Ljudska knjižnica 64-29o TRŽIČ m t,1 tvviolfl §AlrCklllAA ? IiIlSKI IGKSIIIGC : bombažna predilnica in tkalnica i tržič leto XVIII januar 1977 št. 1 Volitve samoupravnih organov DO DPT Na osnovi sklepa SDS (15. 12. 76) so bile 23. decembra 76 izvedene volitve v samoupravne organe. Volili smo delegate za Delavski svet delovne organizacije in Odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije. Kandidatne liste so predlagale družbenopolitične organizacije, potrdili pa so jih delavci na zborih. Volitve so potekale na šestih voliščih in sicer v vseh štirih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti skupnih služb in v šivalnici Hrib v Loškem potoku. Udeležba na volitvah je bila dobra, po posameznih TOZD pa je bila slede- ča: TOZD Predilnica 88,8 %, TOZD Tkalnica 89,1 %, TOZD Oplemenitilnica 94,5 %, TOZD Konfekcija 85,1 %. V delovni skupnosti skupnih služb je bila udeležba 82,4%. V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: iz TOZD Predilnica 7 delegatov: Ahačič Marija Florjanič Marija Lavsegar Jožef Lončar Janez Mali Marjan Meglič Peter Pohleven Jožefa iz TOZD Tkalnica 12 delegatov: Ahačič Marjan Janc Viktor Koder Alojz Komadina Dragica Košnjek Bernarda Neme Breda Pavlešič Marija Pogačar Jožefa Repinc Edvard Smolej Janez Škantar Julijana Štucin Danilo iz TOZD Oplemenitilnica 3 delegati: Avsenek Stanislava Cerar Franc Pernuš Angela iz TOZD Konfekcija 8 delegatov: Bohinc Franc Kokalj Frida Kosmač Ivana Košir Ivana Lombar Stanko Stegnar Marija Turk Milena Vrhovnik Silva iz delovne skupnosti skupnih služb 11 delegatov: Ahačič Janez Ahačič Štefan Bergant Borut Bodlaj Alojz Jagodic Janez Japelj Marjan Laibacher Janez Pernuš Marijan Pirjevec Cecilija Ropret Blaž Teran Bruno Delavski svet delovne organizacije (DS DO) se je že sestal na svoji prvi seji in izvolil za predsednika Meglič Petra iz TOZD Predilnica, za podpredsednika pa Ahačič Ignaca, dipl. oec. iz delovne skupnosti skupnih služb. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije so bili izvoljeni naslednji delegati: Änderte Marta — TOZD Oplemenitilnica Bizjak Aleksandra — TOZD Konfekcija Boncelj Janez — TOZD Konfekcija Dolenc Ivan — TOZD Tkalnica Furlan Janez — DS SS Janc Cvetka — TOZD Tkalnica Košir Jožef — TOZD Predilnica Kristan Albin — TOZD Predilnica Meglič Alojz — TOZD Oplemenitilnica Rustja Milan — DS SS Na volišču delovne skupnosti skupnih služb so se istočasno vršile tudi volitve v Delavski svet DS SS, odbor za samoupravno kontrolo DSSS in Odbor za medsebojna razmerja delavcev DSSS. V Delavski svet DSSS, so bili izvoljeni naslednji delegati: Ahačič Štefan Bole Miklavž Debevc Francka Dornig Tihomir Godnov Jože Haler Krsto Jereb Bernarda Košir Albin Logar Anka Meglič Frančišek Meglič Stanislav Pečar Marjeta Perko Marjan Perko Vlasta Ravnikar Ljuba Slapar Janez Soklič Anton Šarabon Silva Šparovec Ivan Štamcar Andrej Švab Zvonka Delavski svet je na svoji prvi seji izvolil za predsed- nika Meglič Frančiška iz mehanične delavnice, za podpredsednika pa Švab Zvonko iz finančnega sektorja. V Odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni naslednji delegati: Dolinar Marija Erlah Marija Gorjanc Ivan Herak Marjan Janc Janez Kapel Ivan Pernuš Jože V Odbor za medsebojna razmerja delavcev DSSS so bili izvoljeni: Janc Vinko Pangeršič Vili Pegan Drago Pirih Miroslav Slatnar Janez Šarabon Franc Šarabon Silva Tudi na voliščih temeljnih organizacij združenega dela so obenem z volitvami organov na nivoju delovne organizacije volili še odbore za samoupravno delavsko kontrolo in odbore za medsebojna razmerja delavcev na nivoju TOZD. V odbore za samoupravno delavsko kontrolo so izvolili naslednje delegate: TOZD Predilnica Meglič Štefka Smolej Franc Zaletel Cveto Primožič Elizabeta Godejša Marija Martič Marija Stopar Rozalija TOZD Tkalnica Fornazarič Jože Sova Stanko Rustja Marija Studen Katarina Gros Viljem Perko Anica Štefe Stojan TOZD Oplemenitilnica Gladek Peter Florjanič Franc Jurjevčič Teja Drobnič Rado Perč Milena Pogačnik Franc Kavčič Franc Udeležba na volitvah v TOZD Tkalnica je bila že v zgodnjih Člani volilne komisije TOZD Predilnica Komisiji v TOZD Oplemenitilnica je oddalo glasovnice kar 94,5 % volilcev Volitve samoupravnih organov DO DPT Eržen Jože — TOZD Ople-menitilnica Kokalj Štefka — TOZD Konfekcija Pogačnik Malči — TOZD Konfekcija Jančič Janko — Delovna skupnost skupnih služb Ropret Blaž — Delovna skupnost skupnih služb Odbor za izobraževanje in informiranje Košir Marija — TOZD Predilnica Novak Franjo — TOZD Predilnica Šolar Jože — TOZD Tkalnica Švab Anica — TOZD Tkalnica Najslabšo udeležbo na volitvah je zabeležila volilna komisija Delovne skupnosti skupnih služb (Nadaljevanje s 1. strani) TOZD Konfekcija Eler Gabrijela Kordiš Stanislava Marič Lucija Markun Marija Meglič Slavka Mišič Milena Plohl Helena Sajovic Zagorka V odbore za medsebojna razmerja delavcev v TOZD so izvolili naslednje delegate: TOZD Predilnica Brzin Stanislava Frantar Ciril Cerovski Maks Mandelj Ivan Cvek Ana Pavlin Katarina Štamcar Lovro TOZD Tkalnica Sušnik Marjan Kosmač Edvard Kosmač Tomaž Oman Stanislav Srečnik Pavel Bodlaj Marija Vodnik Marija TOZD Oplemenitilnica Aljančič Franc Bukovnik Marija Bešlagič Osman Primožič Ivanka Štefe Anica Regeis Duro Mohorko Marija TOZD Konfekcija Golmajer Mihaela Knific Stanislava Kordiš Irena Šarabon Marija Vertelj Alojzija Vogelnik Anka Žnidaršič Magdalena Na prvi seji Delavskega sveta delovne organizacije so bili izvoljeni tudi izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije, ki so se tudi že sestali in konstituirali. Poslovni odbor Hafner Vinko — TOZD Predilnica Papov Jože — TOZD Predilnica Oman Štefka — TOZD Tkalnica Urbančnik Hinko — TOZD Tkalnica Kogoj Metka — TOZD Oplemenitilnica Za predsednika je bil izvoljen Eržen Jože, za podpredsednika pa Jančič Janko. Odbor za družbeni standard Papov Jožefa — TOZD Predilnica Springer Anica — TOZD Predilnica Fornazarič Ivanka — TOZD Tkalnica Golmajer Kati — TOZD Tkalnica Regeis Duro — TOZD Oplemenitilnica Slapar Jože — TOZD Oplemenitilnica Horvat Joži — TOZD Konfekcija Kokalj Frida — TOZD Konfekcija Brkljač Pavla — Delovna skupnost skupnih služb Japelj Marjan — Delovna skupnost skupnih služb Za predsednika je bil izvoljen Japelj Marjan, za podpredsednika pa Slapar Jože. Meglič Jožefa — TOZD Oplemenitilnica Zaplotnik Marta — TOZD Oplemenitilnica Janc Ana — TOZD Konfekcija Jezernik Mihaela — TOZD Konfekcija Pesjak Stanko — Delovna skupnost skupnih služb Zupan Albin — Delovna skupnost skupnih služb Za predsednika je bil izvoljen Pesjak Stanislav, dipl. inženir, za podpredsednika pa Švab Anica. Odbor za varstvo pri delu Zupan Andrej — TOZD Predilnica Zupan Jože — TOZD Predilnica Čadež Slavko — TOZD Tkalnica Rupar Anton — TOZD Tkalnica Logar Jože — TOZD Oplemenitilnica Meglič Franc — TOZD Oplemenitilnica Aljančič Jože — TOZD Konfekcija Primožič Jože — TOZD Konfekcija Gosar Vinko — Delovna skupnost skupnih služb Vidic Stanko — Delovna skupnost skupnih služb Za predsednika je bil izvoljen Čadež Slavko iz TOZD Tkalnica, za podpredsednika pa Zupan Andrej iz TOZD Predilnica. UREDNIŠKI ODBOR TR-ŽIŠKEGA TEKSTILCA Avguštin Liljana — TOZD Predilnica Rožič Ana — TOZD Predilnica Težak Franc — TOZD Tkalnica Urbančnik Jelko — TOZD Tkalnica Cerar Franc — TOZD Oplemenitilnica Pretnar Rika — TOZD Oplemenitilnica Klemenčič Majda — TOZD Konfekcija Ravnik Marija — TOZD Konfekcija Ličan Jelka — Delovna skupnost skupnih služb Perko Vili — Delovna skupnost skupnih služb Za predsednika je bila izvoljena Rožič Ana iz TOZD Predilnica, za podpredsednika pa Cerar Franc iz TOZD Oplemenitilnica. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Lončar Janko Švab Viktor Gorjanc Ivo Šarabon Marjan Štamcar Lado Fornazarič Lidija Pernuš Marjan Furlan Janez Brejc Jože Milič Breda Roblek Danilo Pri pregledu izvoljenih delegatov lahko ugotovimo, da je sestava posameznih organov dokaj pestra, v njih so zastopani delavci vseh oddelkov; razveseljivo pa je dejstvo da je med izvoljenimi tokrat skoraj polovica žensk. Novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prinaša nekaj novosti glede urejanja preživnine. Da bi bili z novimi določili seznanjeni tako upravičenci kakor zavezanci posredujemo bralcem dopis, ki nam ga je poslala občinska skupnost socialnega skrbstva. S 1. januarjem 1977 je začel veljati zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v 132. členu prinaša pomembno novost glede urejanja preživnine. Po tem členu so namreč občinske skupnosti socialnega skrbstva dolžne vsako leto na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov opraviti uskladitev vseh preživnin, ki se plačujejo oziroma prejemajo v letu 1977. Uradni podatek o povečanju življenjskih stroškov objavi vsako leto Zavod SR Slovenije za statistiko. Ker pa bo ta podatek znan šele koncem meseca februarja, bo odločba o obvezni valorizaciji preživnine določila novo višino od prve tretjine tekočega leta dalje. Uskladitev preživnin bo prvič izpeljana v letu 1977, zato se morajo pred izdajo odločbe zglasiti na razgovor pri tukajšnji skupnosti vsi upravičenci in zavezanci z ustrezno dokumentacijo, s katero kar je glede na strukturo zaposlenih popolnoma pravilno. Nekoliko slabše pa je zastopstvo mladih delavcev. Vse izvoljene delegate — člane posameznih samoupravnih organov čakajo odgovorne in zahtevne naloge, ki pa jim bodo kos le, če se jih bodo lotili z vso resnostjo in odgovornostjo ter v skladu z načeli delegatskega sistema. Sleherni samouprav-ljalec se bo moral zavedati, da ga je izvolila delovna sredina in da bo moral odnosu delegat — deleganti posvetiti vso pozornost, saj je le tako mogoče, da bo v našem samoupravnem sistemu sodeloval vsak član delovne organizacije. Samo na tak način bo naše samoupravljanje uspešno premagovalo vse zahtevne naloge in probleme. Razumljivo pa je, da je predpogoj za nemoteno samoupravljanje ustrezno znanje iz področja delegatskega sistema, samoupravnih družbenih odnosov, organizacije podjetja ipd. Osnove teh znanj bodo delegati dobili na seminarjih, ki jih bomo organizirali v mesecu februarju. O delu posameznih organov samoupravljanja bomo v našem glasilu še pisali, v naslednjih dveh številkah pa bomo bralcem predstavili predsednike delavskih svetov in odborov. razpolagajo, da bi ugotovili ali preživnina sploh še ustreza potrebam upravičenca in možnostim zavezanca, ali se je višina preživnine določene s sodno odločbo že zvišala, ipd. V kolikor so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bomo skušali doseči dogovor med upravičencem in zavezancem v skladu s 130. členom zakona, ki pravi' o dolžnosti in višini preživnine lahko prizadete stranke sklenejo pri pristojnem orga nu občinske skupnosti socialnega skrbstva dogovor, na podlagi katerega je možna sodna izvršba. V kolikor pa to ne bo možno, pa imata tako zavezanec kakor upravičenec možnost pri sodišču predlagati zvišanje ali znižanje preživnine. Kajti zoper odločbo o obvezni valorizaciji preživnine ni možna pritožba. Želimo, da se upravičenci oziroma zavezanci čimpreje zglasijo na razgovor, saj odločba o obvezni valorizaciji preživnine vsebuje tudi določilo, da je zavezanec dolžan povrniti razliko do nove višine od prve tretjine tekočega leta dalje, ne glede na to, v katerem mesecu je izdana. Zato je v interesu vseh, da se ustrezne odločbe čimprej izdajo. V TOZD Konfekcija je bila udeležba 85,1 % Iz novega zakona o zakonski zvezi Iz Zveznega zbora skupščine SFRJ Sprejet družbeni plan Jugoslavije in proračun federacije za leto 1977 Na zadnjem zasedanju Zvezne skupčine sta bila med drugimi zakoni sprejeta in potrjena družbeni plan Jugoslavije za obdobje od leta 1976 do leta 1980 v letu 1977 in predlog proračuna federacije. Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin sta v uvodni besedi poslušala ekspoze predsednika zveznega izvršnega sveta tov. Džemala Bije-diča. — To je bil njegov zadnji govor o stabilizaciji in izvajanju gospodarske politike v Jugoslaviji pred delegati Zvezne skupščine in člani federalne vlade, kajti 18. januarja 1977 smo globoko pretreseni prejeli žalostno vest o tragični smrti predsednika Zveznega izvršnega sveta, njegove soproge in najožjih sodelavcev, ki so izgubili življenja v letalski nesreči pri Kreševu, zahodno od Sarajeva. Tragična smrt predsednika Zveznega izvršnega sveta tov. Džemala Bijediča je huda izguba za nas vse. Med delegati Zvezne skupščine je enakopravno iz vseh republik in pokrajin užival velik ugled in spoštovanje. Na tem zasedanju so bili podani še naslednji ekspo-zeji: Nikole Ljubičiča, člana Zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za ljudsko obrambo; F-mila Ludvigerja, zveznega sekretarja za zunanjo trgovino; Mare Radič, predsednice Zveznega komiteja za vprašanja borcev in vojaških invalidov; Vsi ekspozeji so bili vezani na sprejem predloga proračuna federacije za leto 1977. Program dela na zadnjem zasedanju je bil zelo obširen, saj je dnevni red obsegal 34 točk. Material za to zasedanje pa je bil delegatom posredovan na približno 3.000 straneh. Zato ni bilo možnosti dobiti soglasja volilne baze za vse zakone, ki smo jih sprejemali. Vendar brez orientacije tudi nismo bili pri sprejemanju le-teh. Vse tako kaže, da bo treba še nekaj časa, da bo delegatska baza lahko odločala o vprašanju, ki so na dnevnem redu ,, Zveznega zbora skupščine SFRJ. Moram pa omeniti tudi dejstvo, da smo šli v Sloveniji prav po vprašanju informiranja o delu delegatov v Zvezni skupščini najdlje in to nam tudi delegati iz drugih republik in pokrajin potrjujejo. Nekaj besed o sprejetih zakonih Zvezni proračun je bil po dolgotrajnem usklajevanju med republikami in pokrajinama sprejet (vendar v spremenjeni obliki). Upoštevane so bile pripombe, med njimi tudi pripomba Slovenije, da je predlagana prispevna stopnja v zvezni proračun prevelika. V predlogu za izdajo zakona o zračni plovbi je bilo rečeno, da je treba natančneje razdeliti odgovornost oziroma določiti pravice in obveznosti vseh udeležencev pri upravljanju zračne plovbe. Zato naj zakon popolneje razmeji pristojnost Zveznega komiteja za promet in zveze in Zvezne uprave za civilno in zračno plovbo. Izražene so bile zahteve za zagotovljeno in skladno ter učinkovito upravljanje kontrolne službe in zračne plovbe v celoti. Zunanjetrgovinski in devizni sistem Nova merila, ki se bodo uporabljala pri zniževanju carinskih stopenj za uvoz opreme v letu 1977. Vse republike in pokrajine so se strinjale, da se sprejme odlok o zniževanju carinskih stopenj za določene gospodarske panoge. — da se za uvoz opreme za proizvodnjo in distribucijo elektroenergije ter za potrebe železniškega prometa omogoči znižanje carinske stopnje do 100%, to je, da se ta oprema uvaža carine prosto. — da se omogoči tudi uvoz opreme po 50 %-ni znižani carinski stopnji za izgradnjo valjarn v skladu z dogovorom o razvoju črne metalurgije. — da se poveča carinska olajšava za uvoz potniških letal od veljavnih 40 % carinske stopnje na 50%. Pri tem pa je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki so jih postavile posamezné republike in pokrajine, med njimi tudi Slovenija, rešena pa bodo v začetku tega leta. Gre za izenačenje stopnje carinske olajšave za mehanizacijo za proizvodnjo živine, perutnine in mesa, za mehanizacijo za proizvodnjo poljščin in za uvoz opreme za predelavo rib. V pripravi pa je posebna informacija o problematiki carinskih kontingentov pri uvozu surovin in reprodukcijskih materialov. S soglasjem vseh republik in pokrajin je bil zato podaljšan obstoječi režim uvoza opreme do 31.1.1977. V odloku o carinskih olajšavah je ostalo odprto tudi vprašanje: — ali uvoz opreme kot vložek tujega partnerja, ki se plačuje iz finančnega vložka tujega partnerja pri skupnih vlaganjih bremeni republiške kvote za uvoz opreme ali ne? Na vsa odprta vprašanja bomo dobili odgovor, ko bo Zvezni izvršni svet skupno z predsedniki republiških in pokrajinskih Izvršnih svetov v kratkem razpravljal o odprtih vprašanjih s področja zniževanja carinskih stopenj. Odlok o izdajanju srebrnikov po 100 dinarjev in 200 dinarjev Skupščina SR Slovenije je pooblastila delegacijo v Zvez- ni skupščini, da podpre predlog odloka za izdajo srebrnikov. Za naslednjo sejo Zvezne skupščine, ki bo predvidoma koncem januarja, je med delovnim gradivom tudi naslednje: — izkušnje pri delu in funkcioniranju Zveznega zbora Skupščine SFRJ na delegatskih načelih. — analiza o izvajanju zakona o vojaški obveznosti. Na zadnji seji zbora združenega dela Skupščine občine Tržič so na predlog predsednika delegati soglasno izvolili komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov zbora združenega dela. Delegati so brez pripomb soglasno sprejeli sklep, da se poročilo verifikacijske komisije potrdi, kakor tudi mandati navzočih delegatov. 1. Občinska 5 članska volilna komisija je po pregledu glasovnega materiala o uspehu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za financiranje izgradnje objektov družbenih dejavnosti v občini Tržič in za investicije v krajevnih skupnostih ugotovila, da je 67,14 % delovnih ljudi in občanov glasovala za samoprispevek, torej je odločitev na referendum sprejeta. Po sprejemu programa naj bi za izgradnjo objektov družbenih dejavnosti in investicij v krajevnih skupnostih prispevalo del sredstev tudi združeno delo. 2. V letu 1976 je zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije posredovala Skupščini občine Tržič osnutek novega odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah, ki naj bi bil sprejet kot samostojni odlok. Tako naj bi v starem skupnem odloku ostal samo tisti del, ki ureja višino, stanarine in razdelitev in uporabo stanarine. Novi odlok naj bi tako določal najvišjo stanarino ter razdelitev in uporabo stanarine. Večja sprememba bo nastala v 17. členu, kjer je SSS Tržič predlagala, naj bi se pri razdelitvi sredstev za tekoče vzdrževanje povečal odstotek sredstev pri dveh kategorijah. 4. Glede na ocenjeno rast družbenega proizvoda v letu 1976. v SR Sloveniji je možno valorizirati dogovorjena sredstva za programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za preteklo leto. Po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 je potrebno k valorizaciji programov SIS oristo-piti odgovorno, upoštevaje kriterije sprejete z dogovorom in glede na različno stanje na posameznih področjih družbenih dejavnosti, da se tudi te diferencirajo. O valorizaciji programov SIS je v skladu s stališči re- — predlog zakona o spremembah zakona o določanju in obračunavanju skupnega prihodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (s predlogom, da se sprejme po hitrem postopku). — obravnavana bo pobuda predsedstva SZDL Jugoslavije o razglasitvi leta 1977 za leto varstva in izboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja. publiškega koordinacijskega odbora za razporejanje dohodka razpravljal na seji dne 20. 12. 1976 koordinacijski odbor za skupno porabo v občini Tržič in sklenil predlagati zboru združenega dela skupščine občine Tržič, kakor tudi zborom uporabnikov skupščin SIS s področja družbenih dejavnosti, da se izvede valorizacija programov v naslednjem obsegu. a) Občinska izobraževalna skupnost lahko za področje osnovnega šolstva valorizira program v takem obsegu, da bo povprečni bruto osebni dohodek na pogojno kvalificiranega delavca v letu 1976 znašal 2.610 din. Za valorizacijo programa v takem obsegu bo porabila presežna sredstva iz leta 1976, v kolikor pa ta ne bodo zadostovala pa bo razliko pokrila z izkoriščanjem sredstev obvezne rezerve. b) Na področju kulture se dosedanji program valorizira za 2,77 % s čimer se uskladi višina osebnih dohodkov na področju kulture po isti metodologiji kot velja za področje vzgoje in izobraževanja. c) Za vse ostale interesne skupnosti (zveza skupnosti otroškega varstva, telesno-kultuma skupnost, občinska skupnost socialnega skrbstva, skupnost zdravstvenega varstva, zveza skupnosti za zaposlovanje) se valorizirajo programi za 2,06 %. d) Zaradi perečega finančnega stanja v regionalni zdravstveni skupnosti Kranj (kar je podrobno obrazloženo v predlogu reg. zdrav, skupnosti Kranj) predlaga koordinacijski odbor, da se tej skupnosti dovoli nadaljnja uporaba presežnih sredstev do višine 4,02 %. S to skupno uporabo presežnih sredstev do predlagane višine bi regionalni zdravstveni skupnosti omogočili, da bi poslovno leto 1976 zaključila brez izgube. Ta predlog je enoten po vseh gorenjskih občinah. e,' Občinski skupnosti socialnega skrbstva se zaradi težkega finančnega stanja in pokrivanja obvez, zlasti do zavodov, ravno tako dovoli uporaba zbranih presežnih sredstev nad 47.000 din, vendar največ do zneska 90.000.— dinarjev. 5) Pri sprejemanju proračuna občine Tržič za leto 1976 je bilo povedano, da se bo obseg splošne porabe (proračuna) gibal v skladu z drugimi oblikami porabe. Za- — predlog zakona o evidenci na področju znanstvenega, prosvetno-kultumega in tehničnega sodelovanja s tujino. Delegati iz Slovenije bomo prav v tem času poročali zborom občinskih skupščin o dosedanjem delu, dolžnostih, obveznostih in pravicah. Poročilo bo objavljeno v naslednji izdaji našega glasila. radi neugodnih gospodarskih gibanj ni prišlo do povečane splošne porabe, kot je bilo nakazano v začetku leta. Družbeni dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 pa v svojem 12. členu nakazuje možnost povečanja proračuna občine konec leta v primeru, če občina doseže večjo izterjavo davkov od občanov (nad 80 %). Za te presežene dohodke iz izterjave se tako lahko poveča obseg splošne porabe. Torej v letošnjem letu ni splošne valorizacije proračunske porabe in gre rebalans proračuna le na račun uspešnega dela upravnega organa. V letu 1976 je bila izterjava davkov do 25. novembra dosežena s 94 %, tako skupščina občine poveča proračunsko porabo za 801.700.— din. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da sprejemajo predlog spremembe proračuna za leto 1976, katerega utemeljuje po posameznih postavkah z naslednjim: Plan dohodkov se prilagodi realizaciji doseženih dohodkov in predvidevanjem davčne uprave, ki temelji na tej 11 mesečni realizaciji davkov. Iz novega plana dohodkov je razvidno, da bo skupščina občine Tržič svoj dovoljeni obseg proračunske porabe v glavnem krila z lastnimi dohodki in bodo zato le v manjši meri potrebna sredstva vzajemnega prelivanja med občinami. Pri razporedu dohodkov predlaga izvršni svet naslednje spremembe: Dejavnost organov DPS Pri postavki OD in predsedstva izvršnega sveta naj bi se plan povečal za 45.000 dinarjev. To je potrebno zaradi uskladitve OD z gibanjem OD v gospodarstvu in drugih dejavnostih, kar je v skladu s sklepom Izvršnega sveta skupščine SRS z dne 1.12.1976 in to tako profesionalnim kot neprofesionalnim funkcionarjem. Postavka potni stroški predsedstva se znižajo za polovico to je na 12.000 din, ker zaradi posebnih okoliščin ta postavka ne bo v celoti realizirana. Poleg tega naj bi medobčinski inšpekcijski službi povečali plan za 35.480 din, da bi s tem pokrili obveznosti še iz preteklih let, ki jih SO Tržič ni mogla poravnati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tone Jurjevčič Iz zbora združenega dela Iz zbora združenega dela (Nadaljevanje s 3. strani) Postavka Uprava javne varnosti naj bi se povečala za 49.0C0 din. S tem bi zagotovili povečanje materialnih izdatkov Postaje milice Tržič in s tem omogočili nemoteno dejavnost ter pokrili obveznost, ki izhaja iz povečanja nabavne cene novega intervencijskega vozila. Postavka stroški komisij naj se znižajo na 15.000 din, ker tudi ta postavka ne bo realizirana zaradi manjše dejavnosti komisij. Postavka medobčinsko sodelovanje in sodelovanje s Francijo naj se uskladi z realiziranim obsegom, kar je bilo delegatom obrazloženo že na predhodnih sejah. Postavka članarine naj se poveča za 4.000 din, da se pokrijejo dokončno obračunane obveznosti. Dejavnost DPO in društev Postavka Gorska reševalna služba naj bi se povečala za 20.000 din Skupščini občine Tržič je predlagano, da prevzame pokroviteljstvo ob priliki praznovanja 40-letnice obstoja GRS Tržič. Za izvedbo programa bi bilo potrebno zagotoviti 20.000 din. Postavka Občinska konferenca ZSMS — za valorizacijo OD je potrebno zagotoviti 10.000 din. Postavka spomenik Dražgoše — Skupščina občine je prevzela obveznost pri sofinanciranju tega pomembnega spominskega obeležja in zagotovila del sredstev v proračunu v začetku leta. Pri dokončni izgradnji je prišlo do občutnih podražitev, zato je potrebno povečati delež skupščine občine za 25.000 din. Postavka Občinski odbor ZZB NOV naj bi se povečala za 4.000 din. S čimer bi se podprla akcija izdaje knjige »Vodnik po partizanskih poteh«. S tem bi se pomagalo k pocenitvi te knjige, saj je Vodnik namenjen širši javnosti. Negospodarske investicije Postavka anuitete se zniža za 50.000 din, ker so nekatere obveznosti Skupščine občine Tržič prenehale z ukinitvijo DIS-a. Kulturno prosvetna dejavnost Postavka Gorenjski tisk naj bi se povečala za 20.000 dinarjev. To je v skladu z že sprejetim sklepom občinske skupščine in bi s tem izpolnili sprejeto obveznost kot soustanovitelj Glasa. Postavka štipendije naj bi se povečala za 9.000 din, da bi se krile sprejete obveznosti Skupščine občine do svojih štipendistov. Komunalna dejavnost Postavka gasilska dejavnost naj bi se povečala za 15.000 din, kot namenska sredstva za nabavo novega gasilskega avtomobila pri Gasilskem društvu Jelendol — Dolina. Dejavnost krajevnih skupnosti Skupščina občine je ob sprejemanju proračuna za leto 1976 zagotovila, da bo problematiki financiranja KS posvetila več pozornosti. Izvršni svet je že med letom reševal najtežje probleme v KS, tako da je z razporedom tekoče rezerve namenil: KS Sebenje 10.892 din, KS Ravne 20.000 din, KS Pristava 35.000 din, KS Križe 30.000 dinarjev. Glede na to, da tudi druge KS nimajo dovolj sredstev za realizacijo programov, izvršni svet predlaga, naj bi se tudi ostalim devetim KS namenil fiksni znesek 5.000 din. Poleg tega naj bi vsem KS namenili 12 % sredstev na dosedanji obseg dotacij iz proračuna, kar skupno znaša 66.600 din. Tekoča proračunska sredstva Ta sredstva naj bi se povečala na znesek 422.403 din, katere razdelitev predlaga Izvršni svet na naslednje dejavnosti: 320.680 din namensko v sklad opreme upravnega organa. Sredstva bi se uporabila za modernizacijo opreme upravnega organa, predvsem za nakup knjižnega stroja, s čimer bi modernizirali zastarelo finančno-knjigovodsko poslovanje. Planinsko društvo Tržič — 15.000 din. V letu 1977 bo Zakon je sedaj usklajen z doseženimi spoznanji v naši družbi, da je skrb za varnost ustavne ureditve in družbene lastnine, kakor tudi skrb za varno počutje delovnega človeka in njegove lastnine pravica in dolžnost vseh nas, vseh delovnih lujdi, tako v krajevni skupnosti, kot delovnih in drugih skupnostih ter organizacijah. Razlogi, ki so narekovali izpopolnitev dosedanjega zakona o notranjih zadevah so torej v dosti večji meri vsebinske kot pa zgolj organizacijske narave. Te spremembe so med drugim narekovali objektivni pogoji in varnostne razmere, v katerih se nahajamo mi vsi — Jugoslavija in z njo tudi Slovenija, saj imamo zaradi lastne samoupravne poti in principialne politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih v svetu tako veliko prijateljev na eni strani, kot tudi tistih, ki jim taki kot smo nismo najbolj pogodu. Pri zagotovitvi večje varnosti nas vseh smo se torej odločili, da bomo to varnost zagotovili predvsem z ustrez- društvo praznovalo 70 let obstoja. Ob tem pomembnem jubileju bo organizirana alpinistična odprava na Karakorum. S tem zneskom bi pripomogli izvesti to akcijo, obenem pa dali priznanje uspešnemu delovanju alpinističnega odseka. Zavodu za zaposlovanje je potrebno zagotoviti 28.000 dinarjev. AMD Tržič 10.000 din, saj v letu 1977 tudi to društvo praznuje 50-letnico ustanovitve. S temi sredstvi bi pomagali realizirati program, ki je predviden za proslavitev tega jubileja. TVD Partizan — 5.000 din za organizacijo mednarodnih sankaških tekem nad katerim bo prevzel pokroviteljstvo sankaški klub. Iz razporejenih sredstev je Izvršni svet med letom namenil nekaj manjših zneskov: Gimnazija Kranj — 2.000 dinarjev Biotehniška fakulteta Ljubljana — 2.000 din ZZB NOV Jesenice —- za Zbor koroških partizanov — 2.000 din Visoka šola za organizacijo dela Kranj — za študijo usmerjenega izobraževanja 10.000 din. S tem bi bila sredstva tekoče proračunske rezerve v celotnem znesku razporejena. no vzgojo čimvečjega števila naših občanov in krajanov, tako na delovnem mestu, kot v krajevni skupnosti, kjer preživimo svoj prosti čas. Eden od najvidnejših zunanjih znakov, ki bodo opazni na tem področju bodo gotovo enote narodne zaščite, kar je tudi največja novost in specifičnost tega zakona. Ta namreč nalaga vsaki temeljni oz. drugi organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, da obvezno ustanovi narodno zaščito, kot samozaščitni instrument te skupnosti. Naloge s področja družbene samozaščite bomo uresničevali s tem da: — bomo varovali pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične samoupravne družbene odnose ter druge družbene vrednote, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi; — bomo neposredno ali v sodelovanju z organi za notranje zadeve in drugimi pristojnimi državnimi organi varovali neodvisnost in nedotak- ljivost države, oblast delovnega ljudstva ter samoupravne in gospodarske temelje socialističnih družbenih odnosov in socialistično samoupravno demokracijo, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter preprečevali dejavnosti, ki ogrožajo te temelje Socialistične federativne republike Jugoslavije; — bomo varovali družbeno lastnino, ki jo upravljamo in z njo gospodarimo ter druge družbene in naravne dobrine pred oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oz. zlorabljanja, uničenja ali propadanja zaradi malomarnosti, nediscipline in neresnega gospodarjenja ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji; — bomo zagotavljali osebno in premoženjsko varnost ter pomagali, če bo ogroženo življenje in varnost človeka Tudi v naši občini stalno potekajo razne vrste izobraževanja članov ZK. Tako kot že nekaj let zapored, je tudi letošnje leto komite občinske konference ZKS skupaj z Delavsko univerzo Tržič organiziral občinsko partijsko politično šolo. Ta šola ima namen še bolj usposobiti perspektivne delavce v ZK, bodoče sekretarje, vodstva osnovnih organizacij, komuniste, ki aktivno delujejo v različnih organih družbenoplitičmh organizacij in samoupravnih organih. Ta šola pa bo v bodoče tudi nekakšna predpriprava za šolanje na enoletni politični šoli pri CK ZKS v Ljubljani. Občinska partijska politična šola se je pričela 6. januarja in bo trajala tja do konca meseca marca, z enomesečno prekinitvijo v mesecu februarju. Šola se vrši v dveh programih in sicer v takoime-novanem A programu, kjer je poudarek na osnovah Marxiz-ma in pa B programu, ki bo za nas mogoče zanimivejši od teh predavanj v A programu, kjer pa se bomo seznanili z danes aktualnimi temami tako v okviru občine kot delovnih organizacij. V prvem ciklusu predavanj v A programu, ki sc že iztekajo smo se slušatelji seznanili s temeljnim znanjem o Marxisticni teoriji, spoznali smo njene osnovne značilnosti. Seznanili pa smo se tudi z zgodovino socializma, z nastankom Marxizma in njegovim razvojem, do današnjih dni. Predavatelji, ki so nam in ki nam bodo predavali teme iz programa politične partijske šole, so poznani družbeno politični delavci in so, kot pravimo, vsak na svojem področju doma. Mnogokateri ali družbeno oz. zasebno premoženje; — se bomo seznanjali z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega družbeno škodljivega delovanja, ocenjevali varnostne razmere ter v skladu s tem določali varnostne ukrepe in aktivnosti za varnost svoje ožje in širše družbene skupnosti, kakor tudi socialističnih samoupravnih vrednot; — se bomo v zasebnih in poslovnih stikih s tujimi državljani pri nas in v tujini ravnali po načelih družbene samozaščite; — bomo organizirali narodno zaščito in sodelovali v njenih enotah; — bomo določali medsebojne pravice in dolžnosti ter način ukrepov za uresničevanje družbene samozaščite. (Gradivo: Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah) od slušateljev se je mogoče prvič srečal s pojmom kot so filozofija, politična ekonomija itd., kar pa še zdaleč ni vzrok nezainteresiranosti. Nasprotno, ker pri izvajanju teh predavanj slušatelji aktivno sodelujemo, si lahko na tak način razvijamo samostojno kritično in sistematično mišljenje ter razpravljanje, kar pa nas hkrati usposablja za javno mnenje. Šola v pravem pomenu besede ne bi bila šola, če na koncu programa ne bi bilo potrebno preizkusiti naše znanje, ki smo si ga pridobili tekom predavanj in z lastnimi mnenji. Tako bo za nas slušatelje ta tesi preizkusa znanja nekje v sredini februarja in sicer iz tem predavanj A programa. Sledu pa bo še en test preizkusa znanja, ko bo izpredavana tema iz B programa. Vsakdo od slušateljev pa bo moral narediti tudi seminarsko nalogo iz teme, izbrane izmed nekaj možnih. Ta seminarska naloga bo morala biti vsekakor plod lastnega dela. Slušateljev, ki obiskujemo politično partijsko šolo je 24. Vsi izhajamo iz vrst OO ZK delovnih organizacij oziroma TOZD. Konkretno iz našega podjetja obiskuje to šolo 7 slušateljev. Potrebno je povedati tudi to, da imamo ustanovljen aktiv ZK in izvoljen sekretariat, ki uspešno deluje in rešuje'tekoče probleme, ki pa se zelo redko pojavljajo. Za uspešen potek šole se moramo slušatelji zahvaliti tako vodji šole tov. Klofutarju, kot občinskemu komiteju ZKS Tržič, Delavski univerzi Tržič in pa seveda delovnim organizacijam, ki so za take vrste izobraževanja zelo zainteresirane. N. R. Ob izidu novega zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah Dne 19. oktobra 1976 je začel veljati nov Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Tako kot Ustave in druge zakone, za katere velja, da jih včasih kar prepogosto spreminjamo, dopolnjujemo in menjavamo, velja tudi za imenovani zakon, da nas je pri sprejemu novega in spremenjenega vodila predvsem potreba in spoznanje, da so razmere in naloge, kakor so bile navedene v starem zakonu že zdavnaj presežene. Partijska politična šola Za nadaljnjo graditev naše samoupravne družbe, za hranitev naše neodvisnosti in krepitev našega neodvisnega samostojnega in stabilnega mednarodnega položaja na temelju politike neodvisnosti je vsekakor velikega pomena nenehno idejnopolitično izobraževanje, tako na področju usposabljanja in pridobivanja teoretičnih spoznanj iz osnov marxizma, zgodovinske vloge ZK, kot njene vloge in pomena v graditvi naše socialistične samoupravne družbe. Idejnopolitično izobraževanje vpliva na politično in družbeno akcijo članstva ZK. Problematiko štipendiranja Skoraj ni dneva, ko ne bi slišali to ali ono iz področja oziroma problematike štipendiranja. Vsi problemi in težave se nanašajo na takoime-novano štipendiranje iz združenih sredstev v katerega sklad odvajajo delovne organizacije po sporazumu o štipendiranju učencev in študentov 0,5 % sredstev od osebnih dohodkov. Verjetno ni treba posebej poudariti že dobro znanih dejstev o zaostankih izplačevanja tovrstnih štipendij, tako solidarnostnih kot razlik od kadrovskih štipendij (ki jih izplačujejo delovne organizacije svojim štipendistom) do ugotovljenih življenjskih stroškov, kajti te stvari so prisotne zelo pogosto v vseh sredstvih javnega obveščanja. Razlog, ki se navaja za tako stanje je v pomanjkanju zbranih sredstev, kar je po eni strani tudi razumljivo, saj se v naši republiki šola izredno visoko število dijakov in študentov, toda na žalost precej izven potreb in želja združenega dela, ki sredstva za štipendiranje daje. Glede na to, da se je začela mladina odločati za šolanje preveč mimo družbenih potreb in s tem povzročila iz Urjenje kadrovske situacije se je republiška Skupna komisija podpisnic odločila sprejeti nekaj sklepov med katerimi velja omeniti uvedbo kadrovske prioritete, ki se odraža v diferenciranju na prednostne in neprednostne stroke, ki se nanašajo na srednje, višje in visoke šole. Navajamo okviren pregled neprednostnih (suficitarnih) smeri po 11. členu Družbenega dogovora o štipendiranju: trgovci, kuhar, natakar, frizer, KV tekstilni delavec, šivilja-krojač, KV živilski delavec, administrator, kozmetik, gasilski tehnik, prometni tehnik, ladijski tehnik, letalski tehnik, komercialni tehnik, aranžerski tehnik, gostinski tehnik, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, miličnik, baletnik, oblikovalec, gimnazijski maturant, prometni inženir, pomorski inženir, letalski inženir, ekonomist, pravnik, upravni referent, statistik, organizator dela, računalniški delavec, socialni delavec, bibliotekar, sociolog, psiholog, etnolog, arheolog, politolog, novinar, slikar, kipar, režiser, igralec, glasbenik (brez predmetnih učiteljev). Seveda ti poklici avtomatsko preidejo v prednostne, v kolikor ima prosilec kadrovsko štipendijo. In kako se odraža prednostni oziroma neprednostni poklic pri štipendiranju? Komisija podpisnic je sprejela sklep, da se pri dodeljevanju štipendij za učence in študente upošteva cenzus 2.000 din na družinskega člana s tem, da ta cenzus velja za prednostne stroke, za neprednostne stroke oziroma za suficitarne poklice pa se cenzus zoži na 1.000 din na družinskega člana. (Prednost- ni poklici so tehniški, pedagoški in zdravstveni; glede na potrebe posameznih občin pa se tudi sedanji prednostni poklici lahko izločijo iz prednostne liste). Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma pa še meni, da predlagana lista suficitarnih (neprednostnih) poklicev ni najbolj primerna in bo treba k tej problematiki v prihodnje pristopiti bolj analitično. Med sprejetimi sklepi naj omenimo še sklep, ki določa, da se kot prednostni kriterij pri dodeljevanju štipendij, kakor tudi upravičenosti do nadaljnjega prejemanja štipendije upošteva tudi boljši učni uspeh, s tem, da se izključi vse z zadostnim učnim uspehom, ki ni objektivno pogojen. Oba sklepa veljata od začetka šolskega leta 1976/77 (torej sklep z veljavnostjo za nazaj) in sicer za dosedanje upravičence, kakor tudi za nove kandidate, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev in to je tudi razlog, da nekateri učenci in študentje niso prejeli štipendij. Ukrepi, ki so bili sprejeti za trenutno rešitev zabredlega sistema štipendiranja niso niti najmanj prijetni in povzročajo hude težave predvsem tistim učencem in študentom s slabšim socialnim položajem. Najhuje pri vsem tem pa je, da so se kriteriji spremenili med samim šolskim letom, kar je po logiki nedopustno, kajti marsikateremu dijaku ali študentu zmanjšajo ali celo preprečijo možnost za nadaljnje šolanje. Kdo je krivec za tako stanje je težko reči, vendar pa lahko trdimo, da so med krivci tudi posamezne komisije za dodeljevanje štipendij, ki so dokaj neelastične, saj niso redki primeri, da je učenec dobil obvestilo o dodeljeni ali zavrnjeni štipendiji šele novembra, medtem, ko se je pouk začel že septembra. Marsikateri dijak, ki je v lanskem šolskem letu prejemal štipendijo iz združenih sredstev je dobil obvestilo, da je ne bo več dobival (veliko pa je bilo takih, ki obvestila o ukinitvi štipendije sploh ni dobil in je v upanju čakal nekaj mesecev toda zaman). Problem pri takih obvestilih oziroma čakanju na štipendijo, ki je ni bilo pa je bil predvsem v tem, da so bili vsi prizadeti ob spoznanju, da štipendije iz združenih sredstev ne bodo več dobili, že prepozni za prijavo za kadrovsko štipendijo. O težavah, ki jih povzroča sedanji sistem štipendiranja bi lahko napisali še mnogo, vendar bi več ali manj ponavljali že znane in večkrat nakazane izredno problematične zadeve. Verjetno pa bo prav, če napišemo da je že skrajni čas, da napnemo vse sile, da se sedanje stanje uredi in da ne bo noben dijak in študent, ki je družbene pomoči potreben, ostal brez nje. Sistem štipendiranja pa bo potrebno ure- diti tako, da bo res tisto za kar smo ga predvideli in o čemer smo toliko lepega slišali pred podpisovanjem samoupravnega sporazuma. Takrat so bile razne pripombe na sporazum deležne različ- nih reakcij, češ, daj no mir, saj vidiš, da je sporazum do konca dodelan in izhaja iz analitičnih ugotovitev. Sedaj vidimo, da to ne drži in da so bili pomisleki na določila posameznih členov umestni, vendar smo to spoznali šele zdaj, ko je že pozno. V tej kritični situaciji pa se za rešitev poslužujemo naglih in ne najbolj premišljenih ukrepov, ki prizadenejo predvsem tiste, katerih ne bi smelo. Sejem tekstila za dom in gospodinjstvo v različnih kombinacijah, z izjemo Irisetta, ki je letos namenoma izpustil to področje dezeniranja. Pozornost letos vzbujajo tudi številni vezeni vzorci, vendar le na satenastih in visoko plemenitenih tkaninah (npr. bombažni satin v rjavi in zlati barvi z vezenim elegantnim nevsiljivim lovskim motivom — Smail Nr. 1). Ta posteljnina, ki je seveda draga, je reklamirana kot posteljnina za potrošnike, ki ljubijo eleganco in enostavnost. Tako smo v glavnem obdelali bistvene cilje — grupe posteljnine. Seveda v okviru teh grup obstajajo številne kombinacije enobarvne in tiskane posteljnine, pozitivov in negativov, tako med prevlekami za blazine in prevlekami za odeje kot za rjuhe. Tako nam je kot praktična novost vzbudila pozornost kombinacija tiskane prevleke za odejo in enobarvne prevleke za blazino ter enobarvno rjuho. Z različnimi kombinacijami želijo proizvajalci popestriti svoj asortiman. Pri jogi rjuhah poudarjajo, da ustrezajo več dimenzijam. Otto Textilwerke uvaja letos, čeprav smo to opazili že lani, posteljnino in metrsko blago v koordiniranih dese-nih, tako da posameznik lahko opremlja spalnico po svoji želji (svetilke, zavese, prti, prevleke za stole, pomožni predmeti). Kljub želji proizvajalcev za čimbolj šo kvaliteto pa opažamo tudi, da vsi proizvajalci stremijo tudi za pocenitvijo stroškov proizvodnje ob istočasnem lepem izgledu. Tipična primera za to sta razkošni enobarvni tisk in tiskani vzorci na pestro in jacquard-sko-tkano posteljnino. Varčevanje proizvajalcev jc bilo opaziti tudi pri reklamnem materialu, ki ga tudi pri največjih proizvajalcih praktično ni bilo. Trend zmanjševanja stroškov in pocenitev proizvodov je kljub vsem reklamnim geslom o kvaliteti viden in jasen. Udeleženci sejma Sejem smo si ogledali v času od 12. do 14. 1. 1977. Na sejmu je razstavljalo preko 1000 firm iz 28 dežel. Razstavljali so tkanine za gospodinjstvo (med njimi tudi posteljnino), talne obloge in hišne tekstilije. Našo pozornost je seveda pritegnila predvsem posteljnina, ogledali pa smo si tudi talne obloge, zaveso in ostale tkanine za gospodinjstvo in hišne tekstilije. Sejem je bil idealna priložnost tako za trgovce v Nemčiji kot tudi iz drugih držav, da se seznanijo s pestro ponudbo proizvajalcev, ki so v neprestani tekmi za izboljšanje asortimana, kvalitete in posteljnine minili, zato uspevajo le izdelki, ki so res tržno orientirani in vzbujajo želje po nadomestnem nakupu pri potrošnikih. V Nemčiji, ki je tudi glavni razstavljalec posteljnine na posteljnine kot celotnega ambienta. Druga močna skupina ali ciljna grupa proizvajalcev posteljnine je folklora ali kmečki izgled. Rustikalnost se poudarja pri številnih proizvajalcih. Folklorne motive so priredili oblikovalci visoke mode (Yves Saint Laurent, Mary Quant in drugi). Afriški, mehiški in ruski folklorni motivi (pri Rusih — Babuška look) so prijetni in nevsiljivi, tem sejmu, velja geslo: »kvaliteta namesto kvantitete«, kar je razumljivo, saj Nemčija uvozi 50 °/o posteljnine, seveda manj obdelane in kvalitetne, kot jo proizvajajo v ZRN. Nehote se nam vzbuja asociacija tudi na perspektive proizvodnje posteljnega perila BPT v dolgoročnem obdobju, ki bi morala imeti enak trend. Kot vsa leta prevladujejo na sejmu: tiskana posteljnina, jacquardsko tkana posteljnina, pestro-tkana posteljnina in visoko plemeni-tena enobarvna posteljnina. Surovinski sestav posteljnine je raznolik, prevladuje pa 100 % bombaž, mešanica iz bombaža in poliestra ter mešanice iz bombaža polinoznih vlaken. Opazili smo, da še bolj kot druga leta opozarjajo na izdelke iz 100 °/o bombaža in njihove prednosti, kar je za Nemčijo, ki ima med izdelki posteljnega perila precej različnih mešanic, velik reklamni atribut. Osnovni moto največjih proizvajalcev posteljnine je »Nazaj k naravi« (Irisette, Luxorette itd.) Tako jacquard-ski kot tiskani vzorci so v močnih naravnih barvah — — karo vzorci so kombinirani z drobnimi cvetličnimi vzorci itd. Tudi razstavni prostori so izdelani v tem stilu, tako da dobi obiskovalec vtis naravnosti in domačnosti tako tako, da ta posteljnina vzbuja pozornost. Močno je kot tretja ciljna grupa poudarjena tudi posteljnina z gagi in poster-motivi. Ta posteljnina je namenjena predvsem otrokom, pa tudi najstnikom in play-boyem (npr. športni motivi, kombinacije, na katerih so tiskane škatle cigaret, avtomobilov itd.), kar vse ima za cilj poudariti samostojnost, športnost pa tudi agresivnost mladih ljudi. Seveda ne manjka različnih cvetličnih vzorcev, ki so drobni pa tudi večji. Tu proizvajalci poudarjajo fantazijo in romantiko. Cesti so tudi karo vzorci, tako jacquardsko tkani, kot tudi tiskani in Redna letna konferenca IGD V soboto, dne 15. januarja smo se gasilci Bombažne predilnice in tkalnice zbrali na svojo redno letno konferenco, da bi ob letu ponovno preverili, kako smo izpolnili zadane si naloge in zato, da bi napravili načrt za delo v prihodnje. Delovno predsedstvo letne konference IGD Z veseljem moramo poudariti, da je bila udeležba tako članov društva, kot ostalih vabljenih iz delovne organizacije prav lepa, edino našim kolegom iz ELANA in članom drugih industrijskih društev je verjetno slabo vreme preprečilo, da bi se tega zborovanja udeležili tudi oni. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da se je naš upravni odbor v preteklem letu sestal 12-krat na rednih sejah, da smo imeli dva članska sestanka ter dve preventivni predavanji, kjer sta nam predavala strokovni sodelavec iz Zavoda za tehnično reševalno službo Kranj ter tov. Jančič, ki dela na stalnih tehničnih izboljšavah za področje požarne preventive. O svojem delu smo redno obveščali vse člane naše delovne skupnosti, samoupravne organe ter družbenopolitične organizacije predvsem preko našega glasila in dnevnih informacij. Obdržali smo tradicionalno navado ter ob novem letu obiskali naše upokojene gasilce ter jih skromno obdarili. Po nekajletnem premoru smo zopet organizirali nagradno letovanje za najprizadevnejše člane v našem počitniškem naselju v Poreču. Tudi v letu 1976 so morah naši gasilci v akcijo, ko je prišlo do gozdnega požara na Bistriški planini. Pri navedbi požarov za leto 1976 z velikim veseljem ugotavljamo, da smo imeli samo tri take požare, ki jih bomo omenili v našem sestavku: spomladi je zgorel poltovorni avto na smetišču v Kovorju, avgusta meseca je bil manjši začetni Poročilo o delu društva je prebral predsednik tov. Riko Dobrin požar v navij alnici in v decembru mesecu prav tako manjši začetni požar na tkalskem stroju. Skupno škodo, ki znaša 32.826,27 dinarjev smo dobili v celoti povrnjeno od zavarovalnice. Za take akcije so se naši člani in članice usposabljali na rednih vajah, ki jih je bilo skupno 27, od tega 10 suhih in 17 mokrih. Kot posledica tako sistematično zastavljenega dela so bili tudi doseženi uspehi na občinskem in republiškem gasilskem tekmovanju. Na občinsko tekmovanje smo kot edino društvo poslali kar tri tekmovalne desetine od katerih je med 14-timi nastopajočimi starejša moška desetina zasedla 1. mesto, mlajša moška 5. mesto, ženska desetina pa v konkurenci dveh tudi prvo mesto. Republiškega tekmovanja sta se udeležili moška in ženska desetina ter osvojili srebrne tekmovalne značke. S posebnim veseljem lahko ugotovimo, da se je sodelovanje s Podljubeljem in njihovim gasilskim društvom zelo okrepilo. Zasluga za to gre tudi veliki prizadevnosti gasilcev iz Podljubelja, ki so sami večkrat izrazili željo za sodelovanje. Zaradi težavne problematike navajamo še nekatera odprta vprašanja s področja dežurne gasilske službe. Na tem področju namreč beležimo določene pomanjkljivosti pri opravljanju delovnih dolžnosti, predvsem zaradi slabega zdravstvenega stanja delavcev te službe, . saj beležimo pri njih skupno 6 mesecev nepre- Namen društva je, da k prizadevanjem za boljšo preventivo pritegnemo čimveč strokovnjakov kinjenega bolniškega staleža in 43 dni v presledkih in po dnevih. Če upoštevamo, da poleg navedenega pri 4 delavcih tudi za koriščenje rednih letnih dopustov nimamo nobene rezerve, potem je treba priznati, da se ta služba trenutno nahaja v velikih kadrovskih težavah. Pomembna novost (tako nanjo gledamo dežurni gasilci) je v tem, da smo se odločili čimveč pozornosti posvetiti preventivni dejavnosti na delovnem mestu ter vzgoji v manjših delovnih skupinah, ker smo prepričani, da bomo tako dosegli boljše delovne uspehe. Naši besedni ustvarjalci V tej številki vam predstavljamo Fehreta čehiča, ki se je rodil 1950. leta v Srpcu pri Banja Luki. Pisati je začel že mnogo prej,' predno je prišel v Slovenijo, saj je svoje pesmi objavljal že v internem šolskem glasilu v Areni, ČIK-u in časopisu Dvoje. Ko se je 1. 1972 zaposlil v naši delovni organizaciji, je vseskozi marljivo sodeloval v organizaciji mladih. Tudi v njegovih poezijskih delih se čuti ta mladostni polet, vdan domovini. Pesmi do sedaj še ni objavil v pesniški zbirki, svoje delo pa je že predstavil preko tržiškega Radia in na literarnih večerih v Tržiču. Najpogosteje piše v svojem materinem jeziku, poskuša pa pisati tudi v slovenskem jeziku. SLOVENIJO Slovenijo, pjesmu ti srcem pišem ja volječu te dok pjevam dok dišem. Preko dolina, jezera i zeleni gora nek leti pjesma ova sve do plavog mora. Od Gorenjske do Dolenjske mile od Štajerske do Primorske čile želim utkati u pjesmu tu ljepotu tvoju tebe Slovenijo največju ljubav moju. U tebi nađoh svoju sreču i mir poeziji mojoj ti si vječni vir Tradicije puna i slavne prošlosti iz rata u svakom Slovencu vidim svoga brata. Triglave ponosan budi simbol si znani predstavljaš Sloveniju u Jugoslaviji a i vani. Bled sa otokom i svojim gradom nudi sve ljepote i smješi se kradom. Pjesmu veselu i vrisku tvoju radosnu nosiču k’o cvijet planike i u snu Slovenijo zemljo junaštva i ljepote ostaču željan tvojih boja, mirisa, divote. Ob vse bogatejši dejavnosti ženske desetine so tudi one deležne vse več priznanj PJESMA DRUGU Pjesma ti je druže nova ljubav, nova snaga i kad črni oblači kruže ona je uvijek draga. Kad liju jesenje kiše a život postane zao voljena ne vrača se više, pjesmom reci joj—zdravo. Pjesmom druže liječi rane poezija nek te prati mani se piča i kafane kafana ljubav neče dati. Ako lij epu pjesmu voliš lijepa poezija ljubav nađe sve češ boli da proboliš posle boia ljubiš sladje. — Bolje je slabo živeti v svoji domovini, kot pa v zadovoljstvu v tujini. Indijski pregovor — Zgodovina je menjava razredov. MARX — Zgodovina se ne dela sama, dela jo družbeni človek. PLEHANOV V zmagi ni lepote. LAO-CE — Revolucije so lokomotive zgodovine. MARX — V revoluciji sta dve vrsti ljudi: tisti, ki revolucije začenjajo in tisti, ki se z njimi okoriščajo. NAPOLEON I. Malo se naučimo iz zmage, mnogo iz poraza. Japonski pregovor Pred vojno ne opevaj zmage! Latinski pregovor Varujmo se nezgod V mesecu decembru leta 1976 so se pripetile naslednje obratne nezgode: 1. Dežman Janezu, zaposlenemu v gradbeni grupi, je pri prekladanju hrastovih desk padla deska na levo nogo. Vzrok: Premajhna pazlji- vost. 2. Leban Pavel, zaposlen kot strojni ključavničar v mehanični delavnici, si je pri popravilu tkalskega stroja, pri odvijanju zlomljenega vijaka s cevnimi kleščami poškodoval sredinec desne roke. Vzrok: Slabo orodje. 3. Agatič Ljubomir, zaposlen v obratu tkalnice, je pri prerivanju s sodelavcem vtaknil desno roko v dvigalo in si pri tem poškodoval prste. Vzrok: Nediscipliniranost. Zahvale Ob boleči izgubi moje drage mame Lucije Papier se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. Pavla Šparovec Ob boleči izgubi našega dragega očeta Simona Primožiča se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Jana Nunar in Slavko Primožič Ob izgubi drage stare mame Ivane HIRŠENFELDER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so mi izrekli sožalje, darovali vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Marjan Hiršenfelder V mesecu decembru 1976 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: v TOZD Predilnica: Subotič Stoja Živanič Gordana Gorgijeva Dobrila Dajič Sava Gaberc Franc iz JLA v TOZD Tkalnica: Akalovič Dragica Kasupovič Emina Kurtovič Jasminka v DS skupnih služb: Zupan Andrej V istem času pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: samovoljni izstop: Kogoj Franc v pokoj: Veber Viktor invalidska upokojitev: Kovač Marija V letu 1976 je prišlo v posamezne TOZD ali DSSS naslednje število delavcev: v TOZD Predilnica delavcev 14 v TOZD Tkalnico 32 v TOZD Oplemenitil. 4 v TOZD Konfekcijo 2 v skupne službe 18 Skupaj 70 V letu 1976 pa je odšlo naslednje število delavcev: samovoljni izstop delavcev 30 sporazumna odpoved 28 upokojitev 11 invalidska upokojietv 5 disciplinska izključ. 5 umrli 4 v JLA 7 na rehabilitacijo 2 Skupaj: 92 Naše mamice Zahvale Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za prejeto darilo dvoranskemu mojstru in vsem mojstrom izmene B tkalnice. Želim jim še mnogo delovnih uspehov. Veber Viktor Lepa hvala za darilo in šopek sindikatu obrata konfe-cije in sodelavkam za obisk na domu. Marija Zupan (II.) Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavkam kakor tudi vodstvu na-vijalnice za poklonjena darila in lepe želje. Vsaki posebej želim veliko osebne sreče in zdravja, vsem skupaj pa veliko uspeha pri delu. Marija Koničar • Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter vodstvu TOZD Predilnica za lepo in dragoceno darilo ter lepe želje za naprej. Vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj pri izvrševanju vsakodnevnih delovnih nalog bodo ostala v lepem spominu, kakor tudi vsa naša skupna prizadevanja za čimbolj še delovne rezultate in uspešno samoupravljanje. Ob tej priliki bi se želel zahvaliti tudi vsem ostalim forumom in vodstvu delovne organizacije za njihov prispevek k medsebojnim odnosom v času mojega delovanja v BPT. Vsem članom kolektiva želim še naprej mnogo medsebojnega razumevanja, uspešnega poslovanja in reševanja samoupravnih nalog ter nadaljnjega razvijanja tehnologije in samoupravnih socialističnih odnosov. Pajntar Slavko Dopisujte v glasilo Pregovori Izkušnje so najboljša šola. Samo šolnina je zelo draga. — Sartre Izkušnja je vsota naših raz. očaranj. — Emile Augier Pričeli smo z montažo novega razpenjalnega sušilnika. Ker stroj še ni v celoti v podjetju, bomo sedaj montirali samo sušilne komore in vhodno ter izhodno polje. Manjkajo še sledeči deli: fulard, ortomat (to je naprava za avtomatsko urejevanje votka in osnove) ter naprava za ogrevanje. Komore se bodo segrevale z oljem, katerega bomo ogrevali v posebnem kotlu. Ker bo stroj postavljen na podstavek, je delo zamudno, težko in nevarno, posebno še, ker nimamo doma viličarja in s« ga moramo izposojati v TIKO ali v ZLIT-u. FOTOVESTI Take in podobne prazne steklenice ne sodijo v kanalizacijo, še manj pa polne v tovarniške prostore! Sejem »MODA ’77« Ob žalostni izgubi mame IVANE KLOBUČAR vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno še dr. Andreju Robiču za nesebično pomoč, iskrena hvala! Sin orkar Klobučar Danilovič Milica je 12. decembra 76 rodila deklico, Buček Marjeta 19. decembra dečka in Sefič Zehida 3. januarja 1977 deklico. Vsem iskrene čestitke! Uredništvo Najboljši nasvet je izkušnja, toda ta nasvet pride vedno prepozno. — Amelot de la Houssay Izkušnja je otrok Misli. Misel pa je otrok Akcije. Ne moremo ljudi učiti iz knjige. — Disraeli Na 22. sejmu »Moda 77« v Ljubljani je naša delovna organizacija razstavljala tiskano posteljnino »Julija« in »Komet« (vzorci Pierre Cardin), otroško tiskano posteljnino in pestro tkano posteljnino. Sodelovali smo tudi s tiskanimi prti in belimi ter enobarvnimi prti »Bistrica«. Prikupen ambient smo izdelali sami v mizarski in pleskarski delavnici BPT. Nagradna križanka lös KEM. ZN. ZA J 0 D SAMO = GLASNIK DOBRA USTNOST EAST GRŠKA ČRKA SPONE, VEZI T T DRŽAVA OB ARABSK. MORJU MAJHNE SVEČE Sestavil: G. U. Risal: H. D. KEM. ZN. ZA FOSFOR ŽENSKO IME OKUSNI/ VELIKI MORSKI RAKI OSKAR KLOBUČAR PREOS= NOVA, PRESNAA UANJE PRISTAŠ ATOMIZMA DROBNI PREDMETI ZA OKRAS TELESA {oqrlice ipdJ M ) POST SCRIPTUM Požigalec iz STRASTI RASTLIN. BODICA NAJVIŠJA igralna spillili SOUTH PREDLOG KEM. ZN. D uš K OSMI TON LESTVICE VESOLJSKO VOZILO TEATER TOVARNA V CELJU igranju Nezmožnos govorjenja s t ETUI -TULEC * -*f » ... .i'»rtu.7 -* um fažefc. 4* sm m gPP': ' KEM. ZN. ZA VODIK NAŠ KOŠT REPREZ. VSE V REDUtame d OSEBNI ZAIMEK TOMOSOV AVTO SMUČARSK KLUB PRIŠTEVA? NEC 1 N AS OTOK Nemška NIKALNIC® Medn. urad za delo v Ženevi DEL CELOTE PREDLOG DVANAJS1 ROKOTNIK E= EINSTEIN ALBERT SKLEP, SKLEPNI STAVEK 1, GLAVNO MESTO 3RČIJE • TOVARNA V KRANJU SPOKOR=‘ NIK T T NEPRAVILEN NEREDEN KEM. ZN. * •• IDOLI EPSKA PESEM S TRAGIČNIM KONCEM DOBA, VEK REKA V ROMUNIJI ŠVEDSKI SMUČAR IINGEMAR) MOŠKO IME VRHUNSKI ŠPORTNIK EL GADAFI Stroški za vzdrfevnn preživnina Čista , teža *- GERM. PLEME KEM. ZN. - za ŽVEPLO KEM,, ZN-IRIDO1 Pisateljica PEROCI PREDPONA V TUJKAH BRIT. POLITI! ANTHONY ; 1 vo JAN NORD KREMENJA K HČERIN MOŽ ZAČIMBA 11. ČRKA ABECEDE HRIB PRI BBDGRADU OBREDNE PESMI tt Ime slovet miškatekr z Monte*« DRA3KAM 7FLENE B. cone N Jap .dekle,k tskrbi zn b* BELGIJE DEL TEDNA KVARTAŠK IZRAZ BRAZILSKI NOGOMET j j Br KEM. ZN. za KALIJ ZIMSKOSP SREDIŠČE V-SViCI— 3BOLENJE ZARADI POMANJK. VITAMINA C V PREHRAN 1 4. ČRKA abecede RIMSKA 5 ERA : NIZOZEM, POMORSCA C Športna DISCIPL. RISTO S AVI N SOGUSNI! RIMSKA 100 REPUBLIKA V ZAHODNI AFRIKI IGRA NA SREČO ITALIJAN. SMUČAR OGLJIK KEM. ZN. za . RADIJ PREDLOG NIČ METER LITER HORVAT 1 VAN KEM. ZN. ZA SREBRO NAŠA ARMADA ITALIJAN. POLITIK MEDNARO OZNAKA ZA .VZHOD D. 'starejši ( kratica) OBER TOVARNA ŠKOFJI LOKI GRŠKI JU= American CORPS Diplomatiqe PREVOZNO SREDSTVO AMPER HLADNO STRELNO OROŽJE NAJVJUG p3\m GLAVNO MESTO ITALIJE (orig.) POLMER Avt.ozn. Karlovca AVT.OZN. AVSTRIJE U STRITIH MARIJA VRSTA RADIO = APARATA manjše NASELJE JEZIK BANI* ČRNCEV ČEŠKA ~KOL= PORTER ANDREJ MARINC EDVARD VECKO MITOLOŠKA BITJE TUJA ČRKA OKSYGEN SAMO = GLASNIKA EDVARD KARDELJ VRSTA ŽITA -j PRITRDIL' N 1 C A ZUPAN IVANA ŠTEVILKA VEZNIK OMAN KAREL gram MOŠKO IME 18.ČRKA ABECEDE RDEČL KRIZ JOULE RIMSKA 5 HRVAŠKI VEZNIK SKEPSE ŠVEDSKI SMUČAR VEZNK NAŠ VRHUNSKI SMUČAR Pravilna rešitev novoletne križanke Js« «» M zv, W -S- If 3L" -r 1. M SK- ir S T O £ A 5 1 £ A £ A V A N £ L A £ L A N v A ££ 5 T O L N O £ T> N £ G ü? £ T H A SfS» £ P T A S «• l U. D A T * Ék 5 T O A £ T A T A l t •zsrr » £ t S T o D O b A £$? O N