Kako si je osvojila lisica medvedov brlog Basen. Hudi časi so bili in slaba lelina. Sestradan in mršav je strmel bolj-ših časov navajeiii medved v širni svet. Ležal je pred svojim brlogom. Izza vogla se mu prismeji lisica iskrečih oči. »Hej, kume, ali se dolgočasiš?« Malomarno dvigne kosmatioec glavo. »Stradam, da mi že kosti pokajo. Vsi križi letijo čez me . . .1« »Kume, če mi prodaš za eno leto svoj brlog, pa ti ves ta čas vsak teden preskrbim kaj boljšega. Čez eno leto pa je brlog lahko zopet tvoj, če mi začneš vračati divjačino.« Malo neverjetno se ozre kosmatinec in medli očesi se mu razživita. »Naj bo! Bolje je prodati brlog za eno leto, kot pa v njem še ta teden poginiti gladu.« »No, ker scm poštenjakinja, bova naredila stvar pred pričami, če ti je to všeč, kume ?« »Kajpak, pred pričami ,U prikima raedved. Sklicala sta za pričc vse zveri iz okoliša. Vračala sta se potem domov in ž njima nekaj prič. »Kume, ali si žejen? No pa tudi, če nisi žejen, ti bo živa voda, ki teče v sodih onega-le hrama, storjla zelo dobro. Da posebno moč. Ulomiva vanj!« Kosmatinec je v nekaj trenutkih potrgal že napol trhljene deske vrat. »Obrni pipo na tisti posodi, kume !« Zasukal je medved pipo in v njegovo presenečenje je pričela teči v posodo lepo dišeča tekočina. Zadovolino je medved zamomljal in ve-selo je pogledal rjavko, ki se je živahno smukala krog njega. »Pij, kume, pij! Ti si bolj potreben kot jaz!« Pil je medved in pil, hvalil živo vodo in se opotekal. »Kume, veš kaj ? Lačen si sedaj in zato se opotekaš. Če tni prodaš nazaj vse obveznosti za dobavljanje hrane in se takoj odpoveš vsem pravicam do brloga, pa ti že danes preskrbim izvrstne kuretine. »Glej,« se smehlja rjavka priliznjeno, »ti mi čez eno leto tako ne boš mogel vračati divjačine, ker bo še slabša letioa in brlog potem seveda itak ne postane več tvoja last .. .!« Zdelo se je vinjenjemu kosmatincu, da ima rjavka prav, in pokli-cala sta še navzoče priče bliže, da razveljavita svojo pogodbo. Ko se je pa kosmatinec streznil, jc izvedel, kako grdo ga je ope-harila rjavka in da ga boče zatožiti ljudem, če takoj ne zapusti brloga. Šel se je pritožit k levu in gnal tja vse priče. Priče so pričale vsc vprek, in vmes je jezno rjul medvcd. Lev se je pa razsrdil in dal poklicati odsotno rjavko. 150 Prišla je rjavka. Ponižno se je približala levu in sladko smehljaje je govorila: »Kralj in sodnik! Jaz nisem medvedu nikdar nič slabega želela in hotela, ampak le dobro. Vse priče to lahko potrdijo.« »Glejte!« razsodil je lev, »kakšna dobrotljivost in prijaznost sijc z obraza te obtoženke. Lisica ima prav . ..!« Zvonimir Masle