OBČINSKI IZVRŠNI 
SVET 
JE RAZPRAVLJAL 
IN SKLEPAL
Ljubljanski grad
Simbol našega nicsta, kot radi reče-mo Ljubljanskcmu gradu, bo potrebo-val za svojo rehabilitacijo vec časa. kol je bilo prvotno predvideno. Leta 1983 naj bi namreč dobil podobo. kot smo si jo zamislili. pa temu seveda ne bo tako. Zakaj? Zaradi že tako pogoslo uporab-Ijenega in znanega vzroka: ni denarja. In če ga ni, dela slojijo oziroma lečejo počasneje, kot bi sicer. Do konca letos-njega leta bomo w prenovo gradu po-rabili 86.303.000 dinarjev, kar pomeni 40 odstoikov sredstev. predvidenih za ta namen, Ker pa je nerealno pričako-vati, da bomo do lcta 1983 zbrali še preoslalih 60 odstotkov denarja, se bo-do dela na gradu zavlckla ija do lela 1985. Tudi program prenove }e skrčen, lako da se bo odvijal predvsem na na-skdnjih traklih: dokončanje razglcdnc-ga stolpa, nadaljevanje gradbenih del v Iraklu M (poročna dvorana). gradbena dela pri lapidariju in vhodnem moslu in prekrilje grajskc kapele, kol neposre-nlncga priključka k razglednemu stolpu.
SpomeniŠko varstvo
Ljubljanski regionalni zavod za spo-meniško varstvo jc IS prcdlagai, naj se osnulek resolucije o izvajanju družbe-ncga plana občine za lcto 1982 dopnlni Uveljaviti je namreč treba načeloAik na o varsvu naravnc in kullurne i1l>' ščinc tako, da bo Ljubljanski regioniiln zavod za spomeniško varsivo pričel s sistematično evidenco te dcdišane in začel pripravljati strokovnc osnove za proglasitcv le-te kot kuttume spomen-ke in naravne znamenitosli s strani ob-činske skupščine. Kol konkreine, po-sebne in izrazito nujne akcijc Zavod predtaga zavarovanje Levstikovega ko-zolca v Doienjih Reljah. obnovilcv gra-Sčine v Polhovem Gradcu in grad Tur-jak ter ureditev evidence spomenikov Ijudske rcvolucije in delavskega giha-nja.
Komunaino urejanje
Izvršni svel se je stv.nanil s progra-niiim dela Samoupravne komunalne in-
tercsrn; skupnosti in ga ocenil kol uslrczncga. Pripomnil pa jc, da je prn-gram pomanjkijiv, saj ne vsehuje vrst-nega reda dejavnosti. sc pravi prioritcl. kar je silno pomembnu. saj se lahkci znajdemo na mrtvi ločki. če ne bo zbra-nih toiiko sredsiev, kot jih program predvideva. KritiČcn pa je bil tudi do (irganizacije. ki je nujna pri realizaciji podpisovanja sprememb in dupolnitcv samoupravnega sporazuma o lemeljih plana SKIS. 1» je 2 odslolka sredstev iz čislcga dohodka, namenjenega /a raz-sirjeno reprodukcijo cestnega gospo-darstva, Zaenkrat je namreč zagolov Ijenega le 70 odstotkov dcnarja.
Ponovno ceste
Pred mesecem in pol je Izvršni svel zahteval, naj SKIS naše občine in SIS za 10-letni program izgradnje cest ure-dita medsebojne obveznosti in [So tem obvestita. Na zadnji seji je bilo to tudi opravljeno- SKIS je namreč na dan 30. 9. 1981 SIS za ceste dolgoval preko 815 starih milijonov dinarjev. V obra-zložitvi, zakaj la znesek ni bil izplačan SIS je razvidno, da je IO SIS sklenil, da
se s lem zneskom začasno financira iz-gradnja cesle Dobrova-Gorjauec, saj se predvideva, da bo prihranek pri rea-lizaciji izgradnje prehoda Viške cesle I preko železniške proge v približno ek-vivalenlnem znesku. Ta prihranek po oceni znaša nekaj čez 927 starih milijo-nov. Iz pogodbe o sofinanciranju servi-sne ceste ob železnici naViČu v soseski VM-I je razvidno, da SIS za ceste lahko prizna-le polovico ugolovljenega pri-hranka, torej nekaj čez 463 starih mili-jonov. Preostanek dolga bo SKIS po-ravnal SIS do konca letošnjega ieta.
In kaj je 7 Jamovo olico, ob kateri je vcliko hudih bescd s sirani občanov, saj jc neustrezno popravljena. Poškodova-la pa se je zaradi ubvozov ob gradnji Cesie Vll.korpusa. Močnose jeposed-la in poškodovala ludi inšlalacije pod scboj. Zato jo je potrebno v ccloli pre-kopali irt ponovno narediti. Na (o pa SIS za ceste. ki naj bi sodcloval s 30 odstolki sredstev za la dela, ne prisia-nt. saj jc prepričan, da je z zamašitvijo lukenj na vozišču svojo obveznost že opravil. Cesta je zalo slaba, SKIS pa mora pohileli ~/. ^biranjcm svojih sred-•,!cv. d;i lii tii pmbL-m rcšila     N. L. Č.