POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 3. junija 1920.
Glasilo Jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Iv. D.:
Položaj.
Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.
Za oznanila je plačati od enottclpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ ,, dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111.
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Z zakonom o ureditvi učiteljskih plač se je odcepilo učiteljsko gmotno vprašanje od uradniškega vprašanja. Tedaj se še ni videlo razlike med prejemki uradništva in učiteljstva, a od tedaj in do danes so življenske razmere poskočile, uradništvu zvišujejo zaradi tega draginj-ske doklade, na učiteljstvo so pa pozabili, češ — saj učiteljstvo ima že z zakonom urejene svoje prejemke.
Za dobroto zakona o narodnih šolah, da so se ž njim uredili enotno prejemki vsega učiteljstva v državi in da smo ž njim postali državni uradniki, so se pričele pokazovati slabe strani tega zakona: da zaradi tega zakona lahko nadeti vse bodoče reguliranje ki izenačenje učiteljskih prejemkov z ostalim državnim uradništvom na vse ovire, in da vendar nismo državni uradniki, oziroma smo državni uradniki s posebnim staležem. ki naj bi bil nižji od ostalega uradniškega staleža.
Te slabi strani so se pokazale sedaj, ob junijskih poviških draginjskih doklad državnim uradnikom, pri katerih je ministrstvo prezrlo učiteljstvo.
Že prvotno so se vse naše organizacije v državi zganile takoj in postale pozorne na to, da ne ostanemo državni uradniki s posebnim staležem. temveč da se pri vsakokratni regulaciji doklad drugemu uradništvu regulirajo tudi naše doklade, in da se s končno ureditvijo uradniških prejemkov končno urede znova tudi naši prejemki.
„Zaveza se je takoj ob prvih poročilih o zvišanju junijskih doklad obrnila na Udruženje v Beograd, da naj posreduje takoj, če so nas zopet prezrli. Malo prej pa je podala pismeno zahtevo za ze-načenje z ostalim uradništvom na razna ministrstva in hkrati na Udruženje in druge učiteljske organizacije.
Odbor Udruženja je šel zaradi tega najprej dne 22. p. m. k ministru prosvete Pribičeviču. Pojasnili so mu položaj in izrazili svoje zahteve. Govorili so v prvi vrsti zaradi junijskih poviškov, pri kate-
rih je učiteljstvo bilo od ministrstva v resnici prezrto.
Minister Pribičevič je deputaciji izjavil: „Število vaše ne more biti razlog, da se vam ne da povišek; pri vojaštvu je število istotako veliko in kakor se daje tam, se mora istotako dati tudi našim prosvetnim vojnikom, od katerih vsi ravno v tem času pričakujemo mnogo."
Napisal je takoj poročilo na finančno ministrstvo, s katerim so odšli do finančnega ministra.
Finančni minister Koste Stojanovič je izjavil odposlancem, da se učiteljstva ni vedama prezrlo pri sedanjih poviških in da hoče takoj zadevo urediti.
Po zadnjih poročilih so pa uradniške organizacije te junijske poviške odklonile, ker so neodgovarjajoči narastku živ-ljenskih potrebščin, ter znašajo komaj 10 odstotkov.
Važnejše je to vprašanje z ozirom na uvrstitev učiteljstva v splošno uradniško pragmatiko. Ta pragmatika se bo sestavljala že pod vse drugačnimi življenskrmi razmerami kakor se je odobril zakon o narodnih "šolah. V to svrho je bil sestavljen poseben odbor, ki bo izdelal pragmatiko.
Ob priliki poseta glavnega odbora Udruženja pri prosvetnem in finančnem ministru, je isti izrazil tudi potrebo, da bi bil eden zastopnik učiteljstva v tem odboru, ki izdela definitivno ureditev plač vsega uradništva.
Nevarnost pa nastaja tudi tu zopet ista kakor pri zakonu o narodnih šolah — da se zopet prezre strokovno (me-ščanskošolsko) učiteljstvo. Da se odpravi ta pogreška, je potreba čuvati v prvi vrsti slovenskemu učiteljstvu. Poleg Zaveze je dolžan čuvati v tej zadevi pooblaščenec zadnjega sestanka meščan-skošolskega učiteljstva, da skrbi za pravočasne korake v tefti oziru. To vprašanje ni tako sijajno, kakor se morda pričakuje. Ministrstvo stoji na stališču, da se zadeva strokovnega (meščanskošol-skega) učiteljstva ne da rešiti z naredbo, temveč se zahteva za to zakonite uredbe.
Kakor razvidno, se ima v bodočih mesecih zopet odločati o našem gmot-
| nem vprašanju in nam je tedaj pričakovati končne odločitve in temeljne ureditve. Tedaj se bo videlo, smo li državni uradniki, enakovrstni z ostalim državnim
, uradništvom ali ne.
........■-——-—-———————
C, ZASAVSKI:
Krajni šolski sveti.
Ni še posebno dolgo, ko je sprožil nekdo to vprašanje v »l'čiteljskem Tovarišu«. Pričakoval sem obširne polemike, a ie nisem pričakal.
Ne mislim biti ne obtožitelj in no zagovornik krajnih šolskih svetov, po sebno zadnje bi bil kaj nehvaležni posei pač pa bi rad podal oar točk v pomislek vsem onim. ki preveč oblastno segajo po novi robi in premalo pazijo, kai jim pride pod roko in pa onim, ki ponujajo mesto novega blaga le staro šare.
Strokovna in administrativna uprava šole.
Šola ima in bo imela poleg strokovna tudi administrativno upravo. Slednjo vo-diio — in to smatram kot niih glavni po sel — z večjo ali manjšo vnemo, z večjimi ali manjšimi uspehi naši krajni šolski sveti, - to ie pač odvisno od njih samih, kakor pri vsaki upravi.
Ne vem, ali tiči v dejstvu, da ie bila poverjena uprava naših šol lokalni oblasti v veliki misli demokraciie, ki smo ie bih deležni od upravnega sistema avstrijskih birokratov, ali sloni boli na s;stematični zavori razvoja šolstva. Nai si bo res prvo ali drugo, ali pa nobeno, les ie pa. da ie ta uprava razveju šolstva v i-var in da nam ie gledati za izboljšanjem.
Odprava krajnih šolskih svetov.
Nekateri vidijo v penzijoniranju krajnih šolskih svetov najhitrejšo odpomoč
Pomisliti jt, da morajo vzdrževati naše šole krajevne občine s svojo davčno močjo in občinski odbori imajo pretresati v letnih proračunih vsoto, odmerjeno za vzdrževanje šole, ki ie večia ali manjša, vsekakor na odvisna od krajevnih raz mer, oziroma od več ali manj naklonjenosti krajnega šolskega sveta dotični šol.
LISTEK,
f Katehet-opat Janez Smrekar.
Dne 6. maja smo bili obveščeni, da kateheta Janeza Smrekarja ne bo v šolo, ker ga boli glava. Hipno nismo pripisovali tej bolezni hudih posledic, vendar nas je zaskrbelo, ker smo znali, da pokojnik ni izostal od poučevanja od svojega prihoda — 17. septembra 1886 — do tega dne niti ure. kajti njegova točnost in gorečnost za šolo je bila obče znana.
Pa Ljrh njegovo zdravstveno stanje je pričalo, da mož ne nosi 67 let na svojih ramah Saj je prestopal po tri stop-njics z mladeniško gibčnostjo, kadar se je v kakem razredu spodnjega nadstropja dalj časa zamudil. Toda iz glavobola je nastalo vnetje možganske mrene, združeno s pljučnico. Sleherni dan njegove bolezni smo ga obiskovali po večkrat.
Dne 16. maja, na njegov godovni dan, smo mu šli čestitat, a ni se več zavedal, dokler se ni dne 19. maja preselila njegova blaga duša v rajske višave po zasluženo plačilo!
Da, po zasluženo plačilo!
Vse njegovo delovanje je obsevala neizmerna dobrota, popolna resnica in plemenita lepota.
Kot veroučitelja se ga še prav živo spomijam iz svojih otroških let.
Kot duhovnik je bil nad vse goreč za čast božjo in izveličanje duš trpečega človeštva. Sleherni petek, o postnem času pa vsak delavnik je maševal pri Božjem grobu pri Ljubljani. In to delo je opravljal za borih tristo kron na leto! Pač pa mu je podelila sv. stolica za njegovo neumorno pastirsko delovanje opatsko čast. Vse svoje nekdanje precejšnje premoženje pa je posvetil dobrodelnim napravam in. božji časti. O tem priča župna cerkev pri Sv. Heleni in zavod na Rakovniku. S posebno vnemo se je posvetil tudi Dejanju sv. Detinstva. Zato je pa tudi živel in umrl po besedah velikega Uče-nika: „Vse razdeli med uboge in hodi za menoj!"
Bil nam je pa tudi nad vse zvest tovariš in prijatelj. Saj nas je ljubil s polno dušo. Vedno je bil pripravljen slehernemu ustreči. Otrokom je ob vsaki priliki naročal naj molijo za svoje učitelje. Ko smo mu lansko leto ob štiridesetletnici njegovega mašništva in triintridesetlet-
nici njegovega uspešnega delovanja na II. mestni deški šoli priredili pontifikalno sv. mašo, se nam je s solznimi očmi zahvaljeval, za to njega vredno počastitev. Tudi letos smo nameravali o priliki njegovega godu prirediti slovesno sv. mašo, toda bolezen ga je položila na mrtvaško postelj. Sam je rekel nekaj dni pred svojim godom: „Moji gg. učitelji mi hočejo prirediti slovesno opravilo, pa mi bodo peli „Libero". Res smo Ti peli („Requiem", a Tvoja duša peva veselo „Ho-sana" v rajskih nebesih!
Pogreb njegov je pričal, kako spoštovan je bil pokojnik. Mnogo odličnih oseb ga je spremljalo.
O njem pač veljajo besede:
Glejte, kako umira pravični, pa nihče v srcu ne čuti.
Žrtev sveti možje so, pa mar ni nobenemu.
Iz kroga je ljudij hudobnih odstranjen pravični.
In večno bo živel v preslavnem spominu.
Mi pa, Tvoji hvaležni učenci in zvesti tovariši Te ne pozabimo nikdar!
Alojzij Potočnik.
Prontčunjeno vsoto dobi izplačano krajni šolski svet in je tudi odgovoren za njeno uporabo.
Seveda je malodane povsod umeven slučai da deluje krajni šolski svet občini na roko in io kolikor mogoče varuje stroškov v prozorno korist prebivalstvu-in v veliko škodo ¿oli, ki se vsled pomanjkanja učnih pomočkov ne more dovolj razmah« niti in nudili rega, kar bi sicer lahko.
Pavki in šola.
Če ima občina 9000 K direktnih dav kov in ie proračuniena vsota za vzdrževanje šole 4500 K, odpade na šelo 50%-im naklada vseh direktnih davkov, ki ie pač malenkostna za vzdrževanje za občino tako potrebnega zavoda in postane še bolj malenkostna, če se postavi v razmerje s procenti splošne kot isti. ki io ima ljudstva ravno od šole. Če bi upošteval vsakdo moralne koristi, ki mu jih je naklonila šola in bi se oziral na iimofni položaj in iz. boljšanje dohodkov iz gospodarstva, ki jih je lahko vsak kmetovalec deležen po strokovni izobrazbi, ki io dobi v ljudski šoli, in to primerjal z malenkostnimi vinarji. ki jih je prispeval za njo. bi z na • smehom vzkliknil: »Pa ste res poceni.« Ljudje so dovzetni za dobro, le žal. da vidijo mnogokrat samo stroške zvezane s šolo in to ponajveč po krivdi onih, ki jim kažcio te s prstom, posredne dohodke pa prikrivajo ali vsled lastnega neumeva-nja, ali pa prav namenoma. Pojasnimo ljudem razmerje prispevka s splošno koristjo, ki io imajo ljudje od šole in odpravljeno bo ono neumestno varčevanje, ali bolje rečeno nasprotstvo pod firmo varčnosti.
Država in šolstvo.
Popolno rešitev lega perečega vprašanja, ki ie za šolo eminentne važnosti, pa napravi lahko samo država in le na tr, način, da zabriše število kron odmerjenih za šolo v občinskem proračunu in prevzame vse šole, ki niso smatrane kot zavodi lokalnega pomena, ampak važni za dobrobit splošnosti, v popolno svojo upravo. Dokler se to ne zeodi, ie v«aka druga pot skeroda nemogoča.
JOSIP LAPAJNF.:
Koncertna turneja v kranjskem okraju.
Ko sem v zgodnji uri prod;r:uI mračn j tmino v naše podgorsko selišče, sem kot »formalni stopnjar» razglabljal o 3. 4. in 5. točki najnovejšega gradiva: koncert v prid Učiteljskemu kenviktu.
Nai li primerjam zadnjo našo prireditev z onimi prošlih dni, ne da bi žalostno zmaial z glavo? Koliko vas je še tovarišev izza onih časov, bo li potreba še prstov na drugi roki, da vas preštejem? Ozrimo se okoli sebe! Kako živo, pomlajeno žubori mladina okoli nas, koliko vstrajnosti, zmožnosti in podjetnosti je v nji. Ne vrzimo žarečega železa v hladno brezdelje pretekloprihodnje dobe, da tudi oni ne bodo čez desetletje trkali ob prsa-diem perdidi.
Nehvaležno bi sicer bilo, da bi očital popolno brezdelje, saj ie bilo treba že dovolj truda da smo zdržavali napore silnih dni v krušni borbi, ki ji bila menda že dobojevana.
Združevale namene naše prireditve bi opozoril svoie sodelavce, da označeni
Nekateri nagli računarii so prišli že do popularnega zaključka, da so krajm šolski sveti popolnoma odveč ter naj bi se krafKomalo prepustilo tudi administrativno vodstvo šole šolskemu voditebu, ki bi pač povsem drugače delal v korist šoli in ne bilo bi treba moledovati za nabavo prepotrebmh kniig, učil, za vsako poleno in šipo in metlo pri krajnem šolskem svetu: vem, da je to težavno in še bolj poniževalno. če človek vidi, da mu neuk in prepariran seljak ali pa zvit prefiiganec nalašč nasprotujeta — in koliko lepše m hitreje bi se vse izvršilo in koliko bolj bi napredovala šola. Strinjal bi se z vsakomur, ki tako misli, če ne bi imel pred očmi celo naročje krepelcev, ki bi jih s tem podali vsem šoli neprijaznim elementom, da bi nas z njimi krepelili, — ne rečem da vsepovsod, v mnogih krajih pa vsaj. Z mikroskopom bi povečali ljudem pri občini za šolo proračunjeno vsoto in vso naprtili na rovaš šolskega voditelja, če ne bi pariral.
Da se mora rešiti to vprašanje in odstraniti prav vsak moment, ki ovira svobodni razvoj šolstva, ie čisto umevno, pač pa ne smemo prijeti za polovičarsko rešitev, ki bi bila v škodo stanu.
Da je naloga države, skrbeti za dobrobit liudstva in mu dati prav vse, kar ie niemu v korist in odstraniti vse. kar moti in ovira svobodni in prosti razvoj ie ravnotako umevno kot to, da če hoče izvrševati država svojo nalogo dosledno, mora prevzeti šole v vso oskrbo, ker naši krajevni šolski sveti še dolgo ne bodo zlezli iz mlakuže lokalne politike, da bi zamogli izvrševat svoio nalogo objektivno. Dokler se pa to ne zgodi, je škoda govori'!.
Demokracija in odprava krajnih šolskih svetov.
Mogoče sem žalil komu čut dernokra-tlzma in mi bo ugovarjal in dokazoval, da so kraini šolski sveti prcpotrebni kot po-znavatelji krajevnih razmer in odločujoči faktorji pri reševanju krajevnih šolskili vprašanj.
Saj sem človek in si dam marsikaj dopovedati. Prepričan sem pa tudi. da je narod že toliko enoten v potrebah in tež-niah in ni takih krajevnih razmer, ki bi opravičevale ta zagovor, temveč se lahko centralizira vsako šolsko vprašanje.
Ce prebijejo sodnije brez krajnih »sodnijskih svetov« in davkarije brez »davkarijskih svetov,« srednje šole in državni zavodi brez krajnih šolskih svetov, in druge oblasti in institucije brez enakih drugih svetov pa izvršujejo svojo nalogo točno, poskusimo, mogoče pojde tudi pri nas.
Ne odstopim pa nikdar od mnenja, da dokler bodo vzdrževale naše šole krajevne občine, morajo ostati tudi krajevne upravne šolske oblasti in ne bi nikdar stopil iz kroga popolne demokracije, če bi naši krajni šolski sveti sploh vedeli, zakaj so na svetu. ____
Dopis iz bivše Štaierske o Slomškovi zvezi.
V ¿oboto se je vabilo po „Straži" in drugod v Maribor „Na prvi sestanek krščansko mislečega učiteijstva v zeleni Štajerski", ali po domače rečeno — na osnovno zborovanje „Slomškove zveze" za Štajersko. Oznanjali so tudi prihod Fabinca. Smo vsi krščansko misleči učitelji, učiteljice, a tu ne gremo na led. Visoko čislamo spomin Slomškov in znamo ceniti zasluge tega duševnega veli-
kana in prijatelja šole, vidimo pa tukaj le zlorabljati njegovo ime v politično-stran-karske namene. Na binkoštno soboto torej so skušali priklicati tudi štajersko učiteljstvo, da bi se začelo med seboj ravsati in mrcvariti v pogubo in sramoto sebi, v posmeh in utešenje škodoželjnosti drugim. Učiteljstvo zelene Štajerske je stalo vedno trdno na braniku in ostalo je nedostopno za seme Šušteršičevega farizejstva; če Bog da, bo ostal tudi v bodoče vsak naval neuspešen. Ponosni smo na to svojo disciplino štajerski učitelji, učiteljice in je ne pustimo rušiti, najsi pridejo poljubnokrat razni Fabinci vabit nas pljuvat v lastno skledo. V naših vrstah ima varen prostor tudi najpobožnejši katoličan, da je le zaveden učitelj. Poznam učiteljico, ki vsak dan pristopi k obhajilni mizi, pa se nihče ni spodtikal na njej pri učiteljskem zborovanju. Onim pa, ki nas izkušajo slabiti in odkrhniti od naše falange, povemo prav glasno na uho: Spreglejte, da ste le privesek! Zavedajte se, da s svojim skrivlje-nim hrbtom tvorite le podnožni stolček onim, ki čakajo na ugodno priliko, da bi zavihteli skeleči bič nad učiteljstvom in šolo. Ali ne. vidite, da ste tudi vi trotovim ljudem le sredstvo v dosego nadvlade? — Kratko po skromnem zvišanju naših prejemkov je izšla brošurica: „Primite tatu!" Ta brezimna knjižica ima hvalevreden namen, braniti našo duhovščino pred raznim predbacivanjem. Prodajali so jo cerkovniki pri cerkvah. Prav je tako, ker se tudi duhovnikom velikokrat krivica godi. Pa glejte! Koj se je avtorju izmuznil oblaček mržnje do našega stanu in napisal je med drugim: Komaj zapusti mlad učitelj zavod, že ima 1000 K plače. — Hm! Res grozno prvenstvo! Te dni sem govoril s finančnim stražnikom začetnikom. Dovršil je le ljudsko šolo in ima — po 6-tedenski službeni dobi — mesečno 1504 K prejemkov, poleg tega pa še razne odstotke od zasačenega tihotapskega blaga. Potrebno je, da ima, saj je še to premalo za javnega uslužbenca, ki mora živeti le od plače. Učiteljica, učitelj pa. ki je dovršil meščansko šolo in učiteljišče ter se dve mukepolni leti pripravlja na vsposobljeno-stni izpit, prejema mesečno par sto kron manj!!! Ni to socijalno-kulturen škandal! In ali niso tega sokrivi tudi razni Fabinci, ki hodijo že tudi na „zeleno Štajersko" učit nas, da nesloga jači? Globoko spoštujem molitev in odkritosrčno pobožnost, tudi nisem nestrpnež in čislam versko čustvovanje našega naroda, v kolikor je odkritosrčno in neprisilno. Obsojam vse. ki se norčujejo in zasmehujejo versko čustvovanje, ker dokazano je, da nam taki ljudje največ škodujejo, ker so danes pri nas. jutri pa uskočijo, ker nimajo poštenja. — Baje je dobila „Slomškova zveza" iz vrst štaj. učiteijstva poziv, naj razširi svojo organizacijo tudi onstran Save. Kje so neki te vrste štajerskega učiteijstva?
Podravski.
Učiteljstvu obrtno-nada-ljevalnih šol.
Nekaj let pred vojno se je bil po inici-jativi tovariša K. Humeka, takrat strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem, sklical sestanek učiteljev na obrt-no-nadaljevalnih šolah, kjer se je bil nato sestavil tudi tozadevni odbor, kateremu je osi predsedoval. — Med vojno večina teh šol ni delovala. Prišel je preobrat — a pravega zanimanja in razumevanja za te vrste šol tudi tedaj ni bilo opažati. Lahko rečem, da je v naši dični Sloveniji v tekočem šolskem letu delovalo ko-
maj polovico teh šol. Vse se zgovarja na finančne težkoče. Če se pa za vse druge stvari najde primerne zneske in podpore, zakaj vendar za te vrste šol ne, saj dobrega, izurjenega obrtnega naraščaja tako zelo potrebujemo. Ker tovariš K. Humek kljub najboljši volji ne more vse in povsod biti, naj se vendar nekdo zgane, ter v smislu, ki ga je bil razvil omenjeni tovariš, to prepotrebno in perečo zadevo spravi zopet v aktivno delovanje. Nas je več, ki imamo živo zanimanje za pro-cvit in napredek teh šol. Svoječasno se je bil v tem smislu oglasil že tudi tovariš F. Rant iz Radeč, a zdi se mi, da takrat še ni našel pravega odmeva. V imenu tovarišev, ki delujejo na teh šolah, se tem potom obrnem do njega in do vseh onih, ki imajo nekoliko več interesa za te šole, naj se s svojimi nasveti in željami oglase v našem stanovskem glasilu, ter povedo kdaj in kje naj se zopet snidemo. Takrat se naj izvoli nov odbor, ki bo započeto delo zopet oživil ter skrbno in požrtvovalno nadaljeval v prospeh našega zanemarjenega obrtnega naraščaja in naših najvitalnejših interesov. Z mesecem majem zaključimo povsod te šole in nato čim preje na svidenje!	P.
Ustanovni občni zbor zadruge „Tvornice učil in šolskih potrebščin".
Industrija je v naši državi še v razvoju. Manjka nam na tem polju med dr. ! tudi tvornic za učila. Navezani smo vsled tega na uvoz teh predmetov iz tujine. Naj-primitivnejša učila so izdelki inozemstva. Pomislimo, koliko ogromnega kapitala roma za take in podobne izdelke v tujino in polni žepe inozemcem!
Vsi ti razlogi so dali misliti našim tovarišem — strokovnjakom, kako naj bi se naš stan na tem polju osamosvojil, in izšla je iz Učiteljske tiskarne naše kovač-nice zdravih idej in načrtov — inicijativa za ustanovitev novega, učiteljskega podjetja „Tvornice učil in šolskih potrebščin". Velik, prevažen korak na našem gospodarskem poliu!
Idejo je začel udejstvovati upravni svet Učiteljske tiskarne, ki je v to svrho sklical 25. t. m. ustanovni občni zbor novo zadruge v magistratno dvorano v Ljubljani. Udeležba je bila brez vsake reklame in agitacije nad vse pričakovanje obilna, tako iz krogov učiteijstva kakor profesorjev.
Točno ob 10. uri je otvoril zborovanje imenom upravnega sveta Učit. tiskarne višji šolski nadzornik tov. E. Gangl. Po običajnem pozdravu je obrazložil namen in pomen zadruge ter pozval navzoče, da si v smislu pravil izvolijo predsednika, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika. Soglasno so zborovalci izvolili predsednikom občnega zbora tov. E. Gangla, zapisnikarjem tov. M. Fegic-a, overova-teljem zapisnika gimn. ravnatelja dr. St. Bevka in strokovnega učitelja Al. Novaka.
Prešlo se je nato k podrobni razpravi o osnutku prayil. Debata je bila nad vse živahna, kar je razveseljivo znamenje in dokaz, da se vse učiteljstvo resno zanima za novo podjetje. Pravila so se sprejela z neznatnimi spremembami po osnutku. Ko se je izvršil podpis pristopnih izjav, je prešel občni zbor k volitvam upravnega sveta in nadzorstva.
Na predlog tov. V. Rusa so bili izvoljeni v upravni svet z vzklikom sledeči zadružniki: dr. Bevk Stanislav, gimn. ravnatelj, Reisner Josip, profesor, Gangl Engelbert, višji šol. nadzornik, Fa-
binc Franc, glavni učitelj, jelene Luka, ravnatelj mešč. šole in Juvanec Ferdo. j šolski vodja, vsi v Ljubljani. Vnadzor-( stvo so bili izvoljeni: Tejkal Ivan, prof, Zupančič Vita, strok, učiteljica, Gabršek Franc, višji šel. nadzornik. Gnus Anton, šolski ravnatelj in Bernot Ivan, strokovni učitelj. Vsi so izvolitev sprejeli. Nato je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Takoj po občnem zboru se je konstituiral upravni svet sledeče: Predsednik prof. J osip Reisner, podpredsednik Ferdo Juvanec. Načelnikom nadzorstva je bil izvoljen Franc Gabršek, podnačelnikom Ivan Bernot.
Tovariši in tovarišice! Na dan občnega zbora je pristopilo k našemu novemu podjetiu 68 članov. Na nas je sedaj vrsta, da jih posnemamo in vsi brez razlike pristopimo k zadrugi. Polje je obširno in potrebuje mnogo pridnih delavcev. V odborih sede možje-veščaki, ki so nam porok, da je zadruga v dobrih, spretnih rokah in ustanovljena na zdravi, reelni podlagi. Ker je omogočeno plačilo deleža v štirih zaporednih mesečnih obrokih, je olajšan pristop k podjetju vsakemu izmed nas. Pridno segajmo po deležih! Naj ne bo nikogar med nami. ki ne bi bil član zadruge' i.e taKo bo ti zadiuga res učiteljsko podjetje!
»prid*- ni edini naš smoter, upam vsaj, da ste vse to izabrali po celoti.
S pesmijo in godbo nameravamo v vas samih In sprejemljivem občinstvu vzbuditi in ohraniti ljubezen do vsega, kar ie lepega, kar je našega in božjega. Vse pa. kar imamo, izvira iz one čiste, neskaljene prirode, ki je njen početek tam gori v divjih pečinah naših krasnih planin. Da bi ga obiel našega slavčka, žgolečega o »sladkem gorskem kraju.« objel kakor one čeri vrhu sinjega našega Grintavca, vsaj puhti iz njega odmev istega oboževa-nega diha, ki nam ga podaja edinole skalna reber naših gorskih vršacev. — In naš planinski »pastir«! Kako nezaupno te ogleciuie. ko se mu bližaš: po zatohli ples-nobi nizke vsakdanjosti presoja tvojo dušo in dovolj spreten moraš biti. če ga hočeš prepričati, da si črevlje osnažil onega blata iznad umazanih nižin. In tedaj šele se mu zjasni lice, da se zasuče s teboj v planinski spev. »tukaj dan in noč.« — Čuj kako ljubko šrnnlja, glej, kakor lah-konoga srnica skaklja preko drobnih sipin, kako milotožno se ovija med zelenim pla_ ninskim ravševjem po čisti neskaljen; strugi, dokler ne zaide zopet v one uma-znane gnilobe zumetničenega sveta! Ne
moreš nazaj, potoček, kaj ne. A želiš si' Da razumemo te — kažeš nam pot nazaj k prirodi, oni divni prirodi, ki iz nje črpajo lepoto naši pesniki, glasbeniki i. dr. umetniki. Novak, Juvane, Bartl! razumel", ste io. srkali ste omamljivo strd iz nje, v kristednočistih čašicah nam io podajate. In mi, jo li znamo vživati? Kakor po žgancih segamo v umazano skledo, ne vprašamo kdo iih je kuhal, še manj pa. kje da je ona njiva, kjer se ie zibalo klasje. Želodec je sit, vstopnina ie plačana, blagajnik šteje -- konec. Prijatelji in tovarišice. kaj ne, da se povrnemo »nazai, nazaj h
Ni običajno, da sodelavec piše oceno o svojem lastnem delu. zato se omejujem le na vsebino, ta pa ie največ odvisna od vnanje oblike, in vtis te slednje je bil po splošnem razpoloženju v dvorani očivi-den. Čc po končanem sporedu poslušalci nočejo iz dvorane, če goslaškega umetnika ne puste z odra, je menda kvalifikacija gotova.
Težko breme smo vam eprtili in čudom se čudim s kako lahkoto ie prenašate tam z vrhov od Sv. Ane, izpod divjega Košutnika, strmega Storžca, krasne Za-
plate, divnega Grintavca, zelenega Krvavca, razoranega Ratitovca. trorobate ga Blegaša, romantičnega Ljubnika in Grmade, in oni drugi, ki vas poživljajo
kristalnočisti viri Bistrice, Save, Kokre, Sore in Poljanšice. V vas vseh tli zavest, da ie v združenju moč, da z lastno silo nodpremo mogočno stavbo naše bodočnosti.
Zaorila bode naša pesem v tržiške robove, loška potoka io vdihneta v lahn? meglico, ki jo naši silni akordi zaneso »nazaj« tja daleč v neodrešena sosedna brda. ko pa udarijo naši zvoki na blej skem otoku ob triglavsko steno. upam. da bo odmev tako silen, da se zgane iz letar-gije tudi najzaspaneje društvo v krasni naši Sloveniji. Oni, ki šteieio samo potne stroške, naj pač ztero toliko kolikor mi potrošimo, skupno vsoto jim kaj kmalu preračuna/no, bodi jim pa povedano, da same »mrtve«, umazane kronice še daleč ne dosegaio pravih namenov.
aaaaaaDoaDDaaoiBiaDaaaDaoDaDDaaaan
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
^«"SPoaaciDPDBaaaaaoBanncaBnoonna
Hribovska šola
E, tovariš urednik, gotovo vskliknes: kakšna je pa ta, v kakšnih hribih in kje se pa take šole nahajajo? Res, šolski zakon takih šol ne pozna, a vendar so tu in tam. In kjer take šole obstojajo, so napredku vsakdanje šole v oviro, učiteljstvu v veliko breme in nadlogo. Čudno, da se o teh šolah tako malo ali celo nič ne sliši in ne razpravlja v javnosti in naših ctro-kovno-šolskih glasilih. Naj te vrstice spravijo še to šolo na dan, saj ta namen imajo!
V	krajih, na deželi, kjer so šolski okoliši obširni, hriboviti, vasi in sela raz-stresena in od središča šole oddaljena nad štiri km, tudi šest do deset; je za otroke iz teh vasi, sel in selišč, ustanovljena hribovska šola. Na deželi, posebno na Gorenjskem je dosti takih šol. Do pred desetimi leti in še manj so bili ti otroci, ki jih je znatno število, brez pouka. V matriki so bili pač vpisani, a v šolo so hodili. če so hoteli, oziroma kakršne so imeli starše.
V	novejšem času se ustanavljajo, kakor že omenjeno za vse te otroke ta-kozvane hribovske šole t. j. oddelki za oddaljene. Hribovska šola se zove zato, ker so navadno ti otroci s hribov. Prav je da so tudi ti otroci deležni dobrot omike, ki jo nudi šola. Drugo vprašanje je pa, so li te šole povsod na mestu in li dose-zajo svoj cilj?
Pouk v teh šolah je različen: na nekaterih šolah se ti otroci poučujejo skupno z drugimi, vsakdanjimi, prej je vsaj tako bilo, a danes se poučujejo večinoma sami za se, v največ krajih dvakrat na teden po pol dne, t. j. šest ur tedensko; na nekaterih šolah tudi tri dni v tednu. Na nekaterih šolah je za te otroke nastavljen tudi poseben j učitelj, katerega pa ni zavidati in blagro-| vati. Na največ šolah pade ta naloga na j šoli nastavljenemu učiteljstvu, ki poučuje — v drugače šole prostem dnevu — v teh oddelkih, ali pa tudi šolske dneve.^ Seveda je v tem slučaju pouk vsakdanje šole prikrajšan za te dni. Na nekaterih šolah dobi učiteljstvo neznatno renumeracijo za ta pouk, ki pa za trud in muke v takih razredih niti omembe ni vredna. Drugod zopet ne dobe zato nobene odškodnine in priznanja, kvečjemu kak nos, češ, saj nisi dosegel predpisanega vspeha, ki ga za te vrste šole sploh ni predpisanega, in kakor začetkoma že omenjeno, postavno sploh ne eksistirajo.
Take šole zahtevajo le krajevne razmere. Res, prav je! So pa tudi kraji vasi in selišča, ki nikakor temu ne odgovarjajo, iz katerih vasi otroci niti štiri km niso oddaljeni in imajo po ravnem do šole. Ti nikakor niso opravičeni do te olajšave. Se ve, prejšnji birokratski in nazadnjaški uradni šimel je v takih okolnostih radevolje ustregel kraj. šol. svetom ki so to zahtevali, ne iz naklonjenosti do šole, ampak hiteli so utesniti pouk več kot se da. In kdo je bil duša v večinoma krajnih šolskih svetih, je znano predobro. S tem se je dalo potuho za šolo nevnetim in zaniker-nim staršem, ki se na to šolo izgovarjajo.
Tedaj v prospeh take šole niso. No, pa kjer so take razmere, kar se naj temeljito preišče in revidira, tam naj obstanejo. Še dobe kraji, kjer res ni možno ustanoviti novih šol, oziroma bi s tem ne bilo pomagano radi razsežnosti, še več pa radi raztresenosti, oddaljenosti vasi od vasi, sela od sela.
So razmere in okolnosti, ki res zahtevajo te olajšave, ki pa naj ne krajšajo
pouka drugim, ki po njem hrepene. Kjer drugače ne gre, naj bo. A tudi pri teh šolah naj se določijo smernice in cilj. Do-sedaj kaj tacega za to kategorijo šol nismo imeli in ne poznali. Ta je učil tako, oni zopet drugače; tu se je doseglo toliko, tam zopet več ali manj. Ta je polagal važnost za računstvo, oni zopet za jezikovni nauk itd. Sploh je bil ves pouk kot nekako nesigurno tavanje, saj ni za te vrste šol nobene norme.
Pa doba pouka? Na nekaterih šolah se vrši pouk le poletni čas, na drugih zopet celo leto. Zadnje so, seveda, veliko na boljem glede vspehov. Kadar je prav huda zima, velik sneg, takrat seveda, ni kak teden Bog zna kaj, ali celo nič. Pri ugodni zimi je skoraj boljše ko poleti. Tedaj bi bilo želeti, da se ta pouk raztegne na celo šolsko leto. Kadar ni mogoče, pa ni, a to je le malokrat. Dalje se naj za pouk na takih šolah učiteljstvo res primerno honorira, a kjer le možno in je primerno število otrok za tako šolo, naj se nastavi poseben učitelj za te oddelke.
Dobe se šole, na katerih število teh otrok doseza ali celo preseza število otrok na dvorazrednicah. Omenjeno je že bilo, da pouk na takih šolah z najmanj dvema oddelkoma v razredu ni najlažji. In res, za pouk v takih šolah je treba izkušenega učitelja. Novinci niso primerni za taka mesta. Treba je biti nad vse praktičen in nuditi otrokom le najpotrebnejše, na stran puščajoč vse eksperimentiranje.
Kratko povzeto: Hribovska šola bodi tam, kjer res drugače ne gre. Za kategorijo te vrste šol se naj izda in postavno določi normativ maksima (po možnosti). Učiteljstvo naj se za pouk res primerno in ne" beračko nagradi, a kjer le možno naj se nastavi za to šolo poseben učitelj, ki ima že nekoliko prakse. Pouk bodi celoleten in se naj razširi vsaj na tedenskih osem ur!
Treba je, da se tudi tej šoli posveča večjo pažnjo, dosedaj se je ravnalo ž njo prav po mačehovsko, kar ni prav. Ravno te vrste šol je treba vzeti v večjo zaščito. Morda se kateri tovarišev, ki nosi tudi ta križ na svojih ramah, še oglasi in na-svetuje kaj druzega.
Križ pravim! Da križ, ki ga je pa zakrivila le bivša uradna nezmožnost na šolskem polju!	L. P.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Delegate za Zavezino delegacijsko zborovanje septembra meseca v Celju je prijavilo:
i
I.	Učiteljsko društvo za cerkniški in loški
okraj:
1.	Kabaj Miloš — Begunje pri Cerknici.
2.	Remžgatjeva Irma — Cerknica.
Namestnika:
1.	Harmel Adolf — Ceknlca.
2.	Modičeva Marica — Cerknica.
II.	Učiteljsko društvo za brežiški in sev-
niški okraj:
3.	Knapič Janko — Videm ob Savi.
4.	Jamšek Fran — Rajhenberg.
5.	Sušnik Mirko — Rajhenberg.
Namestnika:
3.	Pečnik Josip — Kapele pri Brežicah.
4.	Vadnal Fran — Dobova.
Okrajna učiteljska društva! Postavite na dnevni red prihodnjega zborovanja volitev delegatov za zborovanje v Celju, da vas čas ne prehiti. — Po Zave-zinih pravilih člen VI. § 7. lit. e) odpošljejo društva na Zavezino delegacijsko zborovanje vse predsednike oziroma od teh določene namestnike. Vrhutega izvoli vsako teh društev do 50 članov po 1 delegata, s 50—100 članov po dva delegata, s 100—150 članov po 3 delegate itd. Vsakemu delegatu je izvoliti namestnika. Vsak delegat (namestnik) je dolžan udeležiti se delegacijskega zborovanja. —
Pošljite društvena poročila za L 1919. Nekatera društva kljub vsem urgencam tega še do danes niso storila. Ta poročila naj obsezajo: 1. Število članstva (rednega, podpornega, častnega). 2. Ime in bivališče predsednikovo. 3. Število društvenih zborovanj v 1. 1919.
Imena delegatov (namestnikov) in omenjena poročila je poslati na vodstvo Zaveze v Ljubljani.
Društvene vesti.
+ Novomeško učiteljsko društvo zboruje v četrtek 10. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v šoli v Trebnjem po tem dnevnem redu:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Razgovor o temah za letošnjo konferenco.
3.	Naše stališče k naredbi o javni kvalifikaciji. Tov. Hočevar.
4.	Določitev delegatov v Beograd.
5.	Določitev delegatov za Zavezino zborovanje.
6.	O pristopu k zadrugi „Tvoraica učil".
7.	Slučajnosti.
Popoldne izlet k premogokopu nu. Mirno.	^
Odbor.
+ Slovenjebistriško učiteljsko društvo je imelo svoje dzletno zborovanje dne 19. maja v Zgornji Polskavi. Pred
zborovanjem je pred okrašenim šolskim poslopjem zapel pevski zbor tri pesmi. Zborovanja se je udeležilo 26 članov; odsotnih je bilo 16. Zakaj?
Predsednik tovariš Sabati je pri otvoritvi zborovanja omenil, da se od obstoja društva vrši letos sedmo zborovanje v Zg. Polskavi. Pozdravil je prav toplo urednika g. V. Špindler-ja iz Celja, goste prof. drž. posl. g. Voglar-Ja z gospo, dr. Avg. Reismanna iz Maribora ter vse navzoče člane. V imenu občine nas je pozdravil gerent g. F. Urajek.
Nato se je spominjal predsednik pred kratkem umrlega odličnega slov. šolnika in pedagoškega pisatelja ravnatelja H. ' Schreinerja. V počastenje njegovega spomina so zborovalci vstali raz sedežev.
Prečital in odobril se je zapisnik zadnjega zborovanja.
Potem je sledil referat g. urednika V. Špindlerja: „O pomenu in razvoju časnikarstva s posebnim ozirom na jugoslovansko časnikarstvo." Referent je ta obširni predmet sestavil v razmeroma kratko, a jasno obliko. Povedal je, da je najbolj razvito časnikarstvo na Japonskem in v Severni Ameriki. Tam izhaja tudi 50 slovenskih časopisov. Prvi jugoslovanski list je bil srbski; izšel je 1. 1768. Časnikarstvo je najdemokratnejša naprava, ki ima važno nalogo povzdigniti kulturo naroda. Priporoča učiteljstvu, naj se posveti žurnalistiki, da pomaga osobito sedaj graditi našo državo. Za zanimivo, temeljito in trudapolno poročilo se zahvali predsednik.
Predsednik priporoča, naj se razen gospe Feiglove po možnosti udeleže tudi drugi tovariši učiteljskega kongresa v Beogradu.
Zborovanja Zaveze v Celju se bo udeležil predsednik oziroma njegov namestnik Fr. Karbaš. Delegatom je izvoljen Brglez, namestnikom Rainer.
Predsednik je z drugimi mnenja, naj bi se izdajal posebni „Uradni list" za šole. Šolske vodje naprosi, naj mu naznanijo v svrho objave imena onih učiteljskih moči, katere še do danes niso organizirane.
Prihodnje zborovanje bo meseca avgusta. Nato zaključi predsednik zborovanje.
Po končanem obedu v Ferkovi gostilni je zapel pevski zbor več pesmi; sledile so napitnice in zopet pesmi.
Iz Slov. Bistrice so nas počastili odlični gostje: gg. dr. Pučnik, major Velj-kovič in kapetan Pogačar.
V spomin na ta dan so bili udeleženci tudi fotografirani.
Le prehitro je prišel čas ločitve od nailih tovarišev in tovarišic.
+ Iz celjskega učiteljskega društva: Vse tovariše (ce) pevce in pevke celjskega učiteljskega društva vabim, da se kar mogoče v velikem številu udeleže povske vaje za junijsko društveno slavnost. Vaja se vrši v nedeljo, 6. junija ob 9. uri dopoldne v zbornici (I. nadstr.) mestne osnovne šole v Celju. Opozarja se, da je to edina pevska vaja. Kdor je prejel note, naj jih prinese s seboj! Na svidenje! — Pevovodja.
+ Izlet „Učiteljskega društva za mariborski šolski okraj" se vrši 10. junija | v Limbuš. Zborovanje bode ob pol 11. uri v limbuški šoli.
Dnevni red:
1.	„Pozdravljeni v veselem Limbu-šu", govori predsednik.
2.	Predavanje strok, učitelja na vinarski šoli v Mariboru g. Priola: „Glavne smernice bodočega sadjarstva."
3.	Raznoterosti.
Izletnikom iz bolj oddaljenih krajev je na razpolago lojterski voz, ki bode čakal od tri četrt 10. do 10. na dravskem mostu v Mariboru. Prosim poslužite se ga, da ne bo prišel zastonj. Skrbelo se bode za dobro jed in izvrstno kapljico.
Ker se pa hoče ugotoviti dobra postrežba, zato mora vsako šolsko vodstvo do 7. junija na šolsko vodstvo v Limbušu poročati število udeležencev. Zabeležiti je tudi, kdo pride samo pri lepem, kdo pa ob vsakem vremenu. Pridite mnogoštevilno v mični Eldorado Mariboržanov! — Mar. Godec, predsednica.
+ Pedagoško društvo v Krškem, okrožje Krško, je zborovalo dne 20. maja 1920 ob precej povoljni udeležbi na Čatežu ob Savi.
Predsednik tovariš Hočevar pozdravi navzoče, a opazi, da manjkajo žalibog ravno mlajši tovariši. Ker naj bo učitelju ena izmed prvih dolžnosti njegova, nadaljnja izobrazba, ki jo uspešno podpirajo posebno stanovska zborovanja, se sklene, da mora odslej vsakdo opravičiti svojo odsotnost.
Nato sledi dnevni red:
1.	Tovarišica ga. Levstikova predava jako zanimivo o važnem, a še premalo upoštevanem predmetu „O pomenu šolskih gledališč". Po živahni debati se sprejme predlog tov. Kocjančiča, da se določi odbor, ki naj sestavi seznam po-rabnih mladinskih iger. V ta odbor se imenujejo: tovariša Hočevar, Levstik in tovarišica Levstikova.
2.	Pogovore se sledeče točke:
a)	glede plačevanja članarine: Letos zaostala članarina se plača takoj, v bodoče pa polletno;
b)	glede udeležbe skupščine UJU v Beogradu: Če se do prihodnjega občnega zbora nihče prostovoljno ne javi, da zastopa društvo na skupščini, se določi delegat, ki ga na svoje stroške odpošlje društvo;
c)	glede volitev v novi odbor Društva za zgradbo učiteljskega konvikta: Izdajo se pooblastila onim članom, ki bodo zastopali Pedagoško društvo pri volitvah v odbor Društva za zgradbo učiteljskega konvikta.
3.	Sprejmejo se na današnjem zborovanju tudi resolucije, stavljene na zborovanju tržiškega okrožja v Mokronogu dne 6. maja 1920, ki se ga je udeležilo tudi učiteljstvo krškega okrožja in na katerem je predaval tov. Hočevar o pomenu prirodoslovnega pouka v ljudski šoli:
a)	Urede naj se kar najhitreje prejemki upokojencev in sicer tako, da se jim izplača ves zaostali znesek;
b)	strokovnim učiteljem na meščanskih ljudskih šolah naj se nakazujejo plače za en razred više kot ljudskošolskim učiteljem z enakim številom službenih let;
c)	v bodoče izhajaj za šole posebna izdaja Uradnega lista, ki naj vsebuje le one naredbe, ki se tičejo šolskih zadev. Vsaka šola mora naročiti list;
č) predlogi glede zamudnih kazni naj se prepuste učiteljstvu dotične šole, ki se posvetuje o njih v lokalnih učiteljskih konferencah.
Okrajni šolski svet se poživlja, da energično in pravočasno izterja, oziroma izvede naložene denarne in zaporne šolsko zamudne kazni.
4.	Člani našega društva, ki so obenem zastopniki učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, naj poročajo pri vsakem zborovanju o sklepih okrajnega šolskega sveta.
Ker ni nadaljnih predlogov, se predsednik zahvali zborovalcem in zaključi zborovanje.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje v pondeliek, dne 7. junija t. L ob pol 6. uri na Št. Jakobski šoli. Dnevni red: Nadaljevanje izrednega občnega zbora z dne 31. maja. — Odbor.
Kronika.
= Stavka čehoslovaških otrok na Dunaju končana. Dne 19. t. m. se je sešla v mestni dvorani ožja šolska komisija pod predsedstvom mestnega svetnika gospoda Speiserja. V tej seji se ie sporočilo Čeho-slovakom, da so na razpolago za nameščanje stavkujočih čehoslov. otrok na Dunaju (stavka je trajala 6 mesecev) šolska poslopja v okrajih drugem, petem, sedmem, devetem do osemnajstega, dvajsetem in edenindvajsetem, in sicer vsak dan popoldne od 2.—6. ure. Takoj po binkoštnih praznikih prično z vpisovanjem čeških otrok in nato s poukom. Tako je vztrajna čehoslovaška šolska stavka na Dunaju ugodno končana.
= Učiteljski konventi v Švici. Mesečnik domačin konferenc v našem smislu Švica ne pozna. Namesto v konferencah pod vodstvom nadučitelja — ki ga Švica tudi ne pozna, zakaj vodja šole je voljen za gotovo dobo od učiteljstva na šoli — se zbirajo učitelji v učiteljskih konventih, kjer se združujejo po skupnosti interesov. Tako imajo svoj konvent učitelji L—3. razreda primarnih šol in je v njem predmet posvetovanj elementarni pouk. Konventi za 4.—6. razred teh šol (realni razredi) razpravljajo o realnih predmetih. Konvent za višja (7.—8.) primarna razreda obravnava povečini praktično učno snov (o gospodarstvu, -tehničnih straneh itd.). Svoje konvente imajo še učitelji specijalnih razredov, sekundarni učitelji, učitelj(ice) za ročna dela in otroške vrtnarice. Vse učiteljstvo pa se po potrebi shaja v okrajni (mestni) učit. konvent, kjer se razpravlja in sklepa o skupnih zadevah.
= Na vseučilišču v Pragi ustanove
stolico za jugoslovansko jezikoslovje in jugoslovansko literaturo, kamor je pozvan učenjak slavist profesor Matija Murko iz Leipziga. Na vseučilišču ustanove tudi lektorat za češki jezik za jugoslovanske slušatelje, kjer prevzame mesto profesor Srbinšek. Ustanovljen je tudi lektorat za srbohrvaščino za češke akademike, kjer bo nastavljen Jugoslovan.
Iz Jugoslavije.
— Uredniška vest. Ker se na razpis uredniškega mesta Uč. Tov. ni nihče pri javil ne bo mesto oddano in ne bo v uredništvu nobene izpremembe, do novega razpisa.
—	Zvišanje prejemkov učiteljstvu. Iz
Beograda poročajo: Na seji ministrskega j sveta dne 27. maja je bil sprejet predlog ; ministra za prosveto Svetozarja Pribiče-S viča, da se dovoli učiteljem istotako 25 ! odstotna doklada, kakor se Je dovolila ostalim državnim uradnikom.
—	Iz XI, seie višjega šolskega sveta. V četrtek dne 27. maja 1920. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik prof. Vadnjal je otvoril sejo in ugotovi! sklepčnost. K besedi se oglasi Jakob Dimnik ter predlaga, da naj višji šolski svet po deputaciji čestita škofv Ant Bon. Jegliču k njegovi 701etnici. Člane deputacije izbere predsednik sam. Predlog je bil sprejet. Potem so sledila poročila višjih šolskih nadzornikov. Višji šolski nadzornik Polianec ie poročal o nadzorovanju nekaterih meščanskih in srednjih šol. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Višji šolski nadzornik Gangl je poročal o pritožb", ki jo je vložil krajni šolski svet in kmeti'-ska zveza v Kostanjevici zoper imenovanje nadučitelja Zagorca za nadučitelja v. Kostanjevici. Pritožba se je kot neutemeljena soglasno zavrnila Po teh poročilih se je prešlo na dnevni red. Višji šolski nadzornik dr. Grafenauer poroča o učnem načrtu za pouk slovenščine kot učnega predmeta na gimnazijah in realnir. gimnazijah v Sloveniji. Načrt je bil sprejet z neznatnimi spremembami.
Imenovanja: za stalno ravnateljico na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru je bila imenovana Zora Klavžarjeva; za stalnega strokovn. učitelja za I. skupino na deški meščanski šoli v Celju je bi! imenovan Franc Hribernik; stalno službo učiteljice za ženska rečna dela na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani je dobila Cecilija Škubičeva. Učiteljsko službo v Gotovljali je dobila Draga Zajčeva, učiteljska služba v Ksaveriju se še enkrat razpiše, ker ni bilo prosilcev; nadučitelj-sko službo v Rečici je dobil Branko Žemljic, pri sv. Benediktu v Slov. gor. Ivan Majhen, v Studencih pri Mariboru na deški šoli Anton Hren, na dekliški šoli isto-tam Adela Šmidova. v Teznu Anton Brv.-! men, v Radvanju Radoslav Knaflič. Dve | učiteljski ^hižfci v Kostrivnici se na pred-j log okrajnega šolskega sveta še enkrat razpišeta. Razpiše se tudi še enkrat učiteljska služba pri Novi Štifti, za katero ni bilo prosi:cev. Za stalnega suplenra na javnih deških ljudskih šolah v Ljubljani je lyl imenovan Ivan Kocijančič, za stalno su-plentko na dekliških šolah istotam Albina Kocijančičeva: za stalnega strokovnega učitelja za rokotvomi po:ik na pomožni šoli v Ljttbliani ie bil imenovan lanko Bla-ganje; za nadučitelja v Spodnji Šiški se imenuje Jakob Furian: učiteljski službi v Framu pri Mariboru sta dobili Rozalija Žolgerjeva in Ljudmila Skrbinškova; učitelj Josip Wagner se premesti iz službenih ozirov iz Sp. Šiške na I. mestno deško ljudsko šolo v Ljubljani
Stalno se namestijo tele učiteljice za žen. ročna dela: Ana Smolnikarjeva za Vojnik in Novo cerkev: s :em se izprazni, mesto učiteljice za ženska ročna dela za Zavodnie. Topolščico in Razbor, kamor se iz službenih ozirov premesti Franja Si mončičeva, dosedaj učiteljica za ženska ročna cîela na dekliški meščanski šoli v Ptuju, Josipina Pavzer-Dobnikova za Ca-drarnlje in Prihovo, Kristina Kljunova za Žreče in Skomarje, Frančiška Avkotova za Podsredo in Koprivnico, Viktorija Bre-zigarjeva za Tezen in pri D. M. v Brezju, Elizabeta Kosijeva za Breg v Ptujski okolici, Franja Hrbasova za Braslovce in I.e-tuš, Marija Dolžanova za Mokronog, Ivana Demšatjeva, Rozalija Lampičeva, Julija Kuntihova in Marija Avbeljeva za Ljubljano in Marija Trampuševa za Radomlje. — Dovoli se delitev ljudske šole v Brežicah v štirirazredno deško in štirirazredno dekliško. S pričetkom šolskega leta 1920-21 se sistimizira služba stalnega kateheta za ljudsko šolo v Mostah pri Ljubljani; nanovo se sistimizira služba učiteljice za ženska ročna dela na ljudskih šolah v Cir-kovcah in Podovi, služba se podeli Jug-Weixlovi z veljavnostjo istega dne; ena-
ko se na novo sistimizira služba učiteljice za ženska ročna dela za ljudski šoli v Pi!-štainu in Zagorju kozjanskem okraju ter podeli Ani Germovškovi. Nato se sklepa o pOrnaknitvi dveh učiteljev na srednjih šolah v VIII., oziroma VII. činovni razred. Preustrojitev državne gimnazije v Kranja v realno gimnazijo se odkloni, ker zadeva še ni zrela za sklepanje. Odklonil se jf: tudi predlog za rajoniranje glede obiska državne nižje gimnazije v Kočevju. Nato se ie sprejel predlog, da se odveže s 3l» junijem 1.1. od službovanja neki okr. šolski nadzornik; obenem se je sprejel predlog glede imenovanja njegovega naslednika Nato se ie sestavil predlog za ravnatelj-sko mesto na nemški gimnaziji v Ljubljani. Iz šule se izključi dijak novomeške gimnazije in dijakinja mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. Potem i>e ponovi ukrep višiega šolskega sveta, da ?i morajo one rrjlade učiteljice, ki suplirajo v Ljubljani, pa imajo sposobljenostm izpit, a še ne stalnega mesta, poiskati stalno mesto zunaj Ljubljane, ker s prihodnjim šolskim letom ne dobi nobena več službe v Ljubljani. K sklepu so prišli v razprave samostalm predlogi. Ivan štrukelj, zastopnik učiteljstva je stavil te-Ie predloge-
1. Za izpraznjeno mesto okrajnega šolskega nadzornika za šolski okraj mesto Ljubljana naj se imenuje takoj nov okrajni šolski nadzornik. Ker to ta nadzornik prevzel tudi nadzorništvo vseh meščanskih šol na bivšem Kranjskem, naj se imenuje učiteli. ki ima izpit za meščanske šole., predlaga Fr. Fabinca, urednika »Slovenskega učitelja«. Predlog ni bil sprejet.
2.	Okrajni šolski nadzornik za šolski okraj Kočevje, Josip Novak, naj dobi bolezenski dopust ter se dodeli višjemu šolskemu svetu kot pisarniška moč namesto Fortunata Lužarja, ki naj gre v Kočevje nadomestovat Novaka. Predlog ni bil
iet.	f ....
3.	Disciplinarna zadeva Jeseniskega in Kranjskogorskega učiteljstva naj pridna dnevni red prihodnje seje. Poročevalec pouči predlagatelja, da bo zadeva prišla na dnevni red. ko bo dovršena preiskava
4. Počitnice naj se prično na vseh šolah ob istem času. Poročevalec izjavi, da se dela na višjem šolskem svetu na zedna čenju počitnic po vsei Sloveniji.
Nato zaključi predsednik sejo.
—	Strokovni izpit za pomožne šoie so napravili pred izpraševalno komisijo v Ljubljani- Ivan Dimnik, Marta Dimnik-Maierjeva, Marija Matkovičeva iz Ljubljane in J. Mihelič, nadučit. iz Preddvora.
—	Vojaško službovanje učiteljstva. Učiteljstvu, ki je vpoklicano v aktivno službovanje (ne na orožne vaje!) sledeče : Stare ugodnosti — po avstrijskih voj. določilih — srbski voj. zakon ne pozna. — Ugodnost za učiteljstvo, ki je enaka oni za dijaštvo, je ta, da služi 12 mesecev, to dobo pa mora odslužiti skupno v eni turi. Učitelj odsluži to dobo „kao redov" (kot prostak). — Kdor ima polagati kak izpit, naj vloži prošnjo uradnim potom na „pukovsko komando dravske divizije (v Ljubljani, Mariboru, Pliberku), kamor do-tičnik spada, naj se mu termin vpoklica preloži oziroma podaljša do dovršenega izpita. Prošnja naj bo uradno potrjena. Navesti treba, kdaj namerava dotičnik položiti izpit. Ta ugodnost se upošteva naj-dalje do dovršenega 25. leta starosti. — Ako še kdo potrebuje kake natančnejše informacije, naj se obrne na „brambni odsek dravske divizije" v Ljubljani. — Strokovno tajništvo Zaveze.
—	Prošnje za pripustitev k usposebije-nostnem izpitu. Poverjeništvo za uk in bo-gočastje je z razpisom z dne 14. aprila 1920 št. 1557. ukinilo naredbo z dne 4. aprila 1916. drž. zak. št. 97., da se učiteljem vračuna 1 vojnoslužberno leto v dobo šolskega službovanja, ki je predpisano za pripust k usposobljenostnim izpitom in dovolil, da velia ta naredba le še za majniški in no-vemberski termin teh izpitov leta 1920.
—	Okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljana, ki se bo vršila v četrtek dne 17. junija 1920 ob 8. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma, ima sledeči dnevni red: I. Otvoritev konference. II. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev. III. Nadzornikovo poročilo. IV. a) A. Rape: Vzgoja v simfoniji življenja in vzgojni moment z ozirom na našo državo, b) M. Palmetova in P. Kunaver: Preustroj zgodovinskega pouka in zemljepisnega pouka, c) P. Plesničar: Preureditev okrajne učiteljske knjižnice. V. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu novih knjig. Dotične nasvete je najkasneje do 1. junija 1.1. naznaniti načelniku knjižničnega odbora Janezu Levcu. VI. Volitev štirih članov in njih namestnikov v knjižnični odbor za prihodnjo upravno dobo. VII. Volitev štirih članov in njih namestnikov v stalni odbor za prihodnjo upravno dobo. VIII. Samostalni
predlogi, ki jih je zglasiti najkasneje do 1. junija t. 1. pri stalnem odboru.
Korošci v Ljubljani. Koroška šolska mladina iz Borovelj in okolice pride v petek 11. junija 1920 v Ljubljano. V soboto 12. junija priredi pod okriljem * Glasbe«»» Matice« v unionski dvorani koncert, jia katerem bo pelo 70 dečkov in deklic slovenske koroške narodne pesmi Ze sedaj opozarjamo Ljubljančane, da mora bit1 sprejem te naše mladine kar najprisrčnej.
— Pred vratmi Celovca! V nedeljo, dne 6. junija priredi Krajevni odbor Nar. sveta v Zrelcu ob priliki otvoritve ceste Zrelec-—Vetrinj veliko manifestacijsko slavnost s pomladansko veselico. To mora biti maniiestaciia vsega jugoslovanskega naroda in to prav sedai pred ljudskim, glasovanjem in tik pred Celovcem. Sodeloval bode pevski zbor mariborske Glasbene Matice, vojaška godba, razna telovadna, pevsika in kulturna društva cele Slovenije. Vozili bodo vlaki in sicer na progah: 1. Ljubljana—Jesenice—Svetnaves —Vetrinj s priključkom iz Blač in Boroveij; 2. Zidani most—Celje—Maribor—Grabštanj, v Dravogradu se temu vlaku priključi posebni vlak iz Celja. Vozni red vlakov se bode pravočasno razglasil. (V Vetrinj in Grabštanj dospejo vlaki med 7. in 8. uro ter odhajajo ob 24. uri. Vabimo^Vas, da priredite na ta dan skupni izlet v Zrelec, kar bode vsled posebnih vlakov in znižanih cen posebno ugodno ter takio spoznate naše koroško ljudstvo, njihove šege ter naravno krasoto njihove dežele, obenem pa z nami vred pokažete moč naših zahtev po upravičeni posesti te zemlje. Posebna vabila z natančnim sporedom razpošljemo v najkrajšem času. Pridite v narodnih nošah! Vsa potiasnila daje: Krajevni odbor Nar. sveta za Zrelec.
—	Celjska „Nova Doba" piše: Zborovanje klerikalnega učiteljstva v Mariboru, t. z\'. Slomškarjev, je zelo grdo pogorelo. Komaj 3 udeleženci so se izrekli za ustanovitev klerikalne učiteljske organizacije. — Toliko beležimo kot vestni kronisti.
-- Dvajsetletnica mariborskih učiteljev abiturijentov iz leta 199S. Ali ne bi
bilo mogoče, da bi tudi mi praznovali v velikih počitnicah svojo dvajsetletnico'-' Naj mi odgovorijo pocdinci: iz ponosnega Središča, iz glasovitih Ljutomerskih goric, iz krasnih Zgornje Slovenskih goric, iz vinorodnih Malc-z, izpod poetičnega Zagorja, izpod lepe Orlice in od prostranega Po savja. Kliče pa Vas k poznemu sestanku poedinec iz gorskih višav -- Avgust Cajn-ko, Žusem.
—	»Narodne novink« z dne 27. maja prinašajo naredbo, po kateri se priznava vsem srbskim narodnim šolam na Hrvatskem in v Slavoniji pravica javnosti in se uredijo plače učiteljem, ki so nastavljeni na teh šolah po principu nove službene na-redbe za ostale učitelje javnih šol.
—	Doznaka novih učiteljskih plata u Hrvatskoj. Nedavno smo javili, da su pučkom učiteljstvu žup. zagrebačke upla-čena beriva prema novoj uredbi. Sada doznajemo. da je največi dio toga posla i za vanjsku isplatu dovršen, pa je oko 2250 doznaka odpremljeno več nadležnim oblastima i državnim isplatnim blagajnama, a preostale doznake odpremit če se z malo dana nakon provedne uknjižbe u računarskom uredu, gdje se na torn poslu radi s največim pospješenjem. Pa ipak kod nas s tim isplatama još uvijek odviše sporo ide. kao da se bojimo one: bis dat qui citto dat.
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt za 1. 1920: Tov. Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku 200 K pokroviteljine. — Lunder Franja 4 K, Waschte Tilka 4 K in Fegic Bogomir 4 K, vsi iz Ljubljane. — Justina Kmet 10 K in Mariia Sajovic 10 K. Hvala!
Neodrešena domovina.
—r Slovensko šolstvo na Goriškem
so Italijani skoro uničili. Od vseh šol, ki smo jih imeli Slovenci v Gorici pred vojno, ni danes odprta niti ena šola in tudi tistih slavnih tako generozno dovoljenih „slovenskih paralelk" na ljudski šoli v mestu nočejo odpreti. Leta 1914./15. je bilo na slovenskih šolah v Gorici 2946 učencev in učenk. V spomenici, podani italijanski šolski oblasti v decembru 1919, se je naznanilo, da je pripravljenih v mestu nad 700 šoloobveznih otrok za ljudsko šolo. Ali Italijani se brigajo za slovenske otroke po svoje, to je vabijo jih v italijanske šole. Na občnem zboru „Edinosti" v Trstu v letošnjem januarju pa se je povdarjalo tudi, kako slabo je s šolstvom med Slovenci na deželi. V samem goriškem okraju v 25 šolskih občinah ni nikakšnega šolskega pouka. Za italijanske šole pa je povsodi izborno preskrbljeno in ako bi kaka slovenska občina prosila, naj jej otvorijo italijansko
šolo, bi se to zgodilo takoj drugi dan. Z uničevanjem slovenskega šolstva ravno kažejo Italijani, kako hočejo narodnostno ubiti goriške Slovence, ki so prišli pod Italijo. Sramota, za katero ni pravega izraza, je to, kar počnejo Italijani s slovenskim šolstvom na Goriškem. Ali jugoslovanski narod kliče in zahteva, da se mora z goriškim Slovenstvom na mirovni konferenci postopati pošteno in je prideliti k odrešenemu narodu. Goriško Slovenstvo je naše in ne sme nikdar umreti!
—r Anton Fakin t. Dne 22. maja 1.1. je umrl v 76. letu svoje starosti učitelj to\ Anton Fakin na Repentabru na Krasu, kjer je služboval nad 38 let. Pogreba, ki se je vršil dne 24. pop., se je udeležila ogromna množica vaščanov, domače in učiteljstvo iz bližnje okolice. Ob svežem grobu sta domači nadučitelj J. Ravbar ir. župan v jedrnatem govoru orisala njege vo zaslužno delovanje na šolskem in iz-venšolskem polju. — Pokojni je bil stanovsko in narodno zaveden, priden in vesten učitelj; sam v vseh mogočih iičiteljskih društvih oiganiziran ie začasa svoje aktivne službe z vnemo in pridom deloval v izobraževalnih in pevskih društvih; bil jc dolgoleten občinski tajnik. Pokojnikov kremenit značaj je krasilo njegovo mehk) ' in blago srce. V družbi je bil vedno vesel. j zabaven in kratkočasen; a neustrašen i:i i vztrajen brar.itelj svojega naroda, katere j ga je do svoje zadnje ure neomajno ltubi!. ; Bodi blagemu pokojniku rahla žemljica1 ; Ostali hčerki Marici, nčiteljci na Repen tabru in sinu Jožefu, ki študira pravo v Zagrebu, pa izrekamo globoko sožalje!
—r Ureditev učiteljskih plač v Istri se tako zavlačuje, da postaja cela zadeva že umazana in škandalozna. Znano je, ca je istrsko učiteljstvo zaradi ureditve svojih ! prejemkov stopilo s 1. decembrom 1. L v stavko, ki je trajala polnih 6 tednov. Stavko je vodil odbor italijanskega učiteljstva v Puli, pod predsedstvom Zorze-nona, šolskega voditelja iz Milj in znanega socijalista. Takrat se je zatrjevalo, da morata biti regulacija izvršena in prejemki nakazani že s 1. februarjem t. 1. Draginja narašča od dne do dne in danes lahko trdimo, da je od februarja sem narastla cena življenskim potrebščinam za 40—50%. Učiteljstvo pa še ni ničesar prijelo in zaman pričakuje nove regulacije. S tem zavlačevanjem trpi seveda veliko škodo, ker bi si bilo lahko kupilo obleko, živež itd. v mesecu februarju mnogo ceneje nego sedaj! Zastonj je vsako posredovanje, zastonj vsak trud! Obljube ne zaležejo, če ostanejo samo — obljube!
—r Gimnazijska matura v Gorici. Pred komisijo, ki jo je imenoval general, civilni komisar za Julijsko Benečijo, so napravili v Gorici gimnazijsko maturo nastopni kan-didatje: Peter Draščič, Dušan Franko, Fran Hrovat, Vekoslav Jasič, Josip Lazar, Oskar Miklavič, Ljudevat Nanut, Jos. Per-sič, Josip Rupnik. Valter Štritof (z odliko), Gabrijel Tomažič, Vekoslav Vesel, Ivan Urbančič, M. Urbančič. Komisiji je predsedoval prof. Lorenzoni. Izpiti so se vršili povsem v slovenskem jeziku. Namesto iz avstrijske zgodovine so bili kandidatje izprašani iz italijanske zgodovine.
—r Izpiti učne usposobljenosti za meščanske šole. Gen. civ. komisarijat je poslal vsem okr. civ. komisarijatom, tržaškemu, goriškemu in rovinjskemu magistratu ter vodstvom učiteljišč prvega ženskega liceja okrožnico, v kateri sporoča, da je Centralni urad za nove pokrajine sestavil izpraševalno komisijo za izpite učne usposobljenosti na meščamskih šolah. Pristojbina znaša za izpite posameznih skupin 35 L, za izpite iz posameznih predmetov pa je plačati 20 L.
dar. — 6. Pomožna šola za manjnadarjene. Spisala Anica Lebarjeva. — Knjige, ki so se večjidel že razposlale na posamezne poverjenike, priporočamo vobilnočitanje!________
Člani Slovenske Šolske Matice L 191».
Po posameznih bivših kronovinah v Sloveniji se razdele člani S. Š. M. tako-le: 1. Koroško 105; 2. Kranjsko 918 (med temi 449 z dežele in iz Ljubljane pa 469); dežela je oči vidno premalo zastopana. Vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki se zaveda dolžnosti svojega poiklica, bi moral(a) biti član Slovenske Šolske Matice. — 3. Štajerska 1123. Štajerska je v primeri še najbolii zastopana; pa nekai bi se dalo še storiti. — 4. Prekmurje 12. — 5. Goriško 15. — 6. Dalmacija 2. — 7. Srbija 1 član. Skupaj 2185 članov. —
Proračun S. Š. M. za 1. 1920.
Iz tiskarne smo dobili ta-le proračun 1 pola v 1000 izvodih velja 1772 K, 2000 izvodov 2402 K in 3000 izvodov pa 3032 K. Za leto 1920 namerava odbor izdati tri knjige in sicer: 1. Fr. Fink: Ukoslovje slovenskega učnega jezika za učiteljišča. 2. Dr. Ljudevit Pivko in Adoif Schaup: Telovadba (ilustrovana). 3. Letopis. Na vsako teh knjig moramo računati vsaj 4 tiskane pole, skupaj torej 12 pol. Teh 12 pol bi veljalo v 3000 izvodih po zgornjem računu 36382 K. K temu pride še vezava knjig, honorarji i. dr. Ni torej drugega izhoda, kakor da povišamo letno članarino na 20 K. To nai vzamejo člani in p. gg. poverjeniki na znanje in v ravnanje. Da bo pa mogoče s to novo članarino izhajati, se mora pa število članov izdatno povišati; to je pa odvisno od zavednosti učiteljstva in od delavnosti poverjenikov. Torej, le vsi na delo za našo Slovensko Šolsko Matico!
Učiteljski kongres v Beogradu.
Opczaijarno vse tovariše ir. tovariš-ce. da ie končni termin za prijavo h kongresu nepreklicno do 10 junija, ker borne, ta dan odposlali seznam prijavljenih udeležencev I Združenja v Beograd, da nam tam preskrbi železniške legitimacije za državno železnico in pripravijo potrebna prenočišča. — Ravnokar smo prejeli odlok ju? ne železnice, s katerim se dovoljuje udeležencem kongresa polovična cena I»i razreda v osebnem vlaku na progah južne železnice do Siska. (Na državni železnici od Sihka naprej plačamo eno četrtino voznega listka, kot smo «o že sporočil' -Legitimacije za južno železnico dopošlje-mo udeležencem zaledno :: onimi drž. žel, čim iih pieimemo.
Kdor se še misli prijaviti, naj stori to v prihodnjih dneh.
Prijave sprejema in potrebne informacije daie Strokovno tajništvo Zaveze — Ljubljana (Učit. tiskarna).
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne' 'v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
„Slovenska Šolska Matica" je izdala za leto 1919. svojim članom troje knjig:
1.	Pedagoški Letopis, XVII. zvezek.
2.	Ukoslovje, II. del. Sestavil Viktor Bežek.
3.	Skrbstvena vzgoja.
Poleg običajnega imenika društvenikov in upravnega odbora Matičnega ter zaznamka doslej po Matici izdanih in založenih knjig obseza Pedagoški Letopis razpravo „Novo življenje — nove naloge" iz peresa vseuč. prof. dr. Karla Ozvalada. — Z letošnjim II. snopičem je dovršeno „Ukoslovje z umoslovnim uvodom", delo prerano umrlega ravnatelja V. Bežka. — Nekaj povsem novega je tretja knjiga „Skrbstvena vzgoja", katero je uredil danes tudi že pokojni ravnatelj H. Schreiner. Knjiga je sad ankete, ki jo je sklical višji šolski svet v preteklem letu v Ljubljani ter obseza poleg urednikovega predgovora šest od anketinih članov sestavljenih člankov in sicer:
1. O pouku in vzgoji gluhonemih. Spisal Fr. Grm. — 2. Vzgoja slepcev. Spisala Minka Skaber-netova. — 3. Načelni podatki o vzgoji zanemarjene mladine. Spisal Fran Povše. — 4. Skrbstvena vzgoja mladine. Spisal Adolf Sadar. — 5. Vzgoje-vališče za zanemarjeno mladino. Spisal Adoli Sa-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tov. Žolnir: Vaš članek in vzorec smo odposlali tov. okr. šol. nadz. Fleretu, ki sestavlja vzorce za nove enotne šolske tiskovine. Oddali smo ga torej v najboljše roke, kjer bo ideja najbolj upoštevana in najprej realizirana. Tov. Flere je tudi v odboru, ki sestavlja nove tiskovine. Objava vzorca, ki zahteva tabelaričen stavek, nam stroške več kot podvoji in vzame sila prostora. Upravni odbor nam je omejil obseg lista na štiri strani, ker je tiskarski tarif tako visok, da kljub povišani članarini tisk presega naš proračun. Sam članek brez vzorca bi bil pa nejasen. Prosimo torej, da upoštevate te razmere. Pozdrav!
Vse sotrudnike prosimo potrpljenja do prihodnje številke.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec.
1918.)
LV. izkaz.
Po 110 K: Šolsko vodstvo — Ptujska gora. Prispevali so: Antonijeva Cesarjeva 25 K, Kaspar Fr. 25 K, Pertot Janko 30 K in Slava Dostalova 30 K. Po 60 K: Toman Janko — Moravče. Po 40 K: Cepuder Leo — Melinci p. Beltinci v Prek-murju. — Današnji izkaz 210 K. Prej izkazanih 21.944 K. Skupaj 22.154 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska c. 172.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt.
Last in založba „ Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
		, »i/1».vt* * NO ^icT-i-t^-'r]
Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze"!		
> ✓»> * ^ )