TRŽIŠKI VESTMK ^ETo VI. Tržič, 15. januarja 1957 St. 2 S seje občinskega ljudskega odbora dne 28. decembra 1956 Mlečna restavracija je bila odprta dne 7. januarja. Tržič je peta občina v Sloveniji, ki je odprla talk obrat. Podjetje je predvsem socialnega značaja. Predsednik obč;ne. tov. Lcvro Cerar, je kljub pesimističnim Po komaj enotedenskem presledku je občinski ljudski odbor znova zasedal, čeituidi J6 prejšnja seja trajala nad sedem ur. Sejo ■16 vodil predsednik občine, tov. Lovro Ce-r&r. Problematika gostinstva v naši občini. Da prikazom rentabilnosti vztrajal na tem, da se restavracija odpre in našel izhod za .njen obstoj. Lokali so morda med vsemi podobnimi restavracijami v Sloveniji najlepši, za kair gre priznanje tudi direktorju podjetja v izgradnji, obč. tajniku tov. Robleku. Ni dvoma, da bo mlečna restavracija, ki bo hkrati skušala biti tudi cenena ljudska kuhinja, mnogo pripomogla k preskrbi v Tržiču. 1'ckarijo bodo začeli graditi, brž ko bo to dopuščalo vreme. Gradbena dela je na lici-tacijii dne 26. decembra prevzelo kot najugodnejši ponudnik Splošno gradbeno podjetje Standard iz Tolmina, medtem pa bo peč dobavilo podjetje Remont iz Maribora, montažo pa bo izvršilo podjetje Kobau iz Ljubljane. Nova pekairija bo imela zmogljivost okoli 8000 štruc kruha na dan. Je pretežni del gostinskih podjetij družbenega sektorja že dlje časa v težkočah, o tem se Je v javnosti že raspravljalo. Občanski ljud-ski odbor daje možnost podjetjema Zelenica W Pošta, da se spojita v eno podjetje, če se bosta delovna kolektiva .glede tega sporazumela. S tem bi se zmanjšali stroški. ru'di bedo začeli razpravljati z gostišči, ali n'aJ vsaj nekatera ne preidejo v zasebni sektor. Reševalna postaja se je priključila Zdravilnemu domu. Doslej Jinančno samostojni *avod se talkoj priključi Zdravstvenemu aoiriu. Ta ukrep narekujejo ekonomski razlogi. Stanko Živec Imenovan za šefa sani- tar ne inšpekcije. Odbor je izvršil to ime.no- ^ie, hkrati s'užb. bo pa je sistematiziral še eno S seje obč. Hvediinmga •klada za sidanfe stanovanjskih hiš Do konca novembra t. 1. je imel občinski stanovanjski kreditni sklad 55,591.000 din dohodkov, seveda bodo naknadno pritekali v sklad dohodki se za december. Lani so bili odobreni krediti za zidanje hiš sledečim: občinskemu ljudskemu odboru 33,724.704 din za -gradnje leta 1956 in 1957, tovarni obutve PEKO din 6,000.000 in zasebnikom, ki gradijo hiše, dim 9,904.254. Občinski ljudski odbor pa je najel iz kreditnega sklada naknadno še: za adaptacijo stanovanj v Sebenjah din 6,858.000, za adaptacijo stanovanj na Podvasici din 8,430.000, za- stanovanjski- četvorček ob Cankarjevi cesti din 11,241.000 din. Tudi Lesno industrijskemu podjetju Tržič, ki -želi adaptirati bivše obratno poslopje »v Paradižu« ter potrebuje v ta namen -nekaj nad 5 milijonov dinarjev kredita, bodo dali potrebna sredstva, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji. Pri upravi kreditnega sklada je vloženih še mnogo prošenj .za dodelitev kredita za gradnjo stanovanj. Posebna komisija bo o-gledala stanje na stavbiščih in nato kasneje razpravljala o vloženih prošnjah, kolikor bodo sredstva na razpolago. eno mesto sanitarnega tehnika. Mesto razpisano. Pravila Stanovanjske zadruue Bombažne fenilnice in tkalnice je občinski odbor ,.c'''' z nekaterimi dostavki. po- Stanovanjske so prej bile v lasti Bombažne preklice in tkalnice, pa so sedaj bile v mprav-]a,n.;.u stanovanjske skupnosti, se vračajo Jedinici v upravljanje. Podjetje bo usta^ n°vilo zase posebno stanovanjsko skupnost. , °b<5insko živino na posestvih »Kramar-JCVo« j„ »Brjo« bodo prodali, o^ipodarski fiiS zan|tevajo, da se iživina proda, ker «Sna n:ma od vzdrževanja živine nlkake Koristi, ■Mm Naše kmetijstvo v preteklem letu V poljedelstvu so v naši občini lani imeli pašnino, katero so plačali pašni interesentje. temveč samo rizik-o """"Uipno pravico pa imajo najemniki pose dotacije, garancije. Dotacijo so dovolili ^r°*kim jaslim, garancije za bančne kre-9* Pa so poda'ijsa.li nekaterim podjetjem. r"Je »vinarje« preganjamo. Občinski ljud-J5 odlbor je sklenil spremeniti nekatera ?™*Ha tržnega reda, da bodo vsaj sani-•*t«a določila, ki veljajo za domače gostin-*2 osobje, izpolnjevali tudi tuji prodajalci 'koholnih pijač. Tržičani Se vedno mislijo, !* je vino na tržnici, ker je nekaj cenejše, kvalitetno. Mislijo, da je vse, kar Je uJe, tu.Hi dobro, toda se motijo. Izkušnje to rt -, . tud. Kujejo vi-na tuj m vinarjem, nekaj manj pridelikov in slabše koit prejšnja leta, medtem ko je bil pridelek trave na nivoju prejšnjih let. iNa slabše pridelke je lani vplivalo slabo vreme v začetku pomladi. Opažamo pa tudi zmanjšanje porabe umetnih gnojil, medtem ko so bili tržiški občani v prejšnjih -letih -v uporabi gnojil nad republiškim povprečjem. Vzrok upada je v Prvenstveno ukinitvi višjih regresov. Sadna letina je bila lani zadovoljiva. Zelo lep je pridelek hrušk, rekorden pa je pridelek orehov. Slabši je bil pridelek češenj in jabolk. Z raizvojem sadjarstva v tržiški občini nismo .zadovoljni, predvsem pa ne z dosedanjim načinom gnojenja ter ohranjevanja starejših sadovnjakov. Lani sta bila v občini na novo posaj-ena 2 hektara s sadnim drevjem. Prav tako so vznikli prvi nasadi malin in črnega ribezlja. V živinoreji je malenkosten porast stanja goveje živine, toda zinaiten padec stanja ovac. V plemenskem rodovniku je vpisanih že 40% goveje živine. Rodovnik imajo vpeljan že pri vseh naiših kmetijskih zadrugah, ki imajo tudi same 14 plemenskih bikov in 4 ima skupnost veliko plemenske merjasce. Lansko leto so prodali .. Način prodaje je vse prej kot . eT1Siki. s tem, da dovoljujemo prodajo saj le-itt. ne plačajo niti davkov ob- g0".'\ "-'t' nimajo stroškov, kot jih imajo ''mci, povrh pa večinoma prodajajo samo ^^kupčevalcl, ki nakupijo slabša vina po ^'•kih cenah in jih nato pri mas prodajajo q ^raiamerno visok;b cenah kot lasten priori . 'n morajo za lasten pridelek biti Ser°«čoni -občinskih dajatev. S potrdilom, ki onllf1385 na nelka3 s*0 Mtrov lastnega pr.i-7 ta, prodajajo vino na več krajih vse leto. zi), spdaj konec, ker bomo strogo pa- jJJ 1-a izvajanje predpisov. Tržičani naj do-( °.mož-nost kupili dobro vino pri gosti ln.i-rPriJ *n tam naj se enkrat začno konku-Sj. ea. če pa je no bo, bo pač moralo go-W 0 družbenega sektorja računati s kon-IlJJJJP00 aasebneiga sektorja, ki se bo usta-u. oe bo treba. lav živine, od lega telet 405, -konj 26, Prodana živina je naši živinorejci kar 813 odrasle goveje živine 190, ovc 12 in še 80 prašičev, šla večinoma v zakol. V občini je deset planin, ki jih imajo v upravi kmet'jske zadruge. Lansko leto se je na teh planinah prepaslo 750 glav goveje živine, 46 konj in 410 ovc. To živino je paslo 19 planšarjev in pomočnikov. Tako pride na eneiga pastirja 39 glav goveje živine, skoraj 3 konji in 20 ovc. Ta norma je premailina, vendar je bilo sorazmerje nekako v skladu s tehnično in teritorialno ureditvijo planin. Seveda so bil« razlike v tem, da je nekdo pasel 12 glav, drugi pa kar 100 glav. Planinska pasa je lani bila slabša kot prejšnja leta. Plače plamšarjev, sol, zomtjarima i« zavarovalnine objektov so bile plačane '2 S tem denarjem so manipulirale kmetijski' zadruge. K investicijam na planinah so prispevali pašni interesentje v obliki kavcije 450.000 dinarjev, kmetijske zadruge 680.000 din, občinski ljudski .odbor iz investicijskega sklada 1,800.000 din, skupaj 2,930.000 din. Ta sredstva so se porabila za rezervoar na Lešanski planini 500.000 din, za rezervoar na Dolgi njivi 90.000 din, za ohitje hleva na Tegoščah 200.000 din, za rezervoar na Kofcab 80.000 din, za vodovod na Javornikj 1,300.000, za melioracije 900.000 din, sikmp.i; ?,070 000 din. Torej zmanjka znesek 140.000 dinarjev, ki ga bo treba pač poiskati. Čebelarstvo"v naši občini stalno upada. V začetku lanske sezone je čebele napadla pršičavost. Zdravljenje je imelo .zadovoljiv ■ uspeh. Vso sezono pa je primanjkovalo paše čebelam zaradi mokrega vremena. Cenimo, da se je število panjev zmanjšalo za eno četrtino. Jeseni je bilo potrebno močno krmljenje, tj. dodajanje sladkorja, da bi se obdržalo dosedanje -število panjev. Tudi za zaščito rastlin je bilo lamsko lelo nekaj storjenega. Lani je bilo poškropljenih nad 50%, ali 11.300 sadnih dreves, kair je odločno premalo. Krivda pa je na posameznih sadjarjih. Kmetijske zadruge doslej niso mogle v celoti izvajati akcije zimskega škropljenja. Za škropljenje sadnega drevja je bilo lami porubljenih 1028 kg ru.meisana in 180 kg pairapin«. Na -našem področju je bilo lani okuženih 40% krompirišč, ali 41 ha. Okužba ni bila povsod enaka. S kemičnimi sredstvi so zatirali koloradskega hrošča na 85% površine, na ostalih 15% mehanično. Obenem z zatiranjem koloradskega hrošča so škropili proti krompirjevi plesni. Za škropljenje izaradi zatiranja poljskih škodljivcev so lani pri nas porabili 415 kg kemičnih sredstev. 75% stroškov so plačale kmetijske zadruge, ostanek pa okrajni ljudski odbor. O čem so razpravljali na zadnjih sejah delavski sveti in upravni odbori Organi delavskega -samoupravljanja trzi-ških gospodarskih -organizacij doib.ro izvršujejo svoje naloge, saj imajo pogostne sestanke in so zato njih seje, razen nekaj izjem, kratke. Menda je najbolje organizirana delavska samouprava Bombažne predilnice in tkalnice, kjer vsak član delavskega sveta, upravnega odbora ali pomožne komisije že pred sestankom prejme kratko obrazložitev predmeta, o katerem bodo razpravljali na sestanku in se na ta način vsakdo lahko pripravi na debato. Pa si oglejmo, o čem so razpravljali na zadnjih sejah v nekaterih trži.ških podjetjih! V BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI Odstranitev higicnsko-lehnicnih pomanjkljivosti. Posebna tovarniška komisija za higionsko-tehn-ično zaščito je ponovno pregledala oddelke v tovarni tn je odredila takojšnjo odstranitev -ugotovljenih pomanjkljivosti; Način sprejemanja delavcev v službo. — Organizacijski odsek podjetja je' delavskemu svetu poročal o načinu sprejemanja delavcev v službo. Vsak refl-ektamt se mora dati najprej 'zdravniško preiskati zaradi ugotovitve sposobnosti za delo in ko predloži potrdilo občinske posredovalnice za delo, se sprejme pogodbeno na enomesečno preizkušnjo. Po preteku te dobe se delavec v primeru uporabnosti obdrži v službi, v nasprotnem pa odpusti. Popis vseh delovnih mest zaradi analitične ocenitve se v tovarni še vrši. Pripravili so elaborat -za notranji transport in izvršili vse delo v zvezi s povečanjem plač delavcem. Preštudirali so poročila o -nočnih zaposlit- V TOVARNI OBUTVE PEKO Tudi v tej tovarni so organi- delavskega samoupravljanja prav dobro organizirani. Na zadnjih sestankih so pregledali poročila o izvršitvi plana, sestavili so količinski in finančni plan za leto 1057 in predvsem so se bavili s komercialnim poročilom o- .izvozu to o perspektivah. Sklenili so popraviti tarifni pravilnik, razpravljali so o povišanju plač delavcem in o uspehih dela v izvršenih nadurah. Lani jo bil ukinjen prometni davek na otroško obutev in so sklenili, da bodo prihranek -tega izdatka uporabili za znižanje cene te obutve. V tovarni niso zadovoljni- s posla vi j enimi n-onmatni, zato jih bodo znova preštudirali z največjo resnostjo in temeljitostjo. Z analitičnim -ocenjevanjem delovnih mest so že začeli. Z ameriško tehnično pomočjo je poslalo podjetje svojega modelarja v Nemčijo na študij in trimesečno specializacijo. Sklenili so, naj posebna .komisija prouči, če bi ne bil v -bodoče bolj umesten kolektiven dopust za vso tovarno in ne samo dopust za posameznike. Tovarna želi povečati produkcijo in bi rada v to svrho nabavila nove moderne stroje v vrednosti 80 milijonov dinarjev in je za posojilo že zaprosila. V delavskem svetu so še razpravljali o disciplini delavcev in uslužbencev in pa o izboljšanju kvalitete izdelkov. V TOVARNI USNJA RUNO Tovarno vodi kot direktor tov. Vladimir Peraič, ki sicer ni usnjarski strokovnjak, toda je znan borec NOV iz leta 1941, ki zna s krepko roko držati produkcijsko in finančno disciplina v podjetju. To ima odmev tudi neke partije bil slabši izdelek in grajali kontrolno osebje podjetja-, ki je dopustilo, da je manj .kvalitetni izdelek šel v prodajo. Poklicali so strokovnjake iz usnjarskega teh--nikuma iz Domžal in še zasebnega strokovnjaka, da jim svetujeta, kje -ležijo vzrok', da je nekaj izdelkov v -zadnji partiji bik* manj kvalitetnih. Pri novem produkcijskem procesu so tudi izgubljali telečjo dlako. D* za.gotcve še nadalje produkcijo znane odlične kvalitete, so uvedli disciplinske postopke proti osebam, za katere mislijo, da nos']1* krivdo na premajhni pažnji pri produkcij1 in sklenili, da bodo poslej v produkcijskem procesu uporabljali preizkušen način dela in preizkušeno recepturo. Vsako- sprememb0 v tem procesu odobruje samo delavski svet podjetja. Tudi o disciplini so razpravljali. zagrozili z ostrimi sankcijami tistim, ki bl ki bi med delovnim časom pili alkohol. PRESKRBA Radi bi kupili večje količine olja, masti in sladkorja, ker so -dobili ugodne plačilne pogoje, toda nimajo dovolj velikih in suhu* skladišč. Nimajo namena kopičiti zalog, toda nabava -manjših količin blaga je navadno dražja in povrh podjetja pri majhnih zalo* gah lahko pridejo hitro v zadrego-, če nastane večje povpraševanje. DS podjetja Je tudi razpravljal o zahtevi občinske komisij6 za kontrolo živilskih poslovalnic, ker D' bilo treba posamezne lokale sodobno urediti. Poslovalnice pa so večinoma v zasebnih hišah, -kamor družbeno podjetje ne sme investirati in -je sodobna, ureditev lokalo^ dolžnost najemodajalca, Menda mnogo hi»* nih lastnikov niti ne ve, da imajo- pravi<-'° vab in pripravili spisek oseb, ki se morajo na sejah delavskega sveta in upravnega od- uporabiti pretežni del najemnin za poslovne periodično -zdravniško pregledovati Kako so izvršili plan. Predilnica je v 11 mesecih količinski plan izvršila s 101.9%. S surovinami je predilnica dobro založena, četudi ne kopiči zalog. V predilnici, ne dosegajo planiranega števila zaposlenih. Procent zaostankov je še vedno visok in je zaradi tega stalo povprečno po šest strojev. Tkalnica je količinski proizvodni plan do konca novembra izpolnila s 101.4%. Delavskemu svetu je obrat podal točne številke, koliko je vsak -delavec producifal na uro, koliko ■je bilo izdelanih količin in koliko je bilo izvršenih delovnih ur. Tudi so poročali o zaostankih. Oktobra in -novembra je bil precejšen porast produktivnosti, kar je pripisovati izboljšanju klimatizacije v obratih, zmanjšanju zastojev in izostankov od dela, izboljšanju kvalitete preje in delovne discipline. Proizvodnost se je leta 1956 povečala za 2.5% do 3% na delavca. Nato so široko razpravljali -o tem, kakšen škrob in v kakšni mešanici naj se uporablja. Obrat plemenil-nice je poročal, da je proizvodni plan z uslugami vred v 11 mesecih izpolnil s 103.9% pri tkaninah, in celo s 117% pri preji. Delavski svet je ugotavljal, da bo še nadalje podjetje prisiljeno delati v treh izmenah in da na ukinitev nočnega dela za zdaj še nI misliti, če hočejo izpolniti prevzete naloge. Požarna varnost in problemi ter končni sklepi. V podjetju so začeli prirejati gasilske tečaje, da se delavstvo seznani s potrebnimi ukrepi za obvarovanje požarov in hitro zadušitev ognja. -Za celotni pogon bodo napravili operativni plan in ga dostavili vsem obratovodjem, da bodo seznanjeni o delu vsakega Obrata v podjetju. Problemi, ki bodo nastajali v proizvodnji, se bodo reševali v strokovnem svetu, kolegiju in pri direktorju. Tehnični vodja bo pregledal potrebe- po delovni sili in šele potem bo dan nalog organizacijskemu sektorju za sprejem novih delavcev. Delavski svet j.e sklenil, da na delo ne bo sprejemal oseb, ki imajo doma večje kmetijsko posestvo, tudi bo posvečal še več skrbi za dvig .kadra -nameščencev, imenoval bo stalnega trenerja za- vodstvo tečajev in namestil bo varnostnega tehnika. bora, v katere so izvolili popolnoma nove, lokale za izboljšanje stanja takih lokalo^ mlade ljudi, ki sicer pravijo, da še niso Te pravice so hišni lastniki zelo -malo posto' dovolj informirani o svojih -nalogah, pravi- žujejo. Preskrba bo letos moderno uredi'" na Trgu svobode eno živilsko trgovino ^ nato postopoma nadaljevala z modernizacij0 vseh drugih svojih poslovalnic. IN O ČEM SE RAZGOVARJA.IO KMETIJSKE ZADRUGE? KZ Podljuibelj želi čimprej začeti z grBOJ njo Zadružnega doma. Material je že več le' pripravljen, -toda doslej je manjkalo potrebnih finančnih sredstev. Sklenili so zavarovati bi-ke-plemenjake, takoj -uvesti materialno kartoteko za blago v trgovini, uved'1 so evidenco porabo embalaže. Zadružnike11" so poslali, vprašalne pole, kaj bodo le*08 cah in dolžnostih, pa se trudijo, da se sproti seznanjajo s problemi tovarne in da izvršujejo svoje dolžnosti. Na zadnjih sestankih je delavski svet razpravljal o izvršitvi plana za lansko leto in perspektivah za. letošnje leto. Podjetje kljub trudu ne more vedno dobiti dovolj surovin. Za letos so- prevzeli večje -planske naloge, imajo pa skrbi, kako prevzete naloge izvršiti, saj bi morali kože za letošnji plan dati že lani v novembru v namo-k, toda kož -nimajo dovolj. Posredujejo na vseh mogočih mestih, da dobijo surovine. DS podjetja se na zadnjih sejah prav resno bavi tudi s vprašanjem kvalitete svojih izdelkov. Raziskovali so vzroke, zakaj je iz prodajali zadrugi in kaj od nje nakupova Sestanek svetov potrošnikov Občinska .komisija za družbeno upravljanje pri -SZDL v Tržiču je te dni sklicala sestanek svetov potrošnikov. Na sestanek so prišli poslovodje trgovinskih, mesarskih in pekarskih poslovalnic ter direktorji podjetij in seveda tudi člani potrošniških svetov. Udeležba je bila več kot zadovoljiva. Predsednik občinske komisije tov. Jože Benedi-čič je uvodoma grajal nekatere potrošniške svete, ki se niso niti konstituirali. Obstoji verjetnost, da nosijo det krivde za to baš poslovodje poslovalnic, ki so po nepotrebnem izogibajo ali morda celo bojijo svetov. Navzoči zastopniki trgovine so takoj zavrnili tako mnenje, češ da se ne boje nobene kontrole, ker delajo najisk-rbneje svoje kalkulacije in ne iščejo dobička-, toda sipet ne smejo imeti izgube. Mesarji so poudarjali, da -so volitve potrošniških svetov bile izvedene na način, ki ni bil primeren, saj so se prodajalci kot potrošniki za volitve premalo zainteresirali in niso bili niti seznanjeni z vlogo takih svetov in ko so bile volitve -izvedene, niso izvoljeni bili vprar-šani, ali izvolitev tudi sprejmejo. Se danes večina Ijiudi nima jasnega pojma o področij in nalogah potrošniškega sveta. Nato so P0' segli v razpravo še ostali, ki so trdili. Of je vse premalo zaupanja potrošnika do Prc>" dajalca, -ker potrošnik sumniči trgovino, mesarijo in pekari.jo, -da hočejo samo ug"a". z doblfikom' in drago prodajati, ne da , imela namen zadovoljiti potrošnika, toda J tako mnenje povsod zmotno. Mesarji »o *" -povedali, da nekateri potrošniški sveti sV°. „ naloge prekoračujejo, ker posegajo- v d*1-krog raznih inšpektorjev. V zelo -živahni in zanimivi razpravi je *7j misija odgovarjata, da se res še dogaiaj_ napake, ki bazirajo na premajhni inform-1,r -nosti. Mesarji so iznova poudarjali, da im največji interes na tam, da zadovoljij0 A' jemalca po ceni, ki jo še zmore kalki -podjetja. Ob zaključku so navzoči sklenili, da takoj dostavili vsem potrošniškim svel*jr, točno pojasnilo o njihovem delokrogi* ;.g nalogah in da se osnovne smernice obj»v tudi v krajevnem časopisu. laciJ" pod" jvtofl1 trziski vestnik Stran S liie i. oficirjev dosega velike uspite 15. obletnico JLA je ic posebej slovesno proslavilo Za proslavo 15. jubilejne obletnice naše armade jo tudi organizacija rezervnih oficirjev pripravila svoj program. 2e v začetku meseca decembra je odbor Pričel s pripravami, tako da je lahko že 17. decembra šel na teren z referatom o nastanku in razvoju naše ljudske armade, po-'e8 tega pa še predvajal filme. Tako je bilo Po vseh vaseh občine in sicer v Lomu, Krizah,, Kovorju, Lešah, Jelendolu in Podlju-belju. Občinstvo navedehh vasi je bilo z Ovajanjem programa zadovoljno. To se je odražalo tudi v udeležbi, ki je bila nadpovprečna. Tako je vse občinstvo tržiške občine obujalo spoimine na težke in slavne dni porajajočo se naše slavne armade. Prav tako nismo pozabili na garoiizijo v Križah, kamor smo odšli predvajati vojne filme za vse njene pripadnike. Poleg tega smo dne 21. decembra ob svečanosti v garni-*ijl obdarili predavatelje — aktivne oficirje 6 primernimi darili. Dne 20. decembra smo se udeležili četve-roiboja v streljanju s pištolami. Zmagala je ®k!pa ZB, mi smo zasedli drugo mesto, za lami pa je bila ekipa garnizije. Poleg tega 80 rez. oficirji in podoficirji skupno- z organizacijo ZB obiskali veič obmejnih stražnic "a našem področju in skupno s tamkajšnjimi čuvarji naših meja obujali spomine na preteklost, to je na narodno-osvobodilno Vojno. Tudi predvojaška vzgoja ni stala ob strani, ampak je prva v Tržiču orgahzirala patrolni tek ter osvojila prvo mesto. Tudi tu so bili Udeleženi rez. oficirji Tržiča, Tako lahko rečemo, da ni bilo točke programa, kjer bi ne bilo rez. oficirja. Naša glavna naloga pa Je bila, da v počastitev te obletnice izvrš'mo napad in obrambo Tržiča. K temu smo pritegnili predvo-iaško vzgojo, gasilce, Avto-moto društvo in Protiletalsko zaščito. To je bilo izvedeno dne Pfc decembra. Čeprav je bil sneg, so se vabilu odzvali vsi rez. oficirji) in podoficirji kakor tudi vse ostale enote, poleg* teh pa tudi vod aktivne vojske garnizije v Križah. Napad je potekal s popolnim zadovoljstvom občinstva in tudi aktivnih oficirjev garni-WJe, ki so opazovali potek napada in obrambe. Ko je sirena dala znak, da je improvizirani napad končan, so se zbrale vse navedene enote v parado. Komandant štaba tov. ^ogrič je predal raport predsedniku občine tov. Lovru Cerarju, ki je ob tej priložnosti Pozdravil vse sodelujoče enote ter obdaril najboljše v predvojaški vzgoji, saj je le-ta 'Dokazala, da je sposobna za obrambo naše države. Tu je' omeniti njenega neumornega voditelja tov. rez. kapetana Franca Globoč-nik«, k[ že leta in leta z veseljem vzgaja "ašo mladino v tej smeri. Lahko rečemo, da le tržiška mladina ena izmed najbolj aktivih v Sloveniji. Tudi tehnični kabinet, ki ga je izpopolnil tov. Globočnik, je lahko v ponos ne samo predvojaški, ampak tudi rez. oficirjem, ki se ga lahko poslužujejo za svoje strokovno izpopolnjevanje, kajti tako sodobno in tehnično opremljenega no najdemo ^•ahka daleč naokoli. Vse priznanje tov. Globoč,niku za njegov trud in delo z mladino! Proslavo 15. obletnice JLA so rezervni of'clrjl Tržiča zaključili dne 27. decembra z dvobojem na kegljišču v Tržiču. Zmagala je *kipa aktivnih ofeirjev iz Križev z 257 keg-J'1- z razliko 19 kegljev. Celo rezervnih oficirjev v Tržiču se je v letoš.njem letu poživilo in tako se iz dneva £ dan razvijajo ožji stiki z garnizonom v križah in ostalimi organizacijami in društvi v tržiški občini. V bodoče bodo imeli takih »Portoih nastopov več kot dosedaj. Pripravljajo se na streljanje z zračno puško, namizni tenis, smučanje in drugo. Rezervni oficirji Tržiča so se zavzeli za tesnejše sodelovanje z aktivnimi oficirji 'n Podoficirji JLA pri katerih uživajo vso moralno pomoč za povečanje strokovno-deoloiškega vojaškega znanja. Rezervni oficirji Tržiča so sprejeli tekmovanje, ki ga je razpisal okrajni odbor UROJ v Kranju. Tekmovanje bo v teku leta 1957 in sicer v 10 točkah: kdo bo imel včlanjenih največ oficirjev v društvu, katera organizacija bo imela največ kvalitetnih strokovnih predavanj po predvidenem planu, kakšna bo udeležba članstva na predavanjih rez. oficirjev, kakšno bo administrativno vodenje evidence in ostalih tozadevnih vprašanj itd. Nagrada najboljšemu društvu bo vojaška pištola. Rezervni oficirji Tržiča so to tekmovanje »prejeli resno in je upati, da bodo ob koncu leta 1957 med prvimi, kot so bili do sedaj, so v v letu 1956 dobili kot najboljša organizacija UROJ v okraju zračno puško. Želimo rezervnim oficirjem Tržiča, da bi se resno oprijeli tega tekmovanja in bili še boljši kot v letu 1956. Rezervni oficirji Tržiča neumorno delamo na tem, da bodo naši rezervni oficirji ob vsakem času sposobni čuvati našo socialistično državo. To se pokaže tudi v njihovi zavesti, saj ni proslave ali katerekoli manifestacije, da ne bi sodelovali tako ali drugače in s tem pokazali, da ne pozabljajo na to, kar so v težkem boju priborili nam vsem. Ne morem končati tega poročila, da ne" bi omenil rezervnega podporočnika Franca Ru-parja, delavca iz Tržiča, ki ni do danes zamudil še nobenega predavanja in ga lahko postavimo za vzgled vsem ostalim rezervnim oficirjem, ne samo v Tržiču, ampak tudi zunaj. Trna dva majhna sinova, ki ju, kadar je njuna mamica v popoldanskem času v službi, pripelje kar s seboj na predavanja, samo da ne bi izostal od predavanja. Tudi v tem se vidi zavest posameznika. Gvido Dornik V prosvetna društva nove oblike in novo vsebino dela V zadnjem Času vse bolj ugotavljamo, da je delo prosvetnih društev precej zastarelo in da se le-ta še vedno izživljajo, kot so se v dobi starih čitalnic. Tov. Kavčič je v reviji »Sodobna pota« št. 9 pravilno analiziral glavne probleme ter nakazal nove smernice dela. Da bi se le-te začele uresničevati v društvih po Gorenjskem, jo obiskal občino Tržič predsednik okr. odbora prosvetnih društev, tov. Dušan Bavdek, ki je posamezno analiziral delo društev na Gorenjskem im s konkretnimi, že uspelimi poskusi nakazal smernice bodočega dela. Gre za to, da naša društva malo spremenijo vsebino in obliko dela. Do sedaj se je delavstvo izživljalo v nekakem trikotniku: dom, tovarna (morda s kakšnim sindikalnim ali podobnim sestankom vred), gostilna. V bodoče bo pa treba misliti še na četrti objekt delavskega življenja — na klube. Ti klubi bodo morali postati stalno shajališče ljudi, kajti s preprostimi razpravami ali diskusijskimi večeri, kjer se križajo misli, lahko naš delovni človek najbolje in najhitreje dojema naišo stvarnost tat hkrati razširja svojo splošno razgledanost. V tem drugem domu, kot bi ga imenovali, bi se moral delavec izživljati na vseh tistih področjih, na katerih je zainteresiran, in hi klubi morali imeti vse — od radia, knjig, časopisov, revij do šaha ali namiznoteotške mize — v svojih prostorih, kajti glavni namen, zbliževanje delavstva, ne bo dosežen na noben drug način kot na ta, da mu nudimo tisto, kar išče po svojem delovnem času. Seveda je zaradi pomanjkanja prostorov in finančnih sredstev vse to kar na hitro nemogoče ugodno rešiti, toda namen, da se družbeno življenje politično in kulturno obogati, se da doseči za začetek z diskusijskimi večeri ali pa s šolo za odrasle s poljudno znanstvenimi predavanji po želji obiskovalcev. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« bo s pomočjo SZDL v bližnji bodočnosti skušalo nekatere probleme v izobraževanju in zbliževanju delavstva rešiti z izobraževalnim krožkom, toda za uspešno delo je potrebno tudi sodelovanje tistih, ki jim je to izobr aže vanj e nam en j eno.. Saša Stcfe KONFERENCA LMS Tiho je šla mimo nas letna konferenca ljudske mladine tržiške- občine. Zelo malo ljudi je vedelo, da kon.ee decembra zaseda najvišji forum mladinske organizacije v Tržiču, kot da je vseeno, kaj in kako naša mladina dela. Ali se ne dajo pomanjkljivosti, v njenem delovanju z vsestransko pomočjo odpraviti? Večkrat slišimo različne pripombe na račun mladine, objektivne aH pa neobjektivne, toda nikoli niso izrečene na pravem mestu in ob pravem času. Lahko rečemo, da se v našem mestu kljub neustreznim pogojem aktivno udejstvuje v društvih in organizacijah precejšen del naše mladine. Ce je torej redna letna konferenca ljudske mladine, je dolžnost vseh društev ih organizacij, ki imajo v svojih vrstah vključeno mladino, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, kjer lahko načno svoje probleme pri delu z mladino in se hkrati seznanijo s problemi v mladinski organizaciji. Mogoče je krivda za slabo udeležbo v tem, da je bila konferenca premalo pripravljena, toda dejstvo, da so se konfer-nce udeležili samo predsednik občinskega komiteta ZK SZDL tov. Rudi HrovatTč, član okrajnega komiteta ZK tov. Janko Regvat ter član okrajnega komiteta LMS tov. Miha Petek, je vsekakor ali omalovaževanje mladinske organizacije ali pa malomarnost in površnost v organizaciji konference. Poročilu predsednika tov. Berganta je sle-d:la še dokaj živahna razprava, ki vsekakor potrjuje, da se mladina zanima za vse probleme našega gospodarskega, političnega in kulturnega in športnega življenja, samo treba je najti prave oblike in vsebino dela za njeno pritegnitev. Vzrok, da danes mlad1 ni manjka tiste delovne zavesti, ki jo je nekoč odlikovala, je mogoče prav pri tistih, ki od nje nekaj pričakujejo. Vsekakor bo v bodoče potrebno uvesti ali poli!tično-«ideo!oška predavanja v obliki izobraževalnih krožkov, ali pa naj bi društva in organizacije poleg svojega kulturnega ali športnega poslanstva prevzela tudi to poslanstvo, da bi mladino tudi ideološko-politično vzgajala. Sem spada seveda tudi moralnc-estetska vzgoja. Dejstvo, da se mladina hoče uveljavljati v družbenih organizacijah in v samoupravnih organih, nam potrjuje, da ni slaba in da od nje lahko pričakujemo, da bo nekoč zamenjala na vseh mestih svoje starejše tovariše. Mladinci so grajali tudi občinski komite LM, ki doslej ni nudil dovolj pomoči organizacijam na terenu ter v podjetjih. Te organizacije so bile prepuščene same sebi, a so vseeno dobro delale. V seminarje je treba pošiljati tudi. kmečko mladino, ker bodo sedaj v sklopu mladih zadružnikov. V Bombažni predilnici in tkalnici je treba tudi rešiti vprašanje zapostavljanja mladih delavk s strani starejših. Jasno je, da novinke ne znajo tako dobro ravnati s stroji m ne dosegajo tako lahko norme kot starejše, izkušene delavke. Za zaključek lahko že poudarimo, da se je na tej konferenci mladina jasno in glasno izrazila, da bo morala posvetiti več pozornosti svoji moralni vzgoji, izboljšati odnos do starejših in sploh varovati lik mladega državljana, da bo trden steber naše socialistične družbe. Saša S tete 4749 Bralci nam pišejo TOVARIŠ UREDNIK! Lepa hvala za objavo za oDjavo mojega pisma o »shajališču« na javni tržnici im o »naramni-kih«. Zal pa sem si od priobčitve članka obetal več, kot je članek dosegel. Tudi v zadnjih tržnih dneh so ljudje še delali po nepotrebnem gnečo na tržnici in v gostilni sem spet doživel »naramnike« in tudi drugi po mi pravili o njih. Se neko drugo željo imam danes. Moja mati me je učila, da moram pozdravljati učitelje, starejše in pa znano ljudi.-Opažam, da v Tržiču le redkokateri otrok pozdravi. Kje je vzrok? Tržičan. TOVARIŠ UREDNIK! Vem, da imate visokošolsko izobrazbo, toda tako hitro računati, kot nekaj prodajalcev mesa v Tržiču, pa le ne znate. Tudi jaz ne znam. Priznajmo pošteno, da sc direkcija Mesarskega podjetja res briga, da imajo Tržičani na razpolago izbiro mesa, ki je celo cenejše kot v drugih krajih in direkcije podjetja moj očitek res ne zadene. Bil sem v neki poslovalnici, zahteval pol kilograma govejega mesa in preden sem se zavedel, mi je prodajalec povedal »da je mesa nekaj več« in da stane 132 din. Čudil sem so hitremu računanju, saj menda niti elektronski računski stroj ne zna tako hitro računati, ima pa menda stroj to brezhibnost, da so ne zmoti. Jaz pa sem za meso plačal 8 din preveč, kar sem izračunal doma, ko sem meso stehtal. Šel sem v drugo poslovalnico in tam poslušal .ženske, ki so se kregale z mesarjem, da so naročile kilo mesa tn ne marajo več, toda. — zmagal, je mesar. Naročil sem dvoje vrst mesa, v svoji zaupljivosti nisem pazil na tehtnico, toda doma sem vpričo vse družine tehtal prineseno meso in ugotovil kar 116 din razlike v mojo škodo. Saj stane menda goveje meso s kostmi 200 din in telečje s kostmi vred 250 din za kg? Nočem trditi, da bi naši. mesarji v poslovalnicah ne bili pošteni; toda dajte stranki mesa, kolikor ga zahteva, nič več in nič manj, in če so v trgovini uvedeni paragon-ski bloki ter dobi stranka listek o plačilu, zakaj ga no bi dobili, v mesnici? Potrošnik SPOŠTUJMO KRUH! Večkrat sem že opazil kak kos objedenega kruha pod šolsko klopjo. V košu za smeti, ali, kar je še bolj žalostno, v obcestnem jarku. Uboga tista mladina, ki ne zna kruha prav ceniti in ki ne ve, kako se trudi zanj kmet na polju, starši pa pri strojih v naših tovarnah! Se trši hoj za vsakdanji kruh ob 10 do 12. urnem delavniku in brez otroških doklad so imeli naši že pokojni starši. Zato so nas učili kruh prav ceniti, vsako drobtinico je bilo treba spoštljivo pobrati. Govorili so nam: »Še črnega kruha ne boste imeli!« Kakor naši mladini tudi nam nekdaj to ni šlo v glavo, da bi kruha katerikrat manjkalo. Poleg pekarij pri Vilfanu in Lassniggu so imeli dovoljenje za peko kruha tudi nekateri trgovci s špecerijo, na primer »Pri Damulneku« Kari Rueh, pri »Svelcu« Ivan Dovžan, v Bistrici »na Frči« Ant. Košir itd. Dobrega okusnega kruha je bilo dovolj. Med prvo svetovno vojno od leta 1914 do 1918 je bilo vsako leto večje pomanjkanje živeža, zlasti kruha. Stradalo je vse, tako civilno prebivalstvo kakor vojaštvo. V Tržiču je občinska aprovizacija razdeljevala razne živilske potrebščine (krompir, slabo krušno moko) med prebivalstvo na nakaznice. Ob tem pa mi bilo mogoče živeti. Otroci delavskih družin so jokaje prosili: »Mama, kruha«. Matere in očetje, kolikor jih ni bilo v vojski, so ob nedeljah hodili po vaseh obširne kranjske okolice h kmetom po fižol, kašo, krušno moko, suho sadje itd. Za avstrijski denar, ki je bil vedno manj vreden, živil »pod roko« ni bilo mogoče dobiti. Kmetje so rajši jemali v zameno čevlje, blago, obleko itd. Tudi lačni vojaki, zlasti v zaledju, smo v nedeljah hodili po vaseh za kruhom. Proti koncu leta 1917 smo dobivali kruh, majhen hlebček za 6 dni. Marsikdo ga je takoj pojedel in je bil potem pet ali celo več dni brez kruha. Kdor/ ga je pa hotel imeti vsak dan, ga je pa moral razdeliti na 6 ali več delov ter se vaditi v premagovanju, to je, pojesti vsak dan le eno šestino hlebčka. Tudi po Tržiču so hodili lačni vojaki tujih narodnosti in prosili vsaj za »krompir v oblicah«, ker kruha še za otroke ni bilo. Za časa druge svetovne vojne je bila preskrba z živežem nekoliko boljša. Kaj se pravi ob nezabeljenem zelju, repi itd. stradati v koncentracijskih taboriščih, kjer so umirali milijoni ljudi, vprašajte tiste, ki so šli skozi Rab, Gonars, Mauthausen, Dachau in drugod. Sestradan človek izgubi čut tovarištva. Ce ne bi bilo esesovca poleg, bi se na primer Poljaki v Dachauu med seboj stepli, če je dobil kdo morda za 5 cm širši dnevni obrok kruha, kakor drugi. Nekega slovenskega fanta, ki se ni mogel premagati, so zasačili, ko je hotel iz omarice vzeti sotrpinu košček kruha. Dva sobna starešina sta ga s pestmi do nezavesti pobila na tla. Odnesli so ga v bolnico, od tam pa v krematorij. Dovolj naj bo žalostnih spominov! Boj M vsakdanji, kruh bo prej ali slej zajel tudi današnjo mladino. S pridobljenim znanjem v naših šolah, poštenostjo in veseljem do dela bo vsak v svojem poklicu našel svoj vsakdanji kruh. Pri tem se učimo ceniti vsak košček kruha, delajmo pa po svojih močeh za mir med narodi, da bi se časi svetovnih vojn in koncentracijskih taborišč nikdar več ne povrnili! Andrej Tišlcr KAKO HRANIMO ŽIVILA? Živila se piri vskladiščenju spreminjajo bodisi zaradi kemizma ali razvijanja bolezenskih klic, ki. so prisotne; nekatera pa se spreminjajo zaradi prisotnosti vode. .Naj-usodneje pa posežejo pri kvarjenju prav mikroorganizmi. Zaradi tega je treba skrbeti, da ima skladišče pravilno temperaturo in vlago. Sadje zahteva večji procent vlage kot moka, sladkor, meso itd. Živila, ki imajo v svojem sestavu veliko vode, potrebujejo skladišča z veliko relativno vlago, za sladkor in sol relativna vlažnost ne sme biti nad 70%. Sladkor in sol naj bosta še posebno zelo suho vskladiščena. V velikih skladiščih naj bodo posebni aparati iza določanje vlage in temperature. Temperatura naj ne niha, ker ni važna višina temperature, temveč zelo slabo vplivajo na živila stalni porasti in padci temperture. Normalno naj znaša temperatura 12—15 stopinj C. Ventilacija je važna zato, da lahko obdržimo v skladišču stalno vlago in temperaturo, in še zato, ker nekatera živila potrebujejo pri dihanju kisik. Zrno diha in se začne ugrevati, če ga stalno n,e mešamo in zračimo. Ventiliramo z odprtinami ali z odpiranjem oken in vrat, upoštevati pa moramo zunanjo vlago in temperaturo. Okna sc morajo odpirati zjutraj pred sončnim vzhodom, če .pa je skladišče kletno, je lahko odprto vso noč, čez dan pa naj bo zaprto. V kleti vskladiščuj-smo: sadje, zelenjavo, olje, sir, sadne sokove, kislo zelje in repo. V najvišjih nadstropjih vskladiščujmo: sol, sladkor.. moko, testenine, preprčenec in pa ne- mastno mleko v prahu. Na gosto skupaj lahko zložimo taka živila, ki imajo malo vlage, medtem ko morajo biti tista, ki imajo dosti vlage razmaknjena. Mesne izdelke je treba skladiščiti v temnem, zračnem in hladnem prostoru. Za vskladiščenje je najboljša klet. Takoj, ko začne v skladišču kaj pl'e" sneti, morata ito odstraniti, sicer se inficira vse ostalo; če je plesnoba na delih sten, jih je treba prebeliti z apnom, kateremu dodamo formalina. Na svetlem ne smemo vskla-diščevati krompirja in masti. Zmrzniti ne smejo: krompir, jabolka, čebula, jajca, nobena tekočina v steklenicah .in pa konzerve. Kislo zelje in repa sta lahko vskladiščena t vsemi živili, ki so lahko vskladiščene v kleti. Skladišč ne smemo pometati, ampak ji" lahko čistimo s sesalcem za prah ali pa brišemo z mokro krpo>. Police v skladiščih in prodajalnah morajo biti odmaknjene od stene. Trgovec naj vskladiščuje blago tako, da lahko, pride do. njega. Vreče naj bodo naložene navzkriž, dvignjene od tal in odmaknjene od stene. Živila, ki oddajajo duh. morajo biti posebej vskladiščena. V izložbah ne smemo razstavljati skoraj nobenih živil. Nikakor ne tista, ki so občutljiva za sončno svetlobo in temperaturo. V izložbi ne smejo biti: meso, maslo, sadni sokovi ift konzerve. V vsako prodajalno le treba napeljati pitno vodo; če ni vodovoda, naj se improvizira cisterna. Za čiščenje in pranjo živil uporabljamo samo pitno vodo. Stranišče naj bo na vodno izplakovanje in naj ima predprostor z umivalnikom, milom in brisačo. Janez Žepi« DEDEK MRAZ MED GASILCI Letos je Občinska gasilska zveza pripravila za Novo leto vsem. pionirskim desetinam na območju občine veselo presenečenje. Osrednja prireditev je bila v dvorani. Bombažne predilnice in tkalnice, ki je bila urejena kot pravljično mesto. Kmalu po 13. uri so se začele zbirati pionirske desetine, ki jih je v zvezi včlanjenih 11. Pogoščeni s hrenovko, kruhom in toplim čajem so pionirji ob veselem in šaljivem programu, ki so ga izvajali Edi Končina, Jože Aba.čič in harmonikarja, Mraza. se med sabo pomenkovali in zadovoljni sledili nadaljevanju veselega, programa, ki jim bo gotovo še dolgo časa ostal v spominu. Prireditvi so prisostvovali tudi zastopniki občinskega ljudskega odbora, Društva prijateljev mladine in šol in funkcionarji občinske gasilske zveze. Tudi za nje so bila pripravljena darila in je vsak posamezno Pohajal k dedku Mrazu, se zahvalil za darilo in potem spregovoril nekaj izpodbudnih besed vsem pionirjem. Zastopnik občinskega čakali na prihod dedka ljudskega odbora je med drugim dejal: »Občinski odbor s ponosom in zadovoljstvom spremlja delo gasilskih organizacij v občini, posebno pa vas, mladi gasilci. Učite se i" ubogajte svoje voditelje, da boste kos nalogam in boste znali varovati imovino pred ognjem in drugimi nezgodami.« Zadnji ie spregovoril predsednik gasilske zveze, tov-Tone Dornik, ki je dejali: »Zveza si veliko prizadeva glede vas. V Novem letu hočem0 vaše delo združiti z raznimi prireditvam5' med drugimi tudi s telovadbo, saj tudi to panogo dostikrat pogrešamo v 'gasilstv* Mnogo uspehov v Novem letu!« Najprej je spregovoril poveljnik občinske zveze, tov. Viktor Dornik, orisal pomen prireditve ter se zadržal dalje časa v prisrčnem razgovoru s pionirji. Nato je podpoveijnik zveze, tov. Mirko Mežek, naznanil prihod dedka Mraza. V mladih gasilcih je za čas zastal dih, a brž ko so opazili dedka Mraza, so se sprostili in napeto pričakovali nadaljnjih točk sporeda. Dedek Mraz se je podal v pripravljeno gozdno kočo, obdano z zasneženimi jelkami in z velikim napisom »Srečno novo leto 1957« nad njo. Tu je dedek Mraz imel izpodbuden pozdravni govor, ki je napravil na navzoče pionirje močan vtis, nato pa obdaroval z raznimi dobrotami vse desetine po vrsti: Tržič mesto, Slap-Do-lina, Brezje pri Tržiču, Sebenje, Bistrica, Križe, Kovor, Lese, Jeleodol, Podlj.ubelj. — Tudi njihovih voditeljev ni pozabil obdarovati. Pionirji in pionirke so skupaj s svojimi voditelji vzradoščeni posedali pri mizah, Za zaključek sta bila predvajana zabavni ozki film in film Elektrika v gasilstvu, katerima so pionirji z veseljem in zanimanjem sledili. Zastopniki občinske gasilske zveze so prepričani, da 90 pionlriji dobili na tej pr;ire' ditvi lepe vtise, in so sklenili, da bodo v p*** hodnjem letu še1 bolj svečano izvedli to Pri' reditev. Ivan Lauseger Stran 5 STEZE IN POTA OKROG TRŽIČA ii. GOZD (382 m) Z razpotja, .kjer se ločita pred mostom čez Bistrico obe glavni tržiški ulici in od 'koder smo se zadnjič povzpeli na Veliko mizico, krenemo po cesti, proti jugovzhodu Na levi strani se zelo strmo pobočje Kriške gore spušča prav do ceste, na desni pa opazimo stari park pred upravnim poslopjem Bombažne predilnice in tkalnice. Ze smo na razpotju cest. Sli bomo po zgornji, ki vodi proti Kranju in Ljubljani. Kmalu se povzpnemo toliko, da imamo lep pregled nad obsežnimi zgradbami Bombažne predilnice in tkalnice. Osrednje poslopje nam s številko 1887 priča, da »v Vojah« že sedemdeset let tečejo stroji. Gremo naprej po cesti proti Pristavi, ki nas vodi po strmem pobočju Kukovnice in s katere lepo vidimo na desnem pobočju dolino Tržiške Bistrice cesto, ob njej pa vas Bistrico. Kmalu dospemo do. prvih hiš, ki So si v strmem pobočju komaj našle dovolj Prostora za svoj obstoj. In že med prvimi hišami, ki so moglo nastati le ob levi. strani (kajti na desnem robu ceste se pobočje v veliki strmini spušča navzdol), se beli v Pobočju kamnolom. Dolomiti gornje triade (srednjega veka zgodovine zemeljske skorjei 'n njihovi apneni ekvivalenti so namreč zelo čisti in dajejo lep pesek. Pod nami si z velikim strmcem vrezuje svojo strugo Tržiška Bistrica, ki tu že izstopa iz najožjega dela svoje doline 'n prehaja tod nekje iz gornjega v srednji tek, ki ima dokaj manjši padec. Od mosta nav-2dol se njena dolina odpre proti jugu in ob njej opazimo, prve terase, ki so zlasti lepo vidne pod vasjo Bistrico in pod Ročevnico. Na terasnem produ so nastale njive in travniki, gozd so je umaknil na obeh straneh. Na nasprotnem pobočju vidimo nad Bistrico oba kamnoloma, nad vasjo pa razvaline nekdanjega gradu Gutenberg, kjer so živeli v srednjem veku tržiški gospodje Gutenibergl in iza njimi Lambergi. Pod nami Je novejša tržiška industrija: tovarna obutve "Peko« in Lesno-industrijski obrat. Nekoliko dalje ob Bistrici navzdol je bilo že zgrajeno poslopje za kemično tovarno »v Tra.i-bahu«, a ta mi pričela obratovati in so jo Preuredili v stanovanjsko zgradbo. Na levi strani, v pobočju nad cesto je apnenica, ki pa dela le kakih pet mesecev v 'etu in daje v tem času povprečno po osem ton apna dnevno. Urejena je tako, da kuri žaganjem. Spada med pomembne gorenjske apnenice, saj so poleg tržiške na Gorenjskem, le še manjše kmečke apnenice, ki Potrebam ne zadoščajo. .Toda apnenica sedaj n0 dela, zato se ne bomo kaj več zanimali zanjo, marveč bomo začeli paziti, kje naj zavijemo s poti, da jo uberemo proti ^•ozdu. Le nekaj minut dalje od apnenice nas nasproti hiše št. 26 opozori tablica kritega planinskega društva, da moramo krediti s ceste po pobočju navzgor. Orientacijska tablica nam pove, da pridemo po tej stezi do zavetišča v Gozdu in še naprej do *°če na Kriški gori itn, če nas bo volja, Preko Tolstega vrha na Storžič. Zal na tab-'ici ni napisano, koliko časa naj traja ta pot. smo videli okrog sebe le izglajeno, poraslo površino, kmalu pa opazimo ob cesti gole apnene skale in ko se ozremo v gozd, vidimo, Pozdravi nas mlad borov nasad in ker smo (ja tla v njem niso več lepo gladka in po-prispeli že na južno, prisojno pobočje, nas ras,la, marveč razdrapana, kamenita, posuta z velikimi skalami. na iglavcih pozdravljajo zimski obeski — ledene sveče. Nad nami se dviga strmo pobočje Kriške gore, ki ga šele tu od blizu ugledamo. Po petindvajsetminutni hoji skozi gozd pridemo do večjo poseke, posajene z mladimi bon in smrekami. Od tu se razgledujemo na Križe, Retnje, Loko, Kovor, Hudo in na teraso ob vaseh. Pogled nam zdrsi preko gorenjsko ravnine do Julijskih Alp, do Triglava. In spet nazaj po gozdu. Takle zimski sprehod jo res čudovit. Smreko so obložene z rahlimi zaplatami snega, pod njim! pa cvete teloh in resa. Tako se stikata hlad i.n cvetje, smrt in življenje. Sredi zelenja in beline pa mladi rumeno-rjavi hrasti, ki nočejo odložiti svojih listov in trmasto kljubujejo zimi. Mladost! Hodimo tik ob geološki meji med apnenim Ko smo kakih petnajst minut hodili po cesti, zagledamo vaško ograjo in za njo polja in travnike, nad njo pa strmo pobočje Kriško gore. Od njenega vrha so sleme vleče proti vzhodu do Tolstega vrha in Zaloške gore. Male in Velike Poljano ter Storžiča od tod ne vidimo. Po ograjeni poti pridemo v vas Gozd. Ze prva hiša nas opozori, da ima vas svojo partizansko zgodovino. Hiša jo opuščena, bila je požgana, zdaj je za silo urejena in služi za drvarnico. Naslednja hiša je velik, nov, v letu 1951 sezidani kmečki dom (Gozd štev. 1). Od tu dalje gremo po ravnem naprej v vas. Na levi jo polje in nad njim travniki in pašniki. Ob poti vodnjak in malo viša proti pobočju šc eden. Poleg vodnjaka, napajalno korito. Mimo lesenjače, ki nosi tablico Gozd št. 5 in ki je deloma poškodovana, in stare cerkve na desni pridemo v sre- svetom in nepropustnimi kameninami, zato mimo spet prečkamo majhen potoček, pravzaprav dino vasi. Od ceste, kjer smo se začeli vzpelo odlok izvira, ki. je komaj 10 m nad stezo, njati, smo hodili uro in pol. Markacija je dobra, ni treba mnogo misliti Ko Se razgledamo po vasi, kmalu ugoto- na ™t, ki je ponekod udobna in široka, nato vu-ao, da je bila v celoti pozgana in da je pa "spet ozka, da se komaj prerijemo skozi vsa na novo zgrajena. bodlkavo goščo. Ponekod nam veje tvorijo Smo v centru vasi, pred hišo št. 3. Na njej baldahine visoko nad glavami, drugod se so na praznik jugoslovansko ljudske armade, moramo pošteno pripogibati, če si nočemo 22. decembra 1948 odkrili spominsko ploščo, n.atresti snega za vrat. Gozd jo silno tih; ki so jo vzidali oficirji ter frontovci garni- pozimi vlada v njem skoro grobna tišina, ki zona v Križah »u znak sečanja na pale dru- jo zmoti le kak redek kos ali vrabec. A sle- govo kao znak večite zahvalnosti onima, koji dovi v snegu pričajo, da ta dva nista edina su postavili temelj naše armije«. S plošče ~ prebivalca v kriškem gozdu, marveč da se izvemo, da je bila »na ovom mestu 7. VII. ako smo hodili približno dvajset minut po njem sprehaja tudi divjačina. 1941 formirana prva partizanska četa Kranj- gozri Zdaj pa "aS St6za povede oh robu Skoro celo uro se že dvigamo skozi gozd, skog okraja«. Ste Brrnov3em nad hižarru v gozd. kar jo pot ubere po ravnem in kmalu se Gozd je bil v za je markirana in prijetna pot nas vodi znajdemo na majhni jasi. Cez pet minut vas. Saj je od 52 prebivalcev kar 24 aktivno <«i smrekov gozd navzgor. Bori so le red- prispemo do ceste, ki vodi iz Križev v vas sodelovalo v narodnoosvobodilni vojni. Tudi hod-" hrasti Prijetno poživljajo sliko. Ce Gozd. Tu nas na drevju pozdravita dve tab- zaradi lege vasi je gOzrtm° t0-j o p g 2 Op ima na zalogi bogato izbiro kvalitetnega usnja in vse čevljarsko potrebščine St. 2 TRZISKI VESTNIK Stran 7 Z občnega zbora smučarskega kluba »Ljubelj« »Mogoče — kar so za sedaj le želje — kakšno vzpenjačo« so bile zaključne besede v Poročilu tov. Kališnika na letnem občnem zboru Smučarskega kluba Ljubelj 10. januarja. Poročilo je bilo zelo izčrpno. Iz njega posnemamo: Odbor kluba si. je že na zadnjem občnem zboru zadal -nalogo, katero je osvojilo tudi članstvo, da prekine z dotafcratno prakso skrbi in dela samo za nekaj tekmovalcev in da bo vse sile posvetil za .razširjenje smu-čarstva nasploh, pri čemer bo seveda poizkušal vzgojiti č:mveč novih tekmovalcev, ki bodo vedno lahko nadomestili dosedanje kadre. Najuspešnejši smo bili vsekakor pri povečanju števila članstva. Uspelo nam je povišati število 8-kratno in tako imamo danes v naših vrstah 921 pripadnikov, nasproti 97 članom v preteklem letu. Od skupnega števila članstva je 462 pionirjev in pionirk. Zal nam v pretekli sezoni snežne razmere — saj vemo, da v dotiinii snega skoraj ni bilo — niso omogočile, da bi z njimi tudi redno delali na snegu, pač pa smo imeli stalen stik s šolskimi vodstvi in smo skupaj z Društvom prijateljev mladine oskrbeli preko 30 parov smuči za pionirje. Priredili smo tudi. nekaj pionirskih tekmovanj in na teh tekmah najprizadevnejše nagradili s smučmi. V načrtu smo imeli tudi stalno smučarsko Pionirsko šolo v Hrastih ob vzpenjači, kar nam je, kot rečeno, onemogočil sneg. Vseeno pa je preko 30 -pionirjev absolviralo tečaj na Ko.fcah, ki ga je pripravila gimnazija, vodili pa so ga naši inštruktorji. Naš klub je po kvaliteti v smučarskem športu, predvsem v alpskih disciplinah na Prvem mestu v državi in tako ni čudno, da snvo po vsej državi našli razumevanje in dobili pomoč. Seveda pa smo največjo podporo za naše delo dobili doma v Tržiču, kjer nas je podprl predvsem občinski ljudski odbor in prav vsa podjetja. Uspešna rešitev finančnega vprašanja nam je seveda omogočila tudi reševanje ostalih nalog. Tako smo namen, da bomo pošiljali na tekme tudi mlajše in še ne vrhunske tekmovalce, z lahkoto dosegli. Na vseh med-klubsikih in višjih tekmovanjih smo imeli vedno najmočnejše in najštevilnejše ekipe. y dokaz, da je bila ta naša pot pravilna, pa Je dejstvo, da so se med najboljšimi jugoslovanskimi tekmovalci pojavila zopet- povsem nova, doslej nepoznana tržiška imena. Isto pot smo ubrali tudi pri prirejanju tečajev. Razen najboljšim tekmovalcem smo omogočali trening na tečajih tudi večjemu številu drugih, kajti na ta način se da najlaže doseči kvaliteten napredek večjega šte-vda tekmovalcev. Želim omeniti le dva najpomembnejša tečaja in Sicer prvega na Kof-cah, v katerega je bilo vključenih 21 tekmovalcev, in drugega na Jahorini s 14 tekmovalci. Oba teča ja je vodil ob podpori starejših tekmovalcev Janez Stefe in sta POPolnoma uspela, predvsem pri odkrivanju novih talentov, ki so pozneje pokazali velike uspehe vna tekmovanjih. S tečajem na "ahorini — za ta kraj smo se odločili predvsem zaradi najdaljše vzpenjače v Jugoslaviji — smo želeli pomagati pri kvalitetnem razvoju tudi zaostali Bosni, kar so Bosanci Ze]o pozdravili. v* vsei tečaje smo načrtno vključevali tudi mladince in jim s tem hoteli dati možnost kupnega treninga z izkušenimi tekmovalci, zal j ' Pa mladinci sami niso razen nekaj iz-em pokazali dovolj lastnega interesa za •'Prcd-ek. Ti so se premalo zavedali tega, 2* Je za dosego uspehov potrebno poleg ta-nta še mnogo znoja in truda in da samo 'Kanca dobra oprema še ni vse, pač pa a Je osnova vsega delo in srčnost. Nekoliko Pa ovira delo kluba z mladinci tudi to, da .; Vn,0 najpožrtvovalnejšl in najboljši mla- dinci Šol, tekmovalci, .odhajajo, ko zaključijo t ,a'nJe v Tržiču, na študij v druge kraje in «'° »imajo več možnosti, da bi stalno tre-s aH, in hodijo le na nekatera tekmovanja, veda na ta način ne morejo vzdržati kva- litetnega kontakta z drugimi in počasi zaostajajo. Da bi to težavo vsaj delno odpravili, smo lansko leto posvetili več pažnje vajenski mladini, ki ostane doma lin smo področje našega dela prenesli tudi na vas, predvsem na Lom, kjer. so doma zdrave in trdne korenine. Plodovi tega dela Se bodo seveda pokazali po nekaj sezonah, kajti nemogoče je, da bi v eni, sezoni iz začetnikov vzgojili že kar vrhunske tekmovalce. Glavno je, da je led prebit in da v bodoče tega načina dela ne opustimo. V skrbi za dvig strokovnih kadrov smo v preteklem letu poslali v zvezne tečaje tri kandidate za trenerje smučanja in tako imamo v Tržiču sedaj prve uradno priznane in strokovno 'Usposobljene trenerje v zveznem merilu, ki bodo rade volje dali svoje znanjo na razpolago mladim smučarjem. Poleg njih pa stalno pomagajo tudi vsi starejši, izkušeni tekmovalci, tako da je to vprašanje rešeno pri našem klubu prav dobro. Seveda pa ne velja to za teke in skoke, kjer nimamo nobenih izkušenj in zato tudi razvoj v tej sunerii šepa. Ce bomo hoteli razviti tudi ti dve panogi, bo vsekakor potrebno najti dobrih inštruktorjev ali vsaj ljudi, ki imajo o tem dovolj izkušenj in znanja. Nalogo, da se bomo udeleževali vseh tekmovanj smo rešili v splošno zadovoljstvo. Društvo samo je izvedlo naslednja tekmovanja: 22. 1. 1956 društveno prvenstvo v slalomu na Kofcah — prvak Janko Krme.lj; 20. do 22. 2. 1956 državno prvenstvo v alpskih disciplinah na Zelenici; 11. 3. 1956 Kramarjev smuk pod Storžičem — prvak Matevž Lukanc; 27. 4. 1956 mednarodni veleslalom na Zelenici, — prvak Ludvik Dornik. To so bila večja tekmovanja, razen teh smo imeli še 7 manjših tekem. Zunaj Tržiča smo sodelovali na Slovenskem prvenstvu na Črnem vrhu in sicer ?.. 3., kjer je zmagal Ludvik Dornik med moškimi, naša članica Vika Rupar pa je med ženskami dosegla častno 5. mesto. Dalje smo se udeležili tekmovanja na Pohorju, kjer sta zmagala v dveh disciplinah naša člana Ludvik Dornik in Janez Stefe. 22. 4. smo sodelovali v tr'glavskem smuku v Vratih, kjer so dosegli edini neuspeh s šele 9. mestom Janka Krmelja. 20. 5. smo se udeležili tekem v veleslalomu pod Jalovcem, kjer pa zaradi slabe organizacije in pomanjkljivosti sodnikov rezultatov ne moremo vzeti resno. Kot moštvo smo osvojili sicer prvo mesto, vendar rezultatov vseeno nismo hoteli priznati. 12. 6. smo sodelovali na slalomu Za Akom, kjer se je najbolje odrezal Vinko Svab, ki se je v zadnji sezoni krepko uveljavil. Za zaključek sezone smo se udeležili še tekem v slalomu pri Češki koči dne 18. 8. 1956. Zmagal je Ludvik Dornik. Hojstm - smtU - potoke Rojeni: Serec Ana s Slapa je dne 26. decembra 1956 rodila deklico. Umrli: Klemene Jožef, kmečki delavec iz Grahovš 15, star 24 let; Buko vic Franc, kmet iz Seničnega 20, star 78 let; Jane roj. Klemenčič Frančiška, družinska upokojenka iz Kovorja, stara 90 let; Kolegar roj.Janko-vič Terezija, oskrbovanka iz Tržiča, Cesta JLA, stara 70 let; Bečan Vesna, hči tovarniškega delavca iz Tržiča, Partizanska c. 17, stara 1 leto. Poročeni: Pernuš Janez-Marjan, tekstilni tehnik iz Hudega grabna 3, in Kurent An-gelar-Marija, predilka iz Tržiča, Cesta JLA 7; Frantar Ciril-Metod, strojni ključavničar iz Tržiča, Cesta JLA 27, in Perko Ivana, pre-šivalka iz Tržiča, Proletarska cesta 20; Hlep-čar EmiMjan, čevljarski pomočnik iz Retenj št. 26, in Gregorec Ana, tovarniška delavka s Spodnjega Vetrnega. Kakor vidimo, je bila smučarska sezona tekmovanj v preteklem letu zelo skromna, to pa zaradi pomanjkanja snega. Prireditve, katerih smo se udeležili, so bile vse važnejše, manjših pa nisem našteval. Naši člani so bili tudi stalni člani, državne reprezentance in so kot taki nastopali tudi na raznih tekmovanjih v tujini. Na olimpijskih igrah v Cortini d' Ampezzo je sodeloval Ludvik Dornik, čeprav smo bili prepričani in tudi upravičeni do tega, da bi jih sodelovalo več. Proti določitvi reprezentance za Četrtino smo tudi pismeno protestirali pri SSJv Na vseh tekmovanjih smo imeli med prvimi 10 preko polovico mest in taka je tudi rang lista najboljših tekmovalcev v državi, kjer je med prvimi 10 čest Tržičanov, med naslednjimi 10 pa še trije. S klubskega stališča je rang lista takale (vpoštevani so rezultati zveznih prireditev in rep. prvenstva): 1. Ludvik Dornik, 2. Janez Stefe, 3. Matevž Lukanc, 4. Janko Krmelj, 5. Peter Križaj, 6. Janez Perko itd. Med mla^ dinci: 1. Lado Stritih, 2. Pavel Kralj, 3. Stanko Dolžan, ki pa ima manj tekmovanj. .Med ženskami: 1. Darinka Lukanc, 2. Vika Rupar in 3. Vida Koder. Med pionirji je tako primerjavo napraviti, težko, ker je bilo premalo tekmovanj, vsekakor pa so bili najboljši Joža Stucin, Tevrovski, Kozamernik itd. Končno se moram zahvaliti za vse delo in trud vsem tekmovalcem in sodelavcem, ki so resnično in nesebično pomagali, v zadoščenje pa naj bodo vsem doseženi uspehi, in končni rezultat, ki je ta, da smo tržiško smučanje premaknili z mrtve točke in ga pomaknili naprej, čeprav je pred enim letom kazalo, da bo začelo upadati. Z željo, da klub in sploh smučanje v Tržiču tudi v bodoče samo napreduje in si s sodelovanjem vseh odgovornih činiteljev pribori še vse pogoje, mogoče ■— kar so za sedaj le želje — kakšno vzpenjačo. Po poročilu je bila diskusija in volil ve. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Predsednik Andrej Andolšek, podpredsednik Janez Ka.lišnlk, (odgovoren za tekmovanja in tekmovalce, kader), podpredsednik Miro Pinih (odgovoren za množičnost), tajnik Metka Brinšek, blagajnik: Branko Košir, tehnični: Jože Ahačič, gospodar: Vinko Brezar, referent za sodnike: Andrej Hladnik, za propagando: Metod Ahačič, zdravstvenik dr. Robič; -odborniki: Miloš Sova, Lovro St-am-car, Rudi Prešeren. Vodje sekcij: za hokej Jože Dornik, za sankanje Milan Česen. Referenti posameznih disciplin: alpska, moški: Slavko Lukanc,, ajlpblca ženskem: Darinka Lukanc, skoki: Jože K.avar, teki: Marijan Pehare, mladina: Janez Wagner, disciplinsko razsodišče': Karel Kravcar in Rok Hladnik. Nadzorni odbor: ing. Milan Ster, Franc Mar-kelj in He.lenca Legat. Zelo obširni odbor nam je jamstvo, da bo Smučarski klub Ljubelj še nadalje hodil po začrtani poti, na kateri mu želimo, da bi dosegel še lepšo uspehe kot do sedaj. ZAHVALA Vsem organizacijam in posameznikom, ki so te dni sočustvovali v bolečini z menoj ob prerani smrti moje žene Veve Kravcar so toplo zahvaljujem. Prav tako se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti ter s številnimi venci počastili, njen spomin, predvsem pa zahvala delovnemu kolektivu Bombažne predilnice in tkalnice, Tovarne usnja Runo, Občinskemu ljudskemu odboru, Občinskemu komiteju ZKS, Avto-moto društvu in dr. Andreju Robiču, ki. ji je s svojim -nesebičnim in požrtvovalnim delom nudil vso pomoč v času njene težke bolezni. Tržič, dne 14. januarja 1957. Karel Kiavcar, mož s hčerko Karel Kravcar, ^Jiiteraju z i tali mi imuearfi Vse kaže, da se bo letos na vseh področjih našega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja precej spremenilo v korist delovnega človeka. V našem javnem življenju pa ima tudi šport važno nalogo. Lepot, ki jih nudi smučarski šport, ni mogoče opisati. Kdor je doživel zimsko idilo v naših krasnih gorah, pokritih z mehko snežno plastjo, si bo to doživetje za »vedno zapomnil. Malo ljudi pa ve, da zahtevajo vsi uspehi, doseženi v tem športu, ogromno volje, vztrajnosti in poguma. Ker ta šport zarodi pomanjkanja vzpenjač in dobrega trenerskega kadra pri nas vedno bolj nazaduje, se je o problemih in težavah na skupščini Smučarsko zveze Jugoslavije vnelo živo razpravljanje. Alternativa: ali kvantiteta ali kvaliteta, je ostala odprto vprašanje, ki ga skupščina ni rešila. Kakšno je o tem mnenje ljudi, ki zastopajo naš alpski smučarski šport, na tekmovanjih doma in v inozemstvu, ljudi, ki so se borili s pravim amaterskem duhom, pri tem pa izpostavljali svoja mlada življenja mnogim nevarnostim? Priljubljenega državnega lovca Janeza »Zavrotarja«, našega največjega alpskega borca, ki je jugoslovanski, smučarski šport na olimpijskih igrah v Oslu leta 1952 postavil na najoastnejše mesto v njegovi zgodovini, je težko najti. Njegovo domovanje je pač daleč pod Košuto in Zelenico. »Janez, slišimo in beremo, da misliš pustiti smučanje?« Njegov srditi pogled mi je pokazal, da je to zopet nova »časnikarska raca«, ki jo jo beograjski šport pobral neznano kje. Odgovoril mi je: »Mi ne pride na misel! Čeprav me nekateri smučarski forumi podcenjujejo, še vedno upam, da jih bom »razočaral«, čeprav v letošnjem letu še nisem dosti treniral. Toda temu so krive le snežno razmere. V bližnji bodočnosti bom šel trenirat Korošce.« »Kakšno je tvoje mnenje o vprašanju kvantitete oziroma kvalitete?« Janez tudi ■tokrat ni dolgo premišljevat: »Mislim, da zaželene množičnosti zaradi previsokih cen rekvizitov ne moremo doseči. Saj se še celo klubi borijo z najosnovnejšimi finančnimi problemi. Ce bomo hoteli napraviti večji skok v kvantiteti in kvaliteti, je potrebno tudi, da se malo spremeni odnos najvišjih forumov. Kot slišimo, hočejo nekateri iz SZ.I opustiti tekmovanja v inozemstvu. To bo šele pravi udarec naši kvaliteti!« Janez Stefe se danes bliža že četrtemu križu. Njegovo vztrajnost in borbenost smo lahko občudovali že na mnogih tekmovanjih. To je človek, ki jo vedno pripravljen za šport žrtvovati, marsikaj. To nam potrjuje tudi njegovo telo, saj skoraj ni dela na njegovem telesu, ki ne bi bil že polomljen ali kako drugače poškodovan, pa vkljub temu še vztrajno tekmuje. Najmlajši smučar, ki je lansko leto uspešno odnašal lovorike in za katerega se smučarski. strokovnjak Izrazil, da absolutno nima pogojev, da bi so razvil v vrhunskega smučarja, je naš edini tržiški olimpijce Ludvik Dorhk, 26-letni električar, zaposlen v tovarni ISKRA v Kranju. Zelo rad je odgovarjal na stavljena vprašanja: »Kaj praviš o novih smernicah jugoslovanskega smučarskega športa, ki so bile dane na zadnji skupščini?« »Pravilno je, da so šli. v širino, toda ostane naj pa tudi kvaliteta in naj bolj skrbijo tudi za elitni smučarski razred. Nikakor ne moremo Slovenci počakati južnjakov, da se kvalitetno dvignemo, ker bomo še bolj zaostali za Srednje-evropci, kot smo dosedaj. V razmerah, v katerih smučamo, je vsako mesto pod 30 v inozemstvu že uspeh. Brez vzpenjač, brez trenerjev ni nič. V letošnjem letu sploh še nismo imeli nobenega sistematičnega treninga, prihodnje leto pa'je pred nami svetovno prvenstveno tekmovanje! Kako naj uspešno zastopamo jugoslovanski smučarski šport, ko nimamo v nogah niti 10 prevoženih kilometrov, nekateri inozemci so pa že v polni formi! Lep primer pomanjkanja treninga smo videli lansko leto, ko se je trikratni olimpijski, zmagovalec Sailer podal na tekmovanje v inozemstvo, kjer je dosegel komaj 15. do 30. mesto!« »Katero bo tvoje prvo letošnje tekmovanj.?. »Prvo letošnje tekmovanje bo že v tem mesecu, in sicer gorenjske olimpijske igre in slovensko prvenstveno tekmovanje obenem v Kranjski gori.« Na kakšne uspehe računaš v letošnjem letu, ko si vendar še skoraj brez treninga?« »Upam, da bom po treh štirih tekmovanjih že v zadostni formi, sicer imamo pa skoraj vsi enake pogoje, ker so snežne razmere zelo slabe. Edina rešitev bi bila, da gremo trenirat v inozemstvo. To so Ljubljančani in Mariborčani že storili. Lep primer je tudi, ko so Avstrijci vso državno reprezentanco poslali v Italijo, ker doma nimajo dovolj snega.« Zeleč mu vse najboljše v letošnjem letu, sva se poslovila. On s svoj'mi željami, jaz pa, da dobim že Matota, kot mu pravijo kolegi. Vse kaže, da bo Matevž Lukanc že v letošnjem letu zopet igral prvo vlogo kot pred leti, ko si je nabral naslove: balkanski prvak, 4. v evropski smučarski eliti v Chamonixu (v tekmovanju FJSA), večkratni jugoslovanski prvak itd. Lanskoletni državni prvak v veleslalomu se vrača v staro formo. Najin razgovor je potekal kar med njegovim delom, v njegovi delavnici. »Kaj misliš o aktualnem vprašanju kvalitete in kvantitete? Saj si mogoče bral, da nekateri hočejo počakati s kvaliteto in razviti množično smučanje, potem pa da se bodo kvalitetni posamezniki kar sami dvignili na površje.« »S politiko, ki jo hočejo nekateri, voditi, ne bomo dosegli ne prvo ne drugo. Nepravilno je vsiljevati eno kot drugo! Mislim pa, če ne bomo imeli elitnih smučarjev, ki bodo uspešno zastopali smučarski šport, tudi ne bo množičnosti, ker le kvaliteta vleče za seboj tudi kvantiteto. Predvsem pa dajejo vrhunski smučarji moralo širši množici. M;slim, da smo pri nas zelo na tesnem z elitnimi smučarji, ali pa jih sploh nimamo!« »Kako gledaš na bodočnost jugoslovanskega alpskega smučanja?« »Trenutno stanje še ni tako kritično, kadra zaenkrat še imamo nekaj. Mislim, da bodo morali v bodoče višji forumi bolj podpreti naš šport. Ce ne bomo kmalu dobili nekaj vzpenjač in če se ne bodo rekviziti pocenili, bomo šli ne samo v kvantiteti, temveč tudi v kvaliteti za deset let nazaj. iZdi se mi, da smo v desetih letih v obeh pogledih zelo malo napredovali. Trenerskega kadra z izkušnjami sploh nimamo oziroma ga niso pritegnili; mislim kadra, ki ima predvsem tekmovalno rutino, no pa mogoče toliko teorije in pa tehničnega znanja.« »Slišimo, da se hočeš v tem letu rehabilitirati zaradi nastopanja na olimpijskih igrah. Koliko si pripravljen?« »Za te razmere sem še kar solidno pripravljen, toda še daleč ne tako, kot bi moral biti. Poleg premalo prevoženih kilometrov mi manjka še duševnega odmora. Tekmovalne rezerve sploh nimam. Ne vem, ali bo kaj s skupnim sistematičnim treningom, od nas pa bodo zopet pričakovali uspeh, kot pri tistih, ki so že v polni formi z več 100 kilometri. Ves moj trening je bil na Zelenici; kakšen more biti brez vzpenjače in brez vodstva, si pa lahko predstavljaš!« »Kakšni so po tvojem mišljenju odnosi merodajnih organov do tega športa? Ali se ti zdi, da Smučarska zveza premalo skrbi za vrhunske smučarje?« »Odgovor na prvo vprašanje zelo težko dam, ker ni povsod stanje enako. Pripomnil bi samo to, da v Tržiču svet iza fizkul-turo sploh nič ne dela. Smučarska zveza Slovenije bi morala biti bolj objektivna do vseh panog zimskega športa. Ce so skakalci lahko šli na skupen trening,, zakaj še mi nismo šli? Človek, dobi vtis, da so oni nekaj posebnega.« »Pa največja smola in želje za novo leto?« »Moja največja smola je bila huda nesre-ča v Garmischu 1. 1952 tik pred olimpijskimi igrami, ko sem. bil samo v življenjski formi. Od tistega časa sem 35-odstotni invalid.« Odgovora na drugo vprašanje pa nisem dobil. Ker pravijo, da je tri nesrečna številka, sem hotel dobiti še četrtega. Izbire na pretek. Tu so: Janko Krmelj, Jože Krmeij, Peter in Zdravko Križaj, Janez Perko in mogoče še o_d mladincev Stritih ali Kralj. OaV ločil sem se za prvega. Janka Krmelja lahko smatramo za stalnega člana državne smučarske reprezentance. Mnogi ga smatrajo za najbolj standardnega člana. To je reprezen-tant, ki ni nikoli niti presenetil niti razočaral. Kct je skromen v vsakdanjem življenju, tako je tudi skromen na vseh tekmovanjih. Taki so bili tudi njegovi odgovori. Prvo vprašanje je bilo vprašanje o perspektivah v našem mucanju. Odgovoril je: »V Jugoslaviji je 15 smučarjev, ki bi bili lahko še enkrat boljši, če bi imeli vzpenjače in zadosti vsakdanjega treninga. Mislim, da b' vrhunski tekmovalec moral letno prevoziti najmanj 500 kilometrov. Vsekakor pa ima današnja mladina, več možnosti za napredek, kot smo jih imeli m,'.. Je pa tudi mladina preveč razvajena; zdi se mi, da j' manjka poguma, predvsem pa rutine. V bodoče bi morali bolj trenirati tudi smuk.« »Kateri mladinci dajejo največ upanja bodočnosti?« »Predvsem kažejo dobro Jenko, Jamnik in pa Tržičani Stritih, Kralj in Dovžan." »S kakšnimi težavami se bori napredujoči smučar na svoji poti?« »Kdor hoče postati V današnjih razmerah vrhunski smučar, mora poleg talenta imeti še več vrlin: vztrajnost, požrtvovalnost, predvsem pa ogromno volje-Mnogo jo treba žrtvovati in pretrpeti tako moralno kot materialno.« »Na kakšna razumevanja smučarskega športa si naletel pri merodajnih forumih?« »Mislim, da je vse odvisno od tega, kateremu športu je vodilno osebje naklonjeno. Smučanje se preveč rado od teh strani zapostavlja, čeprav je za zdrav telesni razvoj bolj koristno kot na primer nogomet. 3sit som zadnja leta povsem zadovoljen, saj imajo v naši tovarni pravilno pojmovanje.« »Ali si v letošnjem letu že kaj trenira1' Ali misliš, da bodo mladi stopili vendar ž-e v prve vrste našega alpskega smučanja?« »Treniram že od prvega novembra dalje-Bil sem tudi v Kranjski gori na tečaju z* trenerje. Mislim, da bodo na vseh tekmovanjih glavnlTavoriti še vedno Stefe, Dornik. Lukanc, Kunč.ič in, upam vsaj, da tudi moja malenkost. Ne vem pa, kako je z Mule-jem in Cvenkljem, toda tudi nanju lahko računamo. Pripomnil bi pa še, da je zelo žalostno, ko najvišji forumi v smučarstvU zapostavljajo nekatere stare tekmovalce, kot na primer Janeza Stefeta in Matevža Lukanca*Vsaj lansko leto smo to posebn" močno opazili.« »Povej mi še kaj o svojih največjih uspehih in največji smoli.« »Največji uspehi-lansko leto v Italiji 1. mesto na Kaninu v veleslalomu (mednarodna konkurenca). Največjo — kolektivno — smolo smo imeli le'8 1955 na državnem prvenstvenem tekmovanju, ko tržiški klub, ki je vedno odnašal P° 7 in še več medallj, ni osvojil niti ene! Največja osebna smola: hud zlom noge na K-'"' cah v letu 1955.« Saša štefe PREKLIC Vinko Frantar z Brezij pri Tržiču št. ^ proklicujem vse žaljive in neresnične De" sede, katere sem izrekel dne 6. januarja 1»J. v nočnih urah v gostilni na Brezjah Pr Tržiču proti tovarišu Karlu Dolinšku z Brezij pri Tržiču št. 2. »Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarj^ Maks Stumf el. / Tiska »Gorenjsk' tisk« v Kranju. / Na slov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jugoslovanske ljudske armade • Telefon št. 55. / Celoletna naročnina 360.— din, polletna 180.— din. Posamezna številka 15.— din. / Tekoči račun št. 61-KB-4-Z'91