega zasedanja OAD Dve tretjini članic organizacije naklonjeni sprejemu Kube v OAD WASHINGTON, 21. — «Varnosti pas», ki so ga ZDA pred 12 leti sklenile okrog Kube popušča. Na izredni seji stalnega sveta organizacije ameriških držav (OAD) so namreč sklenili, da bodo vprašanje gospodarskih sankcij proti Kubi vpisali na dnevni red prihodnjega sestanka zunanjih ministrov Amerike, ki bo novembra v Quitu. Odpravi gospodarskih sankcij in sprejemu Kube v OAD sta naklonjeni dve tretjini članic organizacije. kar zadostuje za preklic sklepa iz leta 1964. ki so ga OAD vsilile ZDA. Na predlog Venezuele, Kostarike in Kolumbije je stalni svet organizacije ameriških držav razpravljal o vprašanju Kube in sklenil vpisati problem na dnevni red zasedanja zunanjih ministrov. Delegacija ZDA, ki je bila doslej edina resnejša ovira sprejemu Kube v OAD, je tokrat zavzela zelo previdno stališče, tudi da ne bi z grobim izsiljevanjem ostalih držav povzročila razkol v OAD. Veleposlanik William Maynard je izjavil, da so ZDA pripravljene ponovno preučiti vprašanje gospodarskih sankcij proti Kubi, to pa še ne pomeni, da pristajajo na ukinitev sankcij in sprejem Kube v organizacijo. V zàdnjih letih se je stališče marsikatere latinskoameriške države, ki je v začetku ostro nasprotovala Castru, polagoma spremenilo. Nekateri delegati so na zasedanju sveta med drugim podčrtali absurdnost sankcij proti Kubi v trenutku, ko se je Washington začel pogajati o razorožitvi s Sovjetsko »vezo in navezuje stike z LR Kitajsko. Značilno je vsekakor, da vstopu Kube v ODA odločno nasprotujejo najbolj reakcionarni latinskoameriški režimi kot so čilski, brazilski, paragvajski in urugvajski, ki trdijo, da Havana vztraja v politik; vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kuba je bila izključena iz OAD leta 1964 na zahtevo ZDA, ki so obtožile Havano vmešavanja v notranje zadeve ostalih latinskoameriških držav. Iz istega razloga so se odločili tudi za gospodarske sankcije in sicer za prekinitev kakršnih koli gospodarskih stikov s karibsko republiko. Kazen, ki so jo ZDA naložile Kubi, je imela kot končni cilj ohraniti vpliv Washingtona na latinskoameriškem kontinentu. Z izjemo Mehike so se pred desetimi leti vse države pokorile volji Washingtona tudi iz strahu, da bi ne usahnila reka dolarjev, ki se je stekala iz ZDA v blagajne skorumpiranih latinskoameriških režimov. Obroč je začel pokati, ko je v Latinski Ameriki zavel nov veter in so si nekatere države začele postavljati vprašanje osamosvojitve in možnosti samostojnega političnega nastopa. Ni naključje, če so prve navezale stike s Kubo države, ki so poskušale liberalizirati tudi svoje notranjepolitične odnose. Prvi se je za navezavo diplomatskih odnosov s ob svojem nastopu pretrgali vse odnose s Kubo in se morda najostreje protivijo vrnitvi Castrovega predstavnika v OAD. Prav tako je povsem razumljivo, da zgledu Pinocheta sledijo Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, kjer so na oblasti reakcionarni vojaški režimi, ki se imajo za ameriškega psa čuvaja na la tinskoameriškem kontinentu. Ti režimi imajo več razlogov za strah pred Kubo. Dejstvo, da je Castro odločno podprl gverilska gibanja v Južni Ameriki, da je Che Guevara poskusil organizirati upor v Boliviji, ni niti še tako pomembno. Bolj se latinskoameriški režimi bojijo vpliva, ki ga ima kubanski model na mladino, idejnega zagona, ki ga kubanska revolucija vliva naprednim latinskoameriškim gibanjem. Vprašanje Kube je prišlo na dnevni red ODA, ko so se odnosi v latinskoameriški celini znatno spremenili. Navezava stikov s Havano pomeni za velik del južnoameriških držav začetek politične samostojnosti in zrelosti. Te države čutijo, da morajo na mednarodnem političnem odru braniti tudi svoje interese in ne zgolj interese mogočnega severnega zaveznika in «pokrovitelja». Za Kubo pa predstavlja ukinitev sankcij in vstop v OAD moralno zmago. Predlog za to prihaja z latinskoameriške celine, kar Kubancem in drugim naprednim silam pomeni tudi hud udarec reak- Havano odločil Peru, sledil mu je Čile Salvadorja Allendeja in Argen- I cionarjem iz Washingtona ter potr tina Hectorja Campore. Tudi ni na- ditev politične moči Latinske A-ključje, da so čilski «golpisti» takoj I merike. (pri tem je mišljena tudi Cisjor-danija). Zakaj ta nenaden politični premik egiptovske vlade? Verjetno bo držalo mnenje nekaterih političnih opazovalcev, da je Egipt bolj zainteresiran za dobre odnose s palestinskim osvobodilnim gibanjem, ki uživa podporo vsega arabskega sveta, kot pa da bi podpiral sebične težnje jordanskega vladarja. To pa pomeni, da bo prišlo do krize med Egiptom, vštevši tudi Sirijo in druge arabske države, z Jordanijo. Kako bo arabski svet reševal probleme, ki bodo nastali iz tega najnovejšega nastopa na medarabski in tudi mednarodni ravni, je seveda še vprašanje časa. V prihodnjih dneh bo egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi odpotoval v New York, kjer se bo udeležil zasedanj generalne skupščine OZN. Fahmi bo izkoristil to priložnost, da se bo tudi srečal z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem. V Kairo se bo vrnil 5. oktobra. Za 9. oktober pa je predviden obisk ameriškega državnega tajnika v Kairu, od koder bo Kissinger po dveh dneh odpotoval v Tel Aviv. Iz vsega tega je razvidno, da se, čeprav počasi izoblikujejo stališča raznih držav na Bližnjem vzhodu glede ureditve palestinskega vprašanja posebej ter vprašanja Bližnjega vzhoda na splošno. Egipt je bil morda v prvem trenutku bolj zavzet, spri čo doseženega sporazuma, ob pozitivni podpori ZDA, o razmiku čet na Sinaju in na Golanu, za izvajanje politike, ki bi slonela na načelih miroljubnega sožitja z Izraelom. Stvarnost pa je drugačna. Palestinsko osvobodilno gibanje je še vedno trdno in uporno navzoče in tudi Sirija noče popustiti, posebno zaradi izraelskih zahtev po ozemljih, ki jih je Izrael zasedel leta 1967. Sirski predsednik El Asad je danes govoril na 18. kongresu generalne konfederacije sirskih delavskih sindikatov. V svojem govoru je državnik dejal: «Naša bojna moč se je povečala po oktobrski in golanski vojni in mi jo bomo okrepili na vseh ravneh, da bi osvobodili zasedena področja ter uveljavili pravice, ki so nam bile odvzete.» Na kongresu v Damasku so bile navzoče sindikalne delegacije iz arabskih, azijskih, afriških, evropskih in latinskoameriških držav. V svojem govoru je Asad poudaril, da bo njegova država skušala doseči mimo rešitev vprašanj, toda pripravljena pa je, da bo posegla tudi po drugačnih sredstvih, če bo to potrebno. Na kraju naj še omenimo glavne značilnosti kairskega sporazuma med Egiptom, Sirijo in palestinskim osvobodilnim gibanjem: 1. okrepiti akcijo za osvoboditev vseh zasedenih a-rabskih ozemelj ter za spoštovanje narodnih pravic palestinskega naroda; 2. podpisnice zavračajo vsakršen delen sporazum: 3. treba je okrepiti arabsko solidarnost, politično, gospo-.darsko in vojaško na vseh področjih konfrontacije; 4. stremeti za umestitev nacionalne palestinske oblasti na palestinski zemlji, ki bo osvobojena s političnimi, oziroma vojaškimi sredstvi; 5. odločna podpora palestinski osvobodilni organizaciji, kot zakonitemu in edinemu predstavniku palestinskega naroda. Te so glavne točke sporazuma, od katerih bodo verjetne nekatere izvale hudo reakcijo jordanske kraljevine. li spomin padlih partizanskih vezistov med NOV. Popoldne se je prireditev nadaljevala v domu PTT v Strunjanu, kjer so v krajšem kulturnem sporedu nastopili učenci PTT centra in radioamaterji. Ob tej priložnosti so v osnovni šoli v Slivju v Brkinih izročili v dar grafoskop kot prispevek v solidarnostni akciji za Brkine. Ob 6. zboru partizanskih vezistov Slovenije so v prostorih PTT podjetja v Kopru odprli tudi razstavo sredstev zvez med NOV in sodobnih tehničnih sredstev v splošnem ljudskem odporu. JAVNA ODDAJA RADIA KOPER V ČEPOVANU ČEPOV AN, 21. — Radio Koper je organiziral v partizanskem Čepova-nu uspelo javno oddajo, ki jo je vodil novinar Miloš Ivančič. Na sporedu je bilo več razgovorov s predstavniki krajevne skupnosti, v kulturnem sporedu pa so nastopili vaški pevski zbor, šolski pevski zbor, mladi pevci in recitatorji. Izvlečke iz javne oddaje bo radio Koper oddajal jutri ob 17. uri. PRIZADEVANJA NA OBALI ZA PODALJŠANJE SEZONE PORTOROŽ, 21. — Turistični delavci na obali si na vse načine prizadevajo, da bi podaljšali turistično sezono in tudi v jesenskem razdobju privabili kar največ gostov. V Simonovem zalivu bo še naprej veljal 10-odstotni popust za domače goste, podoben popust pa se nudi tudi na Belvederju nad Izolo. Medtem ko bo Ankaran čez zimo zaprt, se v Piranu pripravljajo na kreditiranje gostov. Kdor bi se odločil za letovanje od druge polovice oktobra dalje, bo lahko odplačeval stroške v mesečnih obrokih. V hotelu Portorož bodo imeli gostje pozimi vrsto ugodnosti. Od 1. decembra do 31. marca bodo namreč plačevali gostje za 14-dnev-no letovanje od 750 do 1.660 dinar jev. Za ta denar bodo imeli na razpolago celodnevni penzion, brezplačno kopanje v zimskih bazenih in enkratni brezplačni vstop v nočni bar. Določene posebne ugodnosti pripravljajo tudi za družine z otroki. L. O. DUNAJ, 21. — Avstrijska policija je aretirala 28-letnega Turka Sue-lemana Asiana, ki je v Hardu razpečeval morfij. Kaže, da je razpečevalec pripadnik razpredene mednarodne organizacije za tihotapljenje mamil. Tatovi tovornjakov TIR aretirani v Turinu TURIN, 21. — Agenti letečega oddelka turinske kvesture so odkrili tolpo tatov mednarodnih tovornjakov z oznako TIR, ki je delovala v Turinu in v Piemontu. Policisti so aretirali dva tatova in zaplenili vrsto ukradenih tovornjakov. Tolpa je razprodajala tovor, tovornjake pa so prepleskali, zamenjali evidenčno tablico ter registrsko številko motorja in jih nato prodali, imuniiiiiHimmiiiiimiuiiiiimtimHiiitiiiiiiiiiimniniiitfimfiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiun V OKVIRU POBUDE MEDNARODNE ZADRUŽNE ZVEZE Tržaške zadružnice na srečanju v Ljubljani Plodno sodelovanje na regionalni ravni V prejšnjih dneh se je Tržaška zadružna zveza udeležila pomembnega sestanka v Ljubljani, ki ga je sklicala Mednarodna zadružna zveza (e-notna organizacija, ki združuje 260 milijonov zadružnikov vseh celin) v zvezi s pripravami za prihodnji mednarodni praznik žena. Ljubljanskega srečanja [»upravljalnega odbora se je udeležila predsednica tržaške zadružne zveze Libera Sorini, ki je nastopila v imenu italijanskega vsedržavnega odbora zadružnic zveze. Gostinje iz več držav je sprejela Mara Rupena, članica Mednarodne zadružne zveze. Srečanje je bilo toliko pomembnejše, ker so se ga udeležile tudi zastopnica organizacije FAO gospa Diaz, predstavnica FIPA (International Federation of Agricolture Pruducers) gospa Bela ter gospa Nasuti, ki je predstavljala organizacijo ČOPA (odbor kmečkih profesionalnih organizacij pri EGS). Agrarni inštitut Slovenije je zastopala inž. Tončka Berlic. Srečanja sta se udeležili tudi dve zastopnici zadružnega gibanja iz Emilije. Med pripravljalnimi deli so delegatke obiskale razne ustanove in kmečka podjetja. Zelo zanimiv je bil o-bisk v Trebnjah na Dolenjskem, kjer gradijo novo tovarno, ki bo predelovala na leto 14.000 ton krompirja. Krompir bo dobavljala kmečka zadruga po dogovorjenih minimalnih cenah. Gostinje so obiskale še veliko tovarno za predelavo sadja in proizvodnjo alkoholnih pijač ter razstavo slikarjev samoukov. Ob ogrski meji je delegacija obiskala tudi pokrajinsko središče za elektrifikacijo po- deželja, ki skrbi za tehnični napredek v kmetijstvu. Nadalje so se udeležile tudi slovesnosti ob odprtju neke ceste, ki je bila zgrajena s samoprispevkom občanov. Delegatke so sprejeli tudi predsednik zadružne zveze Slovenije Petelin, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Ivan Kristan ter inž. Tine Nestak od predsedstva skupščine LR Slovenije. Srečanje je bilo zelo pomembno za tržaško delegacijo, ker spada okvir plodnega sodelovanja med tržaškimi in deželnimi zadružnimi organizacijami ob navzočnosti predstavnikov deželnega odbora za zadružništvo z zadružnimi voditelji v Sloveniji in tudi v Avstriji. S. G. V nočni štafeti bo tekmovalo v Sovodnjah mnogo ekip Precejšnja udeležba tudi iz Slovenije Ob priložnosti zaključne manifestacije ob 50-letnici ustanovitve ZS ŠDI bodo startale štafete iz štirih različnih krajev, in sicer iz Pirana, Tolmina, Rezije in Trsta. Medtem, ko se bodo tekmovalci bližali Sovodnjam, bo župan češčut pripravil sprejem gostov na župan-stvu in tako poudaril važnost tega dneva za naš šport, ki je eden od glavnih dejavnikov za obstoj naše narodnostne skupnosti. Kar se pa tiče tekmovalne štafete je v Sovodnjah že vse pripravljeno. Tekmovalna proga (za moške bo dolga približno 1.500 m ter za ženske 800 m) se bo vila po vaških poteh. Ob startu prve ekipe bodo organizatorji prižgali na stotine bakel ob strani proge. Te bodo označile progo, ki bo v večernih urah izgledala kot en sam ogenj. Da bo koreografija še lepša bodo sredi proge pripravili velik kres. Vpisovanje za tekmovalno nočno štafeto je že v teku. Beležiti pa moramo do sedaj zadovoljivo število vpisanih moških in ženskih ekip. Iz Slovenije so se do sedaj vpisale ekipe iz Pirana (moška in ženska), iz Nove Gorice (moška in dev ženski), iz Tolmina (moška in ženska). Z Goriškega so se vpisala naslednja društva: Dom (moška dve ženski), iz Tolmina (moška in ženska). Mladost (moška), RMV (moška), Juventina (moška). S Tržaškega pa Adria (moška in ženska) ter Kras (moška in ženska). S tem v zvezi pozivajo organizatorji vsa društva, ki se hočejo vpisati, naj to storijo do 1. oktobra. Tržaška društva naj se vpišejo kar v Trstu, in sicer na sedežu v Ulici Geppa 9, društva z Goriškega in Slovenije pa v Gorici, Ul. Malta 2. P. R. V FINALU IZZIVALCEV Še en remi med Korčnojem in Karpovom MOSKVA, 21. - V finalu izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka v Moskvi sta se Karpov in Korč-noj . danes v nadaljevanju 3. partije sporazumela za remi. Včeraj sta to partijo prekinila pri 44. potezi, danes pa sta remizirala pri 57. Dvoboj bodo nadaljevali jutri. DANES NA MONTEBELU Dve pomembni manifestaciji Na konjskem dirkališču na Mon-tebelu bosta danes dve pomembni manifestaciji, v vsedržavnem merilu. Tekmovanje za «Memorial Giorgia Jegherja» bo najpomembnejše. Nastopili bodo najboljši italijanski konji, kot n.pr. Top Hano-ver. Sem, Sharif, Bourbon, Patroclo in Baltico. Za to dirko je razpisana «Velika nagrada» v višini 12 milijonov lir. Med mnogimi vodniki bo tudi Nello Belici. V okviru tekmovanja za «Nagrado Glauco Jegher» (z mednarodno u-deležbo) bodo nastopili tudi Pagot, Fresinone, Rodengo, Seminoie, Bruschino. To bo izredno izenačena dirka, v kateri ni favorita. Poleg tega bo na sporedu še nekaj dirk. Druga pomembna točka današnjih dogodkov na Montebelu bo izvolitev «Lady Trotto Montebello». Izvoljenka bo nastopila 6. oktobra v Milanu, v finalu tega izbirnega tekmovanja, ki ga organizirajo tudi na ostalih italijanskih konjskih dirkališčih. Včeraj v Gottwaldovem Nov SR za ženske v metu krogle PRAGA, 21. — Čehoslovakinja Helena Fibingeropa je danes v Gottwaldovem postavila nov svetovni rekord v metu krogle z razdaljo 21,57 m. Dosedanji rekord je bil last Sovjetinje Nadežde Čižove z znamko 21,45 m, postavila pa ga je pred letom dni v Varni. Nixon dobiva od CIA zaupna poročila o mednarodnem položaju WASHINGTON, 21. - Ameriški časnikarji, ki so akreditirani pri Beli hiši so po naključju odkrili, Iti1 da ameriška obveščevalna služba pošilja enkrat tedensko Nixonu kot vsem ostalim bivšim predsednikom zaupna poročila o političnem položaju v svetu. Običajno mu služba pošilja poročila v obliki dokumentov, za bolj zaupna vprašanja pa pošlje nalašč zadolženega kurirja za ustno sporočilo. POONA, 21. — Stanje polfinalnega medpodročnega dvoboja za Davisov pokal med SZ in Indijo je še vedno 1:1, ker so morali današnje srečanje dvojic zaradi teme prekiniti pri stanju 13:15, 7:5 in 19:17 za indijska igralca. Srečanje dvojic bodo nadaljevali jutri, nato pa bodo opravili še zadnja dvoboja posameznikov. V 7. kolu jugoslovanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva je v anticipirani tekmi včeraj Beograd premagal Čelik s 4:2. 1. jugoslovanski zvezni moški rokometni ligi je Krivaja odpravila iubljanski Slovan s 23:17. ODBOJKA Jutri igra Dom V drugem kolu B skupine 1. odbojkarskega turnirja Libertasa, se no jutri zvečer ob 22. uri goriška šesterka Doma srečala z ekipo San Giovanni al Natisene. OBVESTILO ŠK Kras obvešča, »la bo seja širšega odbora jutri, 23. septembra ob 20.30 v prostorih krožka v Zgoniku. ZAHVALA Ob zaključku proslav 50-let-nice svoje ustanovitve se športno društvo Primorje zahvaljuje vsem enajstericam, ki so s* udeležile raznih turnirjev in vsem, ki so društvu ob tej priložnosti na katerikoli način priskočili na pomoč. Obenem se zahvaljuje vaščanom in trgovcem za gmotno podporo, kot tudi Primorskemu dnevniku in Radiu Trst A za pozorno poročanje. ŠD Primorje vabi svoje člane na 12. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 26. t.m. ob 21. uri na društvenem sedežu V Soščevi hiši na Proseku. Dnevni red: 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. volitve novega odbora 5. razno PRIMORSKI NOGOMETAŠI Presenečenje v Sežani Tudi četrto kolo slovenske nogometne lige je navrglo primorskim predstavnikom samo dve točki. Izola je še naprej najbolj solidna in je kljub trem gostovanjem s 4 točkami na šestem mestu. Tudi na drugem zaporednem gostovanju je remizirala, pri tem pa je zanimivo, da je tako v Ptuju kot v Vevčah pri Ljubljani izenačila ob koncu tekme. Koper je v svojem tretjem nastopu pred domačim občinstvom dosegel prva gola (oba Cvijanovič) in bil blizu zmage, vendar so gostujoči igralci Slovana iz Ljubljane tri minute pred koncem izravnali rezultat. Po štirih kolih je Koper poleg Drave še edino moštvo v SNL, ki ni zmagalo. Novogoričani so imeli v derbiju novincev v Rušah smolo. Pri minimalnem vodstvu domačega Pohorja je 15 minut pred koncem Marušiču vratar ubranil strel iz enajstmetrovke Na lestvici je Koper s 3 točkami deveti. Vozila pa z dvema točkama dvanajsta. V zahodni conski ligi je ajdovsko Primorje pospravilo tretjo visoko zmago. čeprav je nastopilo brez najboljšega strelca Batagelja. Do 39. minute je trajala negotovost, ko je Fcgič načel mrežo Usnjarja, ki sta jo potem v drugem polčasu zatresla še Begič in novi igralec Nikolič (prej Novi Sad). V derbiju drugouvrščene Adrije moštvi s svojo igro nista upravičili visoke uvrstitve. K temu je delno pripomogel tudi neizkušen in nedorasel sodnik, ki ni znal ukrotiti igralcev, tako da se je igra izrodila. Litija je bila boljša v prvem polčasu. Adrija pa v drugem, tako da bi bolj ustrezal neodločen rezultat kot pa zmaga Litije. Mirence je tokrat spremljala izredna smola. Kot že prvi dve tekmi so tudi tretjo začeli oslabljeni, že v prvem polčasu pa sta se poškodovala še Piščanec in Kogoj. Kljub temu bi osvojili vsaj točko, če ne bi bilo sporne in precej dvomljive enajstmetrovke v podaljšku I. polčasa, medtem ko je drugi zadetek dosegla Litija že na koncu tekme, ko so se igralci že sprijaznili z rezultatom. Na primorskem derbiju v Sežani je zmaga presenetljivo pripadla Renčancem. Slednji so že proti Adriji nesrečno izgubili, s tem so pa še enkrat dokazali, da jih ne gre podcenjevati. Tabor je sicer v 16. minuti povedel preko Metljaka, vendar so Renče v 33. minuti izenačile in kmalu po odmoru zabile zmagoviti zadetek Za Renče je bil obakrat usnešen Lesizza. Poleg Renč so v tretjem kolu prvič zmagali tudi igralci Jadrana, tako da imajo vsi primorski ligaši v ZCNL sedaj vsaj eno zmago. Jadran je opravil s kranjskim Triglavom, ki je pred prvenstvom napovedoval borbo za prvo mesto, sedaj je pa še edini brez točke. Oba zadetka je za Dekančane dosegel Kodarin v 19. in 78. minuti, vmes ua so Kranjčani v 33. minuti izenačili. V 5. kolu SNL bo imela najtežje delo Izola, ki bo gostila Muro. Slednja je po polomu v 3. kolu tokrat spet zablestela. Vozila bodo po dveh «domačih» tekmah v Mirnu končno nastopila v Novi Gorici na pomožnem igrišču, za nasprotnika pa bodo i-mela še neporaženo Ilirijo. Koper bo gost železničarja, ki po blesteči zmagi v prvem kolu ni več okusil točk. V ZCNL danes ne bo primorskega derbija. Doma bodo igrale Renče s kranjsko Savo in Jadran s Kamnikom. Vodeče Primorje bo nastopilo v Tržiču. Adria v Škofji Loki in Tabor v Litiji. B. P.