Ka(oU.h_ tisk in mi (Piše fant iz fare vurberšJse.) Naloga, ki jo morajo izpolnjevati katoličani, zahteva od njih previdnost, požrtvovalnost, odločnost in vztrajnost zlasti danes, iko se po ozračju širijo strupeni plini verske brezbrižnosti, nevere in brezbožnosti. Zoper stmpenft pline se je treba boriti: r.at. fcatoli.a4U v_ „___ ne rnislimo, danes pa na to ne bi smeli pozabiti. Svet se bori zoper vero in verske lju- di. Veri zveste osebe se zapostavljajo, tirajo iz služb, se preganjajo ter zgub- ljajo kruh, pravico in svobodo. Take razmere vladajo v boljševiški Rusiji, hitlerjevski Nemčiji, krvavi Mehiki i. t, d. Lažnjivo svobodomiselstvo, preti- rani nacionalizem, veri in cerkvi so- vražno framasonstvo, nekrš.anski so- cializem, brezbožni ikomunizem zahte- vajo po raznih državah svoje žrtve, in te so po večini veri vdani ljudje. Poleg strastnih protiverskih vzklik.v se danes kaj rado in često čuje glas verske brezbrižnosti, ki pravi: Kaj treba vere?! Vera mi ne daje ne dela ne jela ne obleko. Denarja je treba, pa bo konec brezposelnosti, konec stisfee in bede! Mnogo jih je ne samo po mestih in industrijskih ikrajih, marveč žalibog že tudi v kmetskih vrstah, iki se s takšnimi besedami dajo preslepiti in zapeljati v mla.nost, da se niti ne zavedajo svojib dolžnosti kot ikatoličani. Kdo pa vodi borbo zoper zastrupljenje duh.vnega ozračja? Kdo se poteguje za pravice, svobodo in napredek katolicizma? To je naš fcat.liški tisk. Nas še ni bilo na svetu, katoliški tisk se je *2e bojeval za interese katolicizma. Nas ne bo več na svetu, katoliški tisk bo nadaljeval svojo plemenito borbo za ikatoliške nazore in za pravice katoliške cerkve. Katoliški tisk ni samo najmočnejša opora cerkve, on je tudi najkrepkejša in najzvestejša obramba ljudstva. Ljudstvo se tega ne zaveda tako, kakor bi bilo potrebno. Ako bi ljudstvo storilo svojo dolžnost do katoliškib časnikov in listov, bi iz našega naroda izginili listi in iknjige, iki iz njih ne veje ikatoliški, marveč veri sovražni duh. Zato pa, dragi slovenski oče, mati, dekle in fant! Ko pride ik tebi agitator za katoliški tisk, ali ga boš osmešil, ali se razhudil ter mu celo pokazal vrata? N. bi to bik> lepo niti ne v smislu pravoga krščanstva. Duhovniki, škofje in predvsem rimski papež ne opustijo no- bene prilike, da bi nas ne opozorili na naše ikrščanske dolžnosti napram dobrim časnikom in krščanskim knjigam. Pa denarja r_i. Pv_s ga ni. VČasih ga P_i lliti _a hajpotrebnejše. Pa tudi če bi moral izdati zadnje dinarje, krščanski časnik si le naroči! Iz ust nekega velikega prijatelja krščanskih listov na deželi sem nedavno slišal te besede: »Če bi si tudi moral odtrgati od ust, naših krščanskih listov ne pustim.« To so besede značajnega moža, ki zaslužijo, da si jih zapomnimo ter se po njih ravnamo. Obnovimo torej narocnino za preizkušenega zvestega borca za našo vero, za našp zemljo in za slovenskega Itmeta: »Slovenskega gospodarja«! 67 let že ta izvrstni list poučuje, bodi_, ikrepi in tolaži našc slovensko ljudstvo, delec, z njim žalost in veselje. ¦ K starim naro.nikom mu pridobimo nove! Število njegovih naročnikov ne sme pasti, marveč mo.3 narasti. Mladenič, dekle, tebi še posebno veIja moja beseda! Veliko je naših fantov in deklet, ki so zvesti in delavni prijatelji našib katoliških Casnikov in lisiov. So pa tudi takšni, ki se v svoji lahkomiselnosti ne zavedajo velikega pomena krščansikih listov za mladino. Takšen fant kaj rad nameri svoje korake v gostilno, ikjer zapravi kovače, za krščanski list (»Slovenski gospodar«, »Naš dom«) pa mu je dinarja škoda. Mn.g.tero dekle meni, da robec ne sodi prav na njeno glavo, ako ni drag. Če bi se zadovoljila s skromnejšim, bi si prištedila za krščansike liste. Storimo torej svojo dolžnost do našega \rlega »Slovenskega gospodarja«, do »Našega doma« in do drugih krščanskih listov in oni bodo ikakor doslej, tako tudi odslej izpolnjevali svoje dolžnosti do nas. Katoliški tisk za katoliško Ijudstvo! Katoliško Ijudstvo za katoliški tisk!