(Priloga k „Soži“). Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Viljem Dominko. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi p61i j udje c. kr kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naiočnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo. Št. 3. V Gorici 24. marcija 1893.. Leto XII. URADNI SPISI. Štev. 162. Vabilo. Vsled današnjega sklepa centralnega odbora vsojani si čast vabiti gg. ude k rednemu občnemu zboru c. kr. kmetijskega društva v Gorici v četrtek dne 6. aprila 1893, ob 11. uri predpoldne. Zborovanje bode v društvenem uradu. Dnevni red : 1. Poročilo centralnega odbora o društvenem delovanji v letu 1892. 2. Čitanje in potrditev: a) društvenega računa za leto 1892 ; b) stanja društvenega premoženja 31. decembra 1892 ; c) društvenega proračuna za leto 1893. 3. Poročilo o porabi državnih podpor za leto 1892 (§. 30 društvenih pravil). 4. Volitev predsednika (§. 21 društvenih pravil). 5. Morebitni predlogi. C. K. KMETIJSKO DRUŠTVO. V Gorici dne 6. marcija 1893. Predsednik: C O RO NINI. Oznanilo svilorejcem. Ker je c. kr. kmetijskemu društvu znano, da se prodaja v naši deželi vsako leto znamenita množina okuženega ali sploh slabo napravljenega svilodnega semena in pa, da se ne ravnajo vsi svilo-rejci po razumnih pravilih v oskrbovanji sviloreje, spoznava za dobro, da tudi letos prav nujno priporoča vsem svilorejcem, naj se v svojo korist držč naslednjega poduka : 1. Naj nikar ne kupujejo semena, če ne vedo, da prihaja iz zanesljivega vira, mariveč naj gojč samo celično, to je, tako seme, katero je prosto kužnih snovi in pripravljeno od znanih, vestnih in razumnih semeuogojcev. 2. Naj ne jemljejo več semena za rejo, kakor jim pripuščajo prostori in kakor ga lahko preiedč z lastnim listjem; kajti, če je preveč sviloprejk zagačenih v kakem prostoru, zakrivlja to v prvi vrsti bolezni med nj mi. Komur pa ne zadostuje listja, ta pride lahko v zadrege in škodo, ker se vtegne zgoditi, da se mu kupa-vanje listja ne bo izplačalo. 3. Nikar ne sprejemati semena za rejo pred mescem aprilom, da se morda ne skazi v neprimernih prostorih. 4. Meseca aprila treba dali tisto seme, katero nameravamo kupiti in gojiti, v mikroskopično preiskavo. V ta namen seje obrniti s h do c. kr. kemično-kmetijskega poskušal išča v Gorici, do svilorejskih postaj v deželi, ali pa do tistih zvedeucev, kateri so obiskovali reden tečaj o mikroskopiji na tukajšnjem c. kr. kemično - kmetijskem poskušal išči Takim svilorejcem, kateri bi ne mogli plačati pristojbine za mikroskopično preiskavo, opravili bodo to brezplačno naslednji zve-denci, kateri so v slovenskem delu dežele : Go^p. Š'trekelj Alojzi; v Komnu, Gruden Josip v Petovljah pri Zagraji, Kancler Anton v Solkanu, Kosovel Jožefa v Oerničah, Feresini France v Dolenji (Molinutto) in Trampuž Josip v Kostanjevici na Krasu. C. KR. KMETIJSKO DRUŠTVO. F Gorici dne 7. marcija 1893. Predsednik: CORONINI. Društvene zadeve. Iz seje glavnega odbora dne 6. marcija t. 1. nam je za danes zaradi pomanjkanja prostora le kratko poročati, da je gosp. Josip Velicogna, novi ravnatelj italijanskega oddelka deželne kmet. šolie, odložil tajništvo in da ga je glavni odbor pri tej priliki zahvalil za osemletno, jako marljivo in uspešno delovanje v tej dobi. Za zdaj se ne bo razpisalo tajnikovo mesto in bo gosp. Velicogna še dalje uredoval društveno italijansko glasilo „Atti e Memorie“, ter dobival za to 250 gld. letne nagrade. Redni občni zbor se ima sklicati dne 6 aprila t. I. Iz poročila o društvenem delovanji leta 1892, katero se ima predložiti občnemu zboru, posnemamo to le: Društvo obžaluje zgubo naslednjih članov, kateri so umrli med letom: Velezasluženi častni ud vitez dr Albert Levi, Candido Ipan, Comelli Vincencij, dr. Josip Defacis, Karol Favetti, Matija lansta, Josip Jeram, Ivan Schober in vitez Alojzij Višini. Vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo je podelilo tudi lani, kakor druga leta, izdatne podpore za razne kmetijske namene in založilo je tudi primanjkljej kmetijske in gozdarske razstave leta 1891. Med letom so se dovršila končna dela, ki so zadevala razstavo, in vsled tega se je razpustil izvrševal ni odbor in je nehal poslovati tudi osrednji odbor IV. avstrijskega vinarskega kongresa izročivši svoje spise predseduištvu avstrijskega vinarskega kongresa na Dunaju. Iz podpore za zboljšanje govedovreje je društvo kupilo 12 bikov untervvalden^ke pasme in ustanovilo ž njimi 12 poskočnih postaj, in sicer na Krasu 6, v ajdovskim okraju 3, v noriški okolici 1 in v Brdih 2. Biki so bili posebno lepi in nadejati se je torej dobrega uspeha. Obžalovati je le, da se je moglo med 36 samo tako malo prosivcem vstreči, ker so biki predragi. Glede pa na to, da je pokrajina, za katero se kupujejo uutenvaldenski biki, jako obširna in da jo bo treba z ozirom na izražene želje nekaterih strani še dalje raztegniti, namerava glavni odbor priskrbeti, da se bo zanaprej do-tičua državna podpora drugače razdeljevala med posamezne okraje. Zdaj je na Goriškem 24 poskočnih postaj in sicer 12 z biki unterwaldenske pasme, 6 z Friburžani in 6 z Belanci. Mlekarska obrt, se prav čvrsto razvija v naših gorskih okrajih. Število mlekarskih in sirarskih zadrug narašča od leta do leta in tudi prošenj za podpore dohaja če dalje več. Leta 1892 ste zadrugi na Iderskem in v Zatolminu prejeli vsaka po 200 gl. podpore, pred-sedništvo pa je še štiri druge prav toplo priporočilo, da bi jim vis. ministerstvo uaklouilo kaj denarne pomoči. Skrbelo se je tudi za prospeh trtoreje. Vis. c. kr. namestništvo tržaško in kmetijsko društvo sta objavila n. pr. poduk, kako zatirati Peronosporo. Ta poduk se je v mnogih iztisih in še posebej v društvenih glasilih razširil po vinorodnih krajih. Kakor poprejšnja leta, razposojalo je društvo trtne škropilnice. Skupne naročbe na bakreni vitrijol se je deležilo 224 trto-rejcev, naroči vsi vsega skupe 40.000 kilogr. blaga. Na c. kr. kemično-kmetijskem poskušališču je bil med letom teoretično praktičen tečaj o vinarstvu in svilarstvu ; med 34 obiskovalci bilo jih je 24 z Goriškega. Društvo je za ta tečaj podelilo tri štipendije po 50 gld. in dve podpori po 25 gld. Vinarskemu društvu v Dornbergu se je podelilo 100 gl. podpore za obrambo proti trtni uši. V Šmarijah je društvo ustanovilo na svoje stroške amerikansko trtnico, iz katere bodo trtorejci okuženih krajev dobivali bilfe najboljših vrst. Skupna naročba na Thomasovo žlindrino moko se je nekoliko bolje sponesla, kakor v poprejšnjih letih. Naročenih je bilo 800 kvintalov tega gnojila, kojega uspešnost čedalje bolj spoznavajo kmetovalci po deželi. Tudi zmleto žveplo za vporabo proti trtni bolezni bi se bilo skupno naročilo, toda dotično pogajanje ni kazalo posebne olajšave dotičnih troškov in zato se je opustila naročba. Glavni odbor je podal višini oblastvom več prošenj za zboljšanje naših kmetijskih razmer; tako na pr. prošnjo, da bi se kmalu v razpravo vzel vladni načrt postave o kupčiji z jedili; potem prošnjo za olajšanje cene živinske soli, — proti prodajanji umetnega vina in ponarejenega masla. Omeniti je tudi poročil, v katerih je glav. odbor vis. kmetijskemu ministerstvu in drugim oblastvom izražal svoje meneuje o raznih kmetijskih zadevah. — Društvo je bilo zastopano pri posvetovanji o novi lovski postavi, v komisiji zastran odprave plemenskih žrebcev v Strasoldu in na Morosiuskmn otoku in pa v komisiji zastran priskrbovanja provijauta c. kr. armadi. V preteklem letu se je ustanovil pri tukajšnji trgovinski zbornici poseben odbor, kateremu je naloga, zagovarjati zgradbo železnic čez Predel in čez Tavro; v tem odboru ima tudi naše društvo dva zastopnika. Dogovorno s trgovinsko zbornico prizadevalo si je naše društvo doseči, da bi c. kr. namestništvo pošiljalo vsako leto potovalnega kmetijskega učitelja zlasti v Brda in na Kanalsko, podučevat, kako treba sadje pravilno sušiti v prospeh dotičue kupčije. — Namestništvo je obljubilo, da stori to, kedar bo v prihodnjem letu čas za to delo Statistiko kmetijskih pridelkov leta 1892 je predsedništvo o pravem času predložilo vis. kmet. ministerstvu in zraven splošne statistike izročilo je še posebno o žitnem pridelku in o mlekarskih in sirarskih zadrugah. O teh dveh je objavilo miuisterstvo posebni knjižici. Društveno stanje se je malo spremenilo, akopram je nekoliko udov med letom umrlo, in so nekateri odstopili, nekateri pa se izključili, ker niso plačevali svojih letnin. DenarstVeno stanje je povoljno. Omeniti je še, da je bil društveni podpredsednik gosp. ravnatelj kmetijskega poskušališča Ivan Bolle, odlikovan z redom železne krone III. vrste zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za razvoj sviloreje na Ogerskem, društveni tajnik g Jos. Velicogna pa je bil imenovan lavuateljem italijanskega oddelka deželne kmetijske šole. Kakor to, odobril je glavni odbor tudi poročilo finančnega odseka o naslednjih društvenih računih : Računski sklep c. k. kmet. društva v Gorici za leto 1892. Dohodki: Udnina 328 članov po 4 gld.......................gl. 1312:— Zaostala udnina . . . . ,.....................„ 85:50 Naročnina na „Atti e Memorie".....................„ 33:50 Podpore in doneski: a) od vis. c. kr. kmet. miuisterstva : za društvena lista............................. za statistiko kmetijskih pridelkov . . . . za upravne stroške............................. b) od dežele podpora in najemščina od društvene kmetije..................................... c) donesek tržiške občine....................... na obrestih in za inserate..................... 1000:— 250:— 100:— 1170:— 10:— 182:74 Troski; Plače društvenim uradnikom.............................gl. ,1450:— Troški za pošiljatve, koleke, pristojbine, kurjavo svečavo itd.....................................„ 219:37 Za tiskanje okrožnic, razglasov itd.....................„ 49:75 Za pisarnične potrebščine...............................„ 49:56 Za tiskanje „Atti e Memorie*........................... „ 497:65 Za sodelovanje „Atti e Memorie".........................„ 3:30 Za razpošiljanje „ „ .................„ 82:40 Za „Gospodarski list“ tisk..............................„ 285:60 „ „ „ uredništvo.....................„ 250:— * „ „ razpošiljanje....................... 14:— Za društveno knjižnico.................................... 28:70 Za nabiranje in sestavo statistike kmetijskih pridelkov .................................................„ 250:— Neprevidenih troškov....................................„ 388:42 Raznih troškov......................................... „ 48:88 Skupaj . gl. 3617:63 Če se troškoin primerjajo dohodki z...................„ 4143:74 pokaže se deuarničuega preostanka......................gl. 526:11. Stanje društvenega premoženja dne 31. decembra 1892. Gotovina v blagajnici..................................gl. 526:11 Društvena kmetija se ceni.......................... . „ 11853:— Pohištvo, svetinje......................................* 482:30 Trtne škropilnice ....................................... 250;— Knjižnica................................................. 500:— Zastanki na uduini 148 gl.; teh se vtegue potirjati „ 100:— Proračun za leto 1893. Dohodki: Udnina 350 članov po 4 gl............................gl. 1400:— Zaostala udnina.......................................„ 88:— Naročnina za „Atti e Memorie“.........................„ 28:50 Doueski in podpore: a) od vis. c. kr. kmet. ministerstva za društvena lista . „ 1000:— b) od istega /a statistiko kmetijskih pridelkov . „ 250:— c) od istega za upravne stroške...................„ 100:— d) od dež. odbora letni donesek in najeinščina od društv. kmetije............................* 1170:— e) od tržiške občine..............................„ 10:— Za inserate, obresti itd............................... 150:— Vsi dohodki skupaj . gl. 4196:50 Troski: Plače društvenim uradnikom............................gl. 1450:— Za male mesečne potrebščine, svečavo, kurjavo itd. „ 280:— Za tiskaue okrožnice, razglase itd...................... 90:— Za pisarnične potrebščine.............................„ 70:— Za „Atti e Memorie“....................................„ 730:— Za „Gospodarski list “.................................. 580:— Za društveno knjižnico...............................„ 80’— Za statistiko kmetijskih pridelkov....................„ 250:— Neprevidenih troškov.................................„ 566:50 Raznih troškov.......................................... 100:— Račun o porabi državnih podpor za leto 1892. Za govedorejo. Prejeto : Dinamični preostanek od poprejšnjega leta . . .gl. 149:47 Državna podpora dovoljena z miuist. razpisom 2/4 1892 štv. 5877 „ 2500’— Preneseno iz zaloga za zboljšanje travnikov . . „ 100:— Tako iz zaloga „Peronospora“.....................„ 20f>:— Za prodane nesposobne bike.......................„ 805:50 Skupaj . gl. 3754:97 Potrošeno: Za nakup in prevožnjo 12 untenvaldenskih bikov gl. 3018:84 Odškodba plačana rediteljem bikov po dotičnih pogodbah ..................................: . „ 547:58 Zavarovalnina.......................................... 16:12 Za razglase, pogodbe in tiskovine..............„ 25:30 Skupaj . gl. 3608:04 Za svilorejo. Prejeto : Denarnični ostanek poprejšnjega leta..........gl 300;— Podpora dovoljena vsled miuist. razpisa 30/3 1892 štv. 5856 ................................ 300:— Potrošeno : Štipendiji in podpore obiskovalcem svilorejsko-vinarskega tečaja na c. kr. kemično-kmetijskem poskušališčt v Gorici in potnioe .... gl. 208:— Za tisk in prevod poduka o sredstvih proti apneni bolezni.......................................„ 53: — Zalogu za razstavo 1. 1891 se je pripustilo po mi- nisterstvenem ukazu...........................„ 300:— Skupaj . gl. 561:— Za vinarska društva. .Za Dornberško vinarsko društvo je vis. c. kr. kmet. ministerstvo z razpisom 12/8 1892 št. 12250 dovolilo podpore . ....................gl. 100:— ki se je tudi izplačala. Za mlekarske in sirarske zadruge se je prejelo in sicer vsled minist. razpisa 27/1 1892 štv. 1477 ...........................gl. 200:— in vsled minist. razpisa 17/3 1892 štv. 4483 . „ 200: — Prvo podporo je dobila mlekarska zadruga v Idrskem, drugo pa mlekarska zadruga v Zatolminu. Za zboljšanje travnikov. Prejeto : Ostanek poprejšnjega leta.....................gl. 100:— Podpora dovoljena z minist. razpisom 30/3 1892 štv. 5856 . :......................., 100:— Potrošeno: V zalog „za govedorejo" je šlo V zalog „za razstavo 1. 1891“ pa . , . . . gl. v> 100;— 100:— Skupaj . gi- 200:— Proti Peronospori. Prejeto: Ostanek popreješnjega leta Podpora dovoljena z ininist. razpisom 30/3 1892 štv. 5856 . . , gi- 5) 95:14 200:— Skupaj . Potrošeno : gl- 295:14 Zalogu „za govedorejo" se je odstopilo . • . . Zalogu „za razstavo 1. 1891“ pa gl- M 200:— 95:14 Skupaj . gl. 295:14 Za društvena lista je vis. c. kr. kmet. ministerstvo z razpisom 29/12 1891 štv. 20724 dovolilo...............gl. 1000:— za kar se je deuar tudi porabil. Za statistiko kmetijskih pridelkov dovoljenih........................................gl. 250:— Za upravne stroške podeljeno podporo.................................gl. 100:— in Za kmetijsko-gozdarsko razstavo 1. 1891 v založbo premanjkljeja podeljeno podporo ... gl. 779:59 je društvo potrosilo za odločene namene. Vse podeljene podpore so znašale skupaj . . . „ 7479:70 Potrosilo se je................................„ 7292:77 Torej kaže račun preostanka....................gl. 185:93. Zbor je potrdil vse račune brez ugovora. f Konec prili). POROČILO o 6. vprašanji na programu IV. avstrijskega vinarskega kongressa. Vprašanje se je glasilo: „Ali je z ozirom ua okuženje po trtni uši, koja je uže pred tremi leti prodrla v goriško deželo, svetovati, da se nasajajo amerikanske, neposrednje rodeče trte in ktere njihove vrste se najbolje prilegajo podnebju, zemljiščem in kmetijsko-gospodarskim razmeram na Goriškem ? Ktere dobre lastnosti in ktere napake imajo take trte in kako naj se prve izkoristijo, druge pa popravijo! Kakošeu je slednjič naj bolji vrelni proces moštov, ktere daje njihovo grozdje ?“ Razpravo vprašanja prevzel je vitez Albert dr. Levi; čital je to le: Razpravljal je poročevalec namreč, kje in kako je prvi dobil trtno uš Plauchon dne 15. julija 1868. Kako se je ta škodljivka dalje širila po vsej Evropi in druzih delih sveta, ter kako je bila zanešena v naše kraje. Poročal je dalje o Francozih, kteri so prišli potem na to, da bi uš zadrževali v razvoju, jo uničili i. t. d. ter omenjal ona sredstva, s kteriini se je možno braniti f<;ga mrčesa ih sicer navedel je: 1. kulturelno postopanje (poraba žveplenega ogljenca ali kalijevo-žvepleuega karbonata), 2. umetno poplavljenje vinogradov, 3 sajenje trt v drobno, rahlo peščeno zemljo, in 4. porabo odpornih amerikanskih trt. Potem razjasni in dokaže, da nam je na Goriškem celo nemogoče posluževati se prvega načina, ker so troski preveliki; prav tako tudi ne druzega, ker nimamo tako ugodnih razmer, da bi zamegli vinograde poplaviti; za tretji način je pa potreba posebno dobrih zemlja, kterih pa pri nas na Goriškem nimamo. Toraj koncem vsega ne ostane nam drugo, kakor poprijeti se odpornih amerikanskih tri. Potem opisuje poročevalec prednosti ueposrednje in posreduje rodečih amerikanskih trt; daje pa prednost neposreduje rodečim amerikanskim trtam. *) Poročev •. Naravnost ali ueposrednje rodeče amerikanske trte. Te trte spadajo večinoma v vrsto trt Vitis Aestivališ. Pa tudi v skupini hybrid so nektere cenjene naravnost rodeče trte; odpornost teh je pa manjša, kakor pri Aestivalis, in ta za-visi vselej od načina križanja trt v cvetji, da je bila zadobljeua s križanjem bolj ali manj odpornih trt. Govoriti pa hočem pred vsem o glavnih varijetetah trte Aestivalis (Cynthiana, Herbemont, Jacquez in Cunningham) in o slabejih hybridah (Othello in Noah), o kterih govorim lahko z dovoljno strokovnjaško vednostjo in sicer z ozirom na izgojo in oskrbavanje teh. *) Opom. uredništva. Te trte so le nekterim izmed naših čita-teljev znane. Nekteri pa mislijo, da, samo če je trta amerikanska — če bi bila tudi Izabela sama — so je no poloti trtna uš. Temu pa ni tako. Razpravljali smo uže v prejšnji številki našega lista o odpornih amerikanskih podlagah, to je takih trtah, ktere se ubranijo trtni uši, a same ne dado pridelka za vino, ampak na nje požlahnimo še le naše trte; take podlage imenujejo se toraj odporne, posreduje rodeče ame-rik, trte Razpravljali smo o njihovi dobroti in priobčili končno razsodbo učenjakov. Danes pa hočemo priobčiti razpravo vinarskega kongresa, ktera zadeva namreč amer kanske t-te, kuje samo posadimo kot naše in nam dado pridelek sposoben za napravo vina, toraj tako imenovane neposrednje ali naravnost rodeče, odporne amerik. trte. Iz prejsnega opisa v štev. 1. o amerikanskih trtah in iz današnjega sledečega pojasnila, bode toraj sedaj našim čitateijem lahko mogoče razsoditi, na podlagi sodbe izrečene od učenih strokovnjakov, kterih zmed teh naj se poprimejo. Cynthiana ali Nortonova Virginia, raste krepko, pa se težko privadi zemlji. Uspeva le v rudeči. gruščasti, gorki, lahki in globoki zemlji. Kolči se le težko ukorehičijo, tako, da moramo to trto pomnoževati le z grebeničenjem. Zoper trtno uš se jako ustavlja, in skoraj prav nič jej ne škodujejo plesnjoba, kozavost in strupena rosa. Amerikanci cenijo to trto jako in j ravijo, da tudi rodi prav obilo; pri nas se pa ne sponaša. Grozdje ne gnije, čeprav bi bilo o času zoritve vreme vlažno in deževno. Dš, se tudi ohraniti, če ga zakopljemo v zemljo čez zimo, kakor nam je pravil g. Rolin, posestnik v Grand Sorre v departementu Isčre, Pustil je namreč o trgatvi na spodnjih mladikah grozdje in ga zakopal v zemljo, pa našel je potem grozdje še zdravo. To vino je najlepše in tudi najbolje izmed vin zadobljenih iz grozdja amerikanskih trt, ter po kakovosti primerjamo ga lahko vinom, napravljenim iz grozdja evropejskih trt. Vino je živahno rudeče, nima foksa in ima veliko alkohola. Mošt od 1. 1886, edine letine, ko se nam je posrečilo obvarovati grozdje pred ptiči, sršeni in osami, da smo ga obdali namreč z žakliči, imel je pri preiskavi 25.2 °/0 sladora in 95 °/00 kisline. Škoda, da to trto v Evropi dovolj ne poštevajo, že radi njenih mnogih prednosti in se pusti, da vedno bolj peša, mesto da bi se jo pomnoževalo. Ker malo rodi, ker se težko privadi zemljišcn in se dii le težko pomnoževati z re-zanicami, prav zato poseže se raje po drugih bolj rodovitnih vrstah, ktere so tudi manj zbirčne. Eerbemont je z ozirom na obnebje in zpmljo zmed vseh vrst trte Aestivalis najbolj zbirčen. Da dobro raste, treba rodovitne in globoke zemlje, visoke in enakomerne topline, dovoljne hladnote in dovoljne vlažnosti v ozrač|i, ktero ga obdaja Zato uspeva prav dobro v južno-znhodnem delu Francoske, kjer tolažiti poletno vročino zrak in megla, koja prihaja od morja. Popolnem nič se pa ne obnese, ako je na plitvi zemlji in kjer solnce, kakor je v južni Francoski, močno pripeka. Pri nas se do sedaj ta trta ni obnesla, spodnje liste blizo tal prežgalo je solnce, listi so zveneli in odpadli prezgodaj, grozdi so bili rahli, jagode majhne in prav malo sočne, kratko rečeno, množina pridelanega grozdja je v primeri z drugimi varietetami celč majhna. Mošt Herbeinonta od leta 1886, katero trto smo isto leto tudi popustili, je imel 15 5 % sladora iu 9-2 °/oo kislino. Te trte ne moremo nikakor priporočati za naše plitve in suhe zemlje, prav tako tudi za opokaste v naših gričih, čeprav je vino brez foksa, svitlo rubinasto rodeče in ima dovolj alkohola. Jacqucz. Je med vsemi naravnost rodečimi, odpornimi trtami najbolja. JRaste krepko in živahno, se privadi kmalu vsaki zemlji, obrodi skoro v vseh legah, samo da niso prevlažne in nimajo preveč apna. Obrodi jako mnogo, ker množina po hektarju znaša 80-100 hektolitrov; v zemlji, ktera mu popolnem ugaja, zoperstavlja se tudi popolnem trtni uši, požlahnirno ga lahko z evropejskimi, trtami in te dobd potem lastnost podlage, da namreč krepko rastejo iu enako rodd; zarod se ne osiplje in grozdje dozoreva popolnem v istem času, kedar ono naših trt. (Dalje). JRjm.aRIVJE} BC BSC? B. za gospodarstvo in gospodinjstvo. Snetjav postane ječmen in oves prav tako kot pšenica. To bolezen prouzroču jejo namreč gl ji ve, koje se dado spoznati le pod drobnogledom. Mogoče jih je pa ukončati prav tako, kakor pri pšenici in drugih jarih žitih z namakanjem v zato napravljenih raztopljinah, najbolje so se obnesle do sedaj stanjšane zmesi vode in žveplene kisline (raztopljina bakrenega vitrijola). Samo po sebi pa si lahko mislimo, da ne odpravimo gljiv precej v prvem poletji, ker sd slamo, kojo nastiljamo, dospejo gljive zopet v gnoj in potem v zemljo. Zato moramo ponavljati namakanje tako dolgo, dokler ni snetjavost popolnem zginila. * * * Nove sode oviniš lahko na priprost način. Nalivaj v nov sod večkrat frišne vode, končno pa nalij v sod vrele vode. Mesto vrele vode porabiš lahko motno vino ali pa stanjšane drože, katere ogrej poprej na 50-60 stopinj; nalij potem v sod iu kotaj ga, ter pusti gorko tekočino tako dolgo v njem, dokler se ni ohladila. Sploh pa storiš prav, da napolnuješ v take sode početkoma le mlado, slabeje vino (n. pr. petjot), ker sod bo le tedaj sposoben za hranjenje bol jih vin, ako si ga izlužil z vodeno paro, ktera odpravi izvleček iz lesa, in vino v tako pripravljenem sodu ne dobi nikakega pristranskega okusa. * * * Bradavice na kravjem vimenu. — Na vimenu so bradavico v vsakem obziru zelo nadhžne. Odpraviš jih lahko s pomočjo mono-klorove-ocetue kisline, katero dobiš v lekarnah. Pomoči čopič v tekočino in namaži bradavico, ona se odloči v kratkem. Ker je pa ta kislina zelo razjedljiva, pazi, da ne namažeš tudi zdravih delov vimena ali sescev, ker bi jih kislina tudi razjedla. * * * Napake mleka radi bolezni krave. — Mnogokrat je mleko bolnega živiučeta nezdravo, ali pa ga vsaj ni mogoče podelati v maslo. Zato porabi, mleko takih krav vselej za sč, nikar pa za izdelovanje masla. Z mlekom edine take krave pokvariš lahko maslo tako, da ne bo nikakor okusno. Znano je tudi, da ima mleko krav, katere so že dalj časa bile molžeue, grenak pristranski okus, kateri preide v maslo iu slednje zgubi na dobroti. Zato loči mleko takih krav vselej in ne mešaj ga z onim, katero si namenil, da ga podelaš v maslo. * * * Kako spraviš naj'aže apno iz očesa — Ni je skoraj hujše bolečine za oko, kakor če štrku« apno vanje. Izpirati oko z mrzlo ali toplo vodo ne pomaga, bolečine se le povečajo. Najbolji pripomoček je voda, v kateri si raztopil obilo sladora. S to vodo si iz-peri oko in bolečine ponehajo, Slador se namreč lahko spoji z apnom. * * *