219ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
OCENE IN PORO^ILA
R é g i n e  P e r n o u d, Nehajmo ‘e s tem srednjim vekom. Ljubljana : Dru‘ina, 2003. 182 stra-
ni. (Razumevanja ; 6)
Pod izzivalnim naslovom je kon~no tudi v sloven{~ini iz{la knjiga, ki jo je ugledna francoska me-
dievistka Régine Pernoud (1909–1998) prvi~ izdala ‘e pred 27 leti (Pour en finir avec le Moyen Age,
Paris 1977). Delo sta po eni od kasnej{ih dopolnjenih ‘epnih izdaj prevedla Matej Leskovar in Drago
K. Ocvirk. Slednji je poskrbel za nekaj dodatnih opomb in besednjak manj znanih izrazov, kot urednik
zbirke Razumevanja pa je napisal tudi predgovor Zgodovinopisje kot nasilje nad druga~nimi (str. 5–19). V
njem prihaja do »usodnega spoznanja«, da je zgodovinopisje »{e kako tvegana znanost, ker je tesno
povezano z re‘imom, ki zgodovinopisce pla~uje, je njihov naro~nik in porabnik« (str. 5). Ker imamo
pred seboj knjigo o srednjem veku in o obravnavi le-tega, moram takoj izpostaviti prepri~anje, da je
medievist glede tega na~eloma v precej manj{i »nevarnosti«, saj spomin ljudi, politikov {e posebej, v
povpre~ju ne nese ve~ kot nekaj desetletij nazaj. Seveda ima zadnja trditev nekaj izjem, na primer
izmali~ene predstave o ({panski) inkviziciji, preganjanju ~arovnic v srednjem veku, neizobra‘enosti
duhov{~ine na predve~er reformacije ali pa gotsko teorijo o izvoru in naselitvi Hrvatov v Dalmaciji, po
kateri naj bi bili Hrvati slovanizirano gotsko (germansko) pleme. Ta Gumplowiczeva teorija je, ~eprav
jo je znanost kategori~no zavrgla, do‘ivela velik (politi~en) odmev v ~asu NDH. Dober doma~ primer,
sicer z druga~nim predznakom, je glorifikacija slovenskih kme~kih puntov.
Ocvirk v predgovoru s peresom teologa kar preve~ aktualizira in slovenizira tako in druga~no
re‘imskost zgodovinopisja, gotovo pa se moramo strinjati z njegovo ugotovitvijo, da je srednji vek
tema~en le {e za ~loveka, ki ima sam temo v glavi.
Régine Pernoud je svoje delo razdelila na devet poglavij. V Srednjem veku ugotavlja, da obstaja –
morebiti predvsem zaradi navad duha ali zaradi besedi{~a – dolo~en prepad med srednjim vekom, ki ga
~lovek ob~uduje, ko le ima prilo‘nost za to (npr. likovno umetnost, arhitekturo, glasbo), in tem, kar zanj
pomeni izraz »srednji vek« (naj omenim zgolj srednjeve{ki kazensko-pravni sistem). Pot od u~enih
raziskav do {irokih mno‘ic je (pre)dolga; in to ne le v Franciji, iz izku{enj katere je nastala obravnavana
knjiga.
Poglavje Nespretne‘i in nerode je posve~eno (visoko)srednjeve{ki likovni umetnosti in arhitekturi.
V miselnosti 16. stoletja, pa tudi {e kako stoletje kasneje, sta obstajali dve obdobji lu~i: antika in
renesansa. Med njima je bil »srednji vek« – vmesno, robustno in mra~no obdobje. Ta pojem so tenden-
ciozno izumili italijanski humanisti, da bi »zapolnili« ~as med propadom antike in njenim ponovnim
rojstvom v renesansi; zanje je bil srednji vek tiso~letno obdobje teme in nevednosti, nekak{na motnja v
razvoju. Bistvo renesanse je bilo posnemanje antike, renesan~niki pa so ob tem pozabili, da do renesan-
se ne bi moglo priti, ~e ne bi bila anti~na besedila ohranjena v rokopisih, ki so jih prepisovali v srednje-
ve{kih stoletjih.
Umetnostni zgodovinarji in teoretiki so bili dolgo obremenjeni s posnemanjem, z vzori in vplivi;
namesto da bi srednjeve{ke umetnine obravnavali same zase, v dru‘bi, v kateri so nastale in odgovarjale
na njene potrebe in miselnost. Misle~, da so vsi nekaj posnemali, najraje »idealno« antiko, so v
srednjeve{kih umetnikih in rokodelcih videli nespretne‘e in nerode, ker jim je posnetek tako slabo
uspel. [ele v romantiki so se za~eli zavedati, da je srednji vek vendarle poznal dovolj skladnosti in
dovr{enosti v arhitekturi, kaligrafiji, pe~atih...
V tem poglavju in tudi v naslednjem o literaturi, zopet z ironi~nim naslovom Zaostali in nevedni,
avtorica seveda ne zanikuje veli~ine antike v knji‘evnosti in umetnosti nasploh. Opozarja zgolj na
zakon posnemanja, ki se je uveljavil v 16. stoletju. Iz antike tudi v srednjem veku niso prenehali ~rpati,
le da njenih del niso obravnavali kot obvezujo~e vzorce oziroma modele. Pernoudova protestira, da
sicer odli~ni Villon pa~ ni prvi francoski pesnik. Kaj pa dvorska lirika in nova zvrst – roman, ki je bila
v klasi~ni antiki neznana? Najprej je treba poznati obdobje nastanka, njegovo dru‘bo, odnose, ne pa se
220 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
prvo spra{evati po vzorih prej{njih dob. Ravno romana, domislice fevdalne dobe, ni mogo~e razumeti
zunaj konteksta, ~e se ne umestimo v konkretno ‘ivljenje, v institucije fevdalnega ~asa, v svet, v kate-
rem so pomembne najprej osebne vezi.
Odrevenelost in barbarstvo je poglavje o za~etkih in vzrokih fevdalnega reda, o kompleksnosti
fevdnega prava in raznolikosti obi~ajev, ki se v fevdalni dru‘bi vzpostavljajo. »Ni~esar ne razumemo o
tem obdobju, ~e ne razumemo razlike med zakonom, ki izhaja iz osrednje oblasti in je dokon~ne in
opredeljene narave, in obi~ajem, celoto navad, zna~ilnih za neko ozemlje, ki se stalno razvijajo.« (str. 76)
Fevdalni kralj, na primer, je gospod med drugimi gospodi; kakor drugi gospodi upravlja osebni fevd, na
katerem deli pravico, brani tiste, ki prebivajo na njegovi posesti in sprejema dajatve v naturalijah ali v
denarju. Zunaj te posesti je kralj tisti, ki ga zaznamuje sveto maziljenje – je razsodnik v sporih, fevdni
gospod fevdnih gospodov, branilec kraljestva, kateremu so zaradi tega drugi fevdni gospodje dol‘ni
pomagati z oro‘jem in nasvetom (auxilium et consilium). Fevdalnemu kralju se je lahko napovedalo
fajdo, zasebno vojno po predpisih, ki je za modernega ~loveka gotovo eden najbolj nenavadnih
in{trumentov srednjeve{kega prava. In ravno nevednost je povzro~ila, da so ljudje izraza »fevdalno« in
»fevdalizem« po krivici o~rnili, saj naj bi bilo fevdalno vse iz ancien régima, ~esar niso marali.
Pernoudova je v~asih namenoma sarkasti~na, da njene besede u~inkujejo kot parodija pre‘ivetih
gledanj na srednji vek. Pri tem izbira bolj »udarne« primere, a ji vseeno te‘ko o~itamo enostranskost ali
cenenost.
Nesmiselno se ji zdi z izrazom »srednji« – kot da bi {lo za preprosto vmesno obdobje – ozna~evati
tiso~ let ~love{ke zgodovine. Kot je zapisano ‘e zgoraj, so to tiso~letje tako najprej poimenovali ita-
lijanski humanisti. Izraz medium tempus je za srednji vek na primer prvi~ izpri~an leta 1373 pri Petrar-
ci, {ele ob koncu 17. stoletja pa se je izraz dokon~no uveljavil v pregledih svetovne zgodovine, kjer se
je ta delila v staro, srednjo in novo. Cristoph Cellarius je tako leta 1688 objavil pregled svetovne zgodo-
vine z naslovom Historia tripartita, katere druga knjiga je nosila naslov Historia medii aevi. (Glej mdr.
P. [tih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, v: Temeljne prelomnice pre-
teklih tiso~letij. Zbornik referatov 30. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 2001, str. 43s.)
^eprav je vsaka periodizacija zgodovine po besedah Milka Kosa (M. Kos, Periodizacija slovenske
zgodovine, v: Srednjeve{ka kulturna, dru‘bena in politi~na zgodovina Slovencev. Izbrane razprave,
Ljubljana 1985, str. 21.) do neke mere nasilje, kajti ‘ivega toka histori~nega dogajanja se ne da vkleniti
v tesne spone, razdeliti in omejiti z letnicami, je potrebno nekemu dogodku (datumu), procesu ali
pojavu njegov prelomni zna~aj pripisati naknadno, da lahko kljub svoji nenatan~nosti postane simbolna
meja nekega obdobja, in to ne glede na to, da se sodobniki ali celo akterji tega dogodka (procesa,
pojava) njegove prelomnosti niso zavedali oziroma ga niso imeli za prelomnega. Vsak enkratni oziroma
prelomni dogodek ima v sebi tudi kontinuiteto in je sestavni del procesa preobrazbe. ^e pustimo ob
strani bolj ali manj argumentirana prerekanja o dogodkih (datumih), ki so »edino pravilni« za ozna~itev
za~etka ali konca srednjega veka (za konec srednjega veka v slovenskem prostoru bi med letoma 1414
in 1519 brez te‘av in z dolgo obrazlo‘itvijo na{teli vsaj pol ducata »prelomnih« dogodkov), in ~e se
strinjamo s pragmati~no potrebo po razdelitvi preteklosti oziroma na{ega védenja o njej, potem (p)ostane
pojem srednji vek za poanti~no zgodovino kr{~anskega zahoda do reformacije uporaben in nepogre{ljiv.
Dopustiti pa moramo, da ima svojo periodizacijo in svoj srednji vek vsak kontinent, vsaka kultura in ne
nazadnje vsak narod. Navzlic bojem med pape{tvom, cesarstvom in drugimi silami, kljub prehodom od
naturalnogospodarsko zaprtega zemlji{kega gospostva zgodnjega srednjega veka, prek razcveta vite{tva
in fevdnega sistema v visokem srednjem veku pa do razvoja mest, vzpona me{~anstva in denarnega
gospodarstva v poznosrednjeve{kem obdobju, upo{tevaje razli~na »hereti~na« gibanja in jasneje izo-
blikovana nacionalna nasprotja, ka‘e srednji vek skupne poteze v stanovsko urejeni dru‘bi, v kr{~anski
duhovni dr‘i, umetnosti, literaturi in znanosti ter sestavlja trdno podobo samostojne in u~inkujo~e kul-
turne epohe. Zato je pojem srednji vek za Evropo lahko tudi nesporen.
Kratko poglavje @abe in ljudje primerja srednjeve{ko tla~anstvo s starove{kim su‘enjstvom. Sled-
nje je – dovolite ironijo – presko~ilo mra~no tiso~letje barbarstva in v morda {e huj{i obliki o‘ivelo v
novove{kem kolonialnem pehánju.
Ker se je Régine Pernoud v svoji znanstveni karieri veliko ukvarjala s polo‘ajem ‘ensk v srednjem
veku, je lahko v poglavju @enska brez du{e argumentirano ovrgla ali vsaj zrelativizirala kli{eje, da je
bila tedanja ‘enska zatirana in zapostavljena. Trdi, da je odlo~ala precej ve~ kot od 16. stoletja do konca
221ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
ancien régima. Nekatere ‘enske, vi{je redovnice denimo, so imele zaradi svojih redovnih funkcij celo v
lai{kem ‘ivljenju mo~, ki bi jo danes moglo zavidati veliko mo‘. (str. 110) O redovnicah, zlasti njihovi
izobrazbi, je v tem poglavju sploh veliko govora, in Pernoudova trdi, da je bil polo‘aj ‘enske v Cerkvi
enak kot v svetni dru‘bi. Ob resnem raziskovanju polo‘aja kmetic ali me{~ank, dru‘inskih mater, se
poka‘ejo druga~ne podobe, kot jih slikajo epske pesnitve, vite{ki romani in drugi literarni viri, ki so jih
v preteklosti pogosto imeli za prave »zgodovinske vire«. Presenetljivo se v nekaterih francoskih pokra-
jinah ‘enske izrecno omenjajo med glasovalci na mestnih ali va{kih zborovanjih, ne da bi se to predstav-
ljalo kot kako posebnost kraja. Tudi notarski zapisi dokazujejo, da je poro~ena ‘enska v obrti ali trgovi-
ni lahko delovala samostojno, ne da bi morala predlo‘iti mo‘evo dovoljenje. Pa~ pa: »[ele ob koncu 16.
stoletja so ‘enskam z odlokom parlamenta, sprejetim leta 1593, izrecno prepovedali vsakr{no dr‘avno
slu‘bo. Vpliv rimskega prava, ki se je takrat ‘e razbohotil, je omejil ‘ensko na to, kar je bilo v vseh
~asih njeno prednostno podro~je: skrb za dom in vzgoja otrok.« (str. 115)
Obto‘ujo~i kazalec se najprej obrne na ~arovnice in ~arovnike, ki so obstajali ves ~as. [e ve~ je bilo
seveda zgodb o njih. Do prvih, izrazito sporadi~nih procesov je pri{lo {ele v 14. stoletju, zanimanje za
to pa se je vidno pove~alo v 16. in zlasti 17. stoletju, stoletju Razuma, ko se je {tevilo ~arovni{kih
procesov dvignilo ~ez vse razumne meje, dale~ od »mra~nja{kega« srednjega veka.
Glede krivoverstva in inkvizicije naj za bolj{e razumevanje pojavov dobe, ko spo{tovanje verskih
prepri~anj {e ni bilo del ~lovekovih pravic, ponovim naslednjo resnico: »Iz {tevilnih vidikov je bila
inkvizicija obrambni odziv dru‘be, za katero je bilo – upravi~eno ali po krivem – ohranjanje vere prav
tako pomembno kakor danes ohranjanje fizi~nega zdravja. Tukaj se dotikamo razlike med enim in
drugim obdobjem, se pravi razlike v merilih, v lestvici vrednot. In v zgodovini je bistvenega pomena,
da jih za~nemo upo{tevati, {e ve~, da jih za~nemo spo{tovati, brez ~esar se zgodovinar preoblikuje v
sodnika.« (str. 123) Neskon~no zmotno je z dana{njim pojmovnim svetom, dana{njo logiko, vrednota-
mi, védenjem, miselnimi in pravnimi vzorci ‘ugati srednjeve{ki dru‘bi, njeni »zaostalosti« in »kruto-
sti«. To poglavje je zagotovo treba pozorno prebrati. Avtorica nikakor ne ‘eli zanikati inkvizicije, na-
sprotno – raz~i{~uje na primer vlogo pape{tva kot njenega pobudnika – a hkrati pobija {tevilne stereo-
tipne nesmisle, in to z izvrstnimi primeri, ki nas lahko marsi~esa nau~ijo. Verjamem, da bi lahko ta
knjiga, ki je z izjemo redkih pasusov zelo berljiva, marsikateremu dvomljivcu (da ne re~em nevedne‘u)
vzbudila zanimanje za srednji vek. Nekoliko sicer moti, da se avtorica v glavnem opira na primere iz
francoske zgodovine, le sem ter tja se sprehodi do pape{kega Rima, za stavek v [panijo, drugam pa
komaj kdaj. Misli in asociacije pa tudi to spravi v tek.
Poglavje Zgodovina, ideje, domi{ljija se odpre z mislimi o potvarjanju zgodovinske resnice, o pra-
vici do lastne, svobodne misli, o manipulaciji z zgodovino in o ‘urnalizmu. Kako »zgodovinsko«
izmi{ljotino lahko po televiziji ali radiu sli{i ogromno ljudi, bore malo pa je takih, do katerih potem
pride tudi kritika te izmi{ljotine, objavljena v tej ali oni strokovni reviji. Mediji pogosto ustvarjajo
»zgodovinske« predstave (javno mnenje), ki utegnejo ‘e ob majhni »svobodi misli« hitro postati sporne
in spa~ene. ^e zgodovinarji ne bomo budni, bo zgodovina kot stroka pri{la na slab glas, saj je tudi
stroka sama zgodovinski pojav in podrejena zgodovinskim okoli{~inam. (Prim. M. Bloch, Apologija
zgodovine ali zgodovinarjev poklic, kriti~na izdaja E. Blocha s predgovorom J. Le Goffa, Ljubljana
1996, str. 14.) Ne le zaradi ‘urnalistov, budni moramo biti tudi zaradi nas samih. Imenitni Marc Bloch
je v svoji »oporoki«, Apologiji zgodovine, sporo~il tole: »Kaj nam je ob tem mar zapoznela odlo~itev
tega ali onega zgodovinarja? Zahtevamo samo, naj ga ne omami lastna izbira, tako da ne bi ve~ sprevi-
del, da je bila [in da bo, op. A. N.] svoj ~as mogo~a tudi kak{na druga.« (M. Bloch, o. c., str. 130.)
Ni~ manj kot mediji (‘urnalisti) so zgodovini nevarne tudi legende, katerim je realno zgodovinsko
dogajanje (ali oseba) le medel okvir, na katerega zmorejo skoraj neverjetne domi{ljijske akrobacije
skozi stoletja natakniti mamljive zgodbe. Demitologizacija zgodovine je vsekakor nujna, vendar se je
moramo lotiti previdno, saj je za {ir{o javnost potrebno pisati {e bolj sve‘e, polnokrvno in berljivo kot
za poklicne kolege. Tako imenovana zgodovina za vse mora poiskati srednjo pot med znanstveno eksakt-
nostjo in populisti~nostjo v smislu raz{irjenosti med nezgodovinarskim ob~instvom. Kompromis na
{kodo zgodovinski resnici, kolikor smo le-to zmo‘ni dose~i, je seveda nesprejemljiv. »Treba je iti k
virom, vendar ne h katerim koli, kajti ljudje izjemno pogosto zamenjujejo literarne vire in zgodovinske
vire.« (str. 146) Objektivna meja virov gre z roko v roki s subjektivno mejo zgodovinarjeve tehni~ne in
metodolo{ke dozorelosti ter ‘ge~kljive radovednosti. Vir namre~ ne more govoriti namesto zgodovinarja;
222 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
potrebuje vpra{anja, ki jih postavlja ~lovek sedanjosti, z dobrim poznavanjem in zmo‘nostjo v‘ivljanja
v preteklost. Zgodovinar, znanstvenik in do neke mere tudi umetnik, mora zgodovinski vir prepojiti s
kontekstom, ~e ‘eli, da se bo pribli‘al ~asu. Naloga zgodovinarja je namre~ o‘iviti ~as, ne vira.
Pernoudova nam iz svojih dolgoletnih izku{enj niza {tevilne primere, ki govorijo o nevednosti gle-
de srednjega veka, o stereotipni podobi mrzlega, nevednega in zastarelega ~asa. Ko sli{im za zastarelost
srednjega veka, ne morem mimo besed, ki jih je Bo‘o Otorepec na ra~un takih pogledov izrekel na
predstavitvi knjige Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana jeseni 1998: »Srednji vek je bil za
neandertalca science fiction.«
Srednjeve{ki ljudje so bili ljudje kot mi, s ~love{ko naravo, kakr{na je na{a, niti z bolj{o niti s slab{o,
toda pred katero ne zado{~a skomigniti z rameni ali se prezirljivo nasmehniti. Srednjeve{ko zgodovino
in ljudi (predmet zgodovine je pa~ najprej ~lovek v ~asu) lahko prou~ujemo prav tako kakor katero koli
drugo. Pa ne le ljudje, tudi oblika oblakov ni danes ni~ druga~na kot v srednjem veku, se je po{alil
Bloch. (M. Bloch, o. c., str. 108.) Konec sedemdesetih let prej{njega stoletja se je Régine Pernoud
veselila, ker se je zanimanje za srednji vek vendarle pove~evalo. Podobno je (bilo) tudi pri nas, le da je
bilo {e precej bolj kot prou~evanje dolo~enega obdobja nezanimivo ali celo neza‘eleno prou~evanje
dolo~enega stanu. (Prim. npr. P. [tih, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje, v: Melikov
zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje (ured. V. Raj{p et al.), Ljubljana 2001,
str. 61–72.)
Nespremenljivost ~love{ke mentalitete (hotenj, ‘elja, slabosti) je znotraj dinami~nega mrgolenja
zgodovinskih (naravnih) sprememb nekaj najbolj stalnega. Kri ni spremenila svoje sestave, in to je brez
dvoma osnovna resnica zgodovine, ~e jo sku{amo dojemati iz moralnega vidika. Bitje je isto, sredstva
in posledi~no mo‘nosti pa se neprimerno razvijajo. Posameznik, ki ima dostop do sredstev, lahko nare-
di v primerjavi s preteklimi ~asi bistveno ve~ dobrega oziroma slabega.
Zaklju~no poglavje knji‘ice nosi naslov Preproste misli o pou~evanju zgodovine. To naj poleg
u~enja dejstev vklju~uje tudi oblikovanje zgodovinskega ~uta. Le-to je po avtori~inem mnenju glavni
pozitivni vidik u~enja zgodovine. Pernoudova tudi pravi, da je zgodovina vendarle u~iteljica ‘ivljenja,
in da je – nasprotno – kartezijanska tabula rasa »morebiti najmo~nej{a filozofska la‘ vseh ~asov …
Kajti vse, kar je ‘ivljenje, je dano, predano. Nikoli ne izhajamo iz ni~.« (str. 164) Mnogi filozofi so se
s tem strinjali, {e posebej Leibnitz, ki je trdil, da se izvor sedanjih stvari nahaja v preteklih stvareh,
»stvar pa se nikdar ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih«. (Citirano po: B. Grafenauer, Struktura in
tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960, str. 15.)
Ne prenehajmo torej ({e) s tem srednjim vekom. Régine Pernoud nam je ‘e pred skoraj tridesetimi
leti ponudila ve~ kot dovolj preprostih, a prepri~ljivih razlogov.
A n d r e j  N a r e d
D a r k o  D a r o v e c,  Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku
v lu~i bene{ke dav~ne politike. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e,
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, 2004. 438 strani. (Knji‘nica Annales Majora)
Nova Darov~eva monografija je dopolnjena doktorska disertacija. [tudija izhaja iz obstoje~e litera-
ture in na tehtni podlagi neobjavljenega arhivskega gradiva podaja sliko strukture in gibanja istrskega
gospodarstva v novem veku, ki je originalna ‘e samo zaradi tega, ker ta prostor obravnava celovito in za
dalj{e obdobje s te‘i{~em na gospodarski tematiki.
Delo se poleg bibliografije opira predvsem na arhivsko gradivo bene{kega izvora, ki je zaradi za
tedanje pojme razvejane in, mogli bi re~i, pronicljive dr‘avne uprave Republike razmeroma bogato,
tudi s podrobnimi kvantitativnimi podatki. Slovenski zgodovinar, ki je bolj vajen mestoma brezupnega
vzdihovanja nad papirji in listinami habsbur{kega izvora, se ob bene{kih dokumentih lahko razveseli in
si malodane oddahne, pa ~eprav vsako novo dognanje in vsak niz kvalitetnih podatkov vedno odpirajo
nova, tudi kompleksnej{a vpra{anja, kar je razvidno tudi v Darov~evem delu.