PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p nt\ ^bb. postale I gruppo “ V-i©Ilžl h rešitev, se pravi, da se bodo naprej posredno ali neposredno Pogajale za izpustitev vseh pridr-J*nih talcev. Po drugi strani pa so Nca, Zahodna Nemčija in Velika “htanija ponovno izjavile, da so Opravljene osvoboditi člane Ljud-fronte za osvoboditev Palesti-"e, ki so v njihovih zaporih, ker *? bili obsojeni zaradi preusmeritve ali poskusa preusmeritve le-Znano pa je, da je ljudska !fonta za osvoboditev Palestine iz-Jbvila, da je takoj pripravljena izčistiti vse talce, v dogovoru z o-^njenimi državami, razen Izraelih in ameriških državljanov, v !aH)eno katerih zahteva izpustitev Merilcev ujetnikov v Izraelu. Predovnik ameriškega zunanjega mi-Jstrstva McCloskey je danes pove-K da je med talci, ki so v rokah ^estonskih gverilcev, najmanj 38 •teb «ki so lahko Američani*. Do-Oj pa je bilo uradno sporočeno, da a talcev ima državljanstvo ZDA. Način boja Ljudske fronte za o-!v°boditev Palestine in zadrževanje 5Cev, potnikov civilnih letal, ki so J® preusmerili v Jordanijo, je po Občil razkol med samim Palestincih osvobodilnim gibanjem. Kot "'toča danes sovjetska tiskovna a-fbcija «Tass» iz Amana, je deja-J® gverilcev fronte ostro obsodil JJianaki predsednik vlade, glavni palestinskega osvobodilnega JJtolnja pa je začasno izključil ljud-JO fronto iz svojih vrst. Glavni Por je ugotovil, kot poroča danes Ravela*, da Ljudska fronta za o-Jv°boditev Palestine postavlja v nežnost palestinsko revolucijo in J njeno delovanje v nasprotju z I ničnim bojem proti sionizmu in ^lovnemu imperializmu. (Ostro so danes obsodili Ljudsko Onto za osvoboditev Palestine tudi Jptovski listi. «A1 Akhbar* pravi, JJ je »fantastično*, kar je napravil pfiimin/iinnapnn stvar voditelj . c revolucionarno -.;°nte Habash in poudarja, da si je Služil priznanje ZDA, Izraela in ^.Jkega predsednika. List ostro obli^® preusmeritev letal in ugotav-ci da je Ljudska fronta za osvojitev Palestine s tem svojim de pisanje italijanskih listov za tendenciozno. V istem smislu je govoril danes na tiskovni konferenci tudi izraelski zunanji minister Aba Eban, ki je dejal, da aretirani Arabci niso talci, marveč «sumljive osebe, ki jih bodo spustili na svobodo po zasliševanju*. V Tel Avivu so danes sporočili, da so popoldne izpustili 70 od 450 aretiranih Arabcev v prejšnjih dneh. Po drugi strani pa so župani mest v Cisjordaniji danes protestirali proti množičnim aretacijam Palestincev in so se obrnili na štiri prizadete evropske države, ki se pogajajo z gverilci za osvoboditev talcev, naj posredujejo pri izraelskih oblasteh za osvoboditev 450 a-retiranih Arabcev. Nekateri izraelski listi danes pišejo, da so izraelske oblasti opozorile, da bodo obsodile na smrt vse člane Ljudske fronte za osvobodi- sebniki pooblaščeni, da se pogajajo z gverilci za osvoboditev talcev. V vladnih krogih pa menijo, da bodo pogajanja trajala še dolgo časa. Izraelsko veleposlaništvo v Rimu je danes objavilo sporočilo v zvezi s pisanjem italijanskega tiska o represaliji izraelske vlade na zasedenih področjih proti «gverilskemu letalskemu gusarstvu*, v katerem podčrtuje, da so bile aretacije v Cisjordaniji «izvedene individualno samo proti pripadnikom terorističnih organizacij in njihovim pomagačem*. Izraelsko veleposlaništvo ocenjuje 25 LET OBSTOJA IN DELA SVETOVNE ORGANIZACIJE Danes v New Yorku začetek jubilejnega zasedanja OZN Zmerno optimistično U Tantovo poročilo generalni skupščini tfw. m aata izraeiu izreuiiu i« X ki jo je dlje časa iskal na c^čnem in diplomatskem pod 5' Z izredno ostro kampanjo proti gjbskemu boju, ki ga je povzro k® fronta s preusmeritvijo letal in panjem talcev, ugotavlja list, je tv u usPei° spraviti v nevarnost briško mirovno pobudo. i^Udi glavni kairski dnevnik »Al obsoja način boja fronte in da če ljudje, ki vodijo to tinsko organizacijo napravijo Mf®čun, kaj so pridobili z uniče-civilnih letal, se bodo prepri-«;'• da niso dosegli ničesar. Naftno, nadaljuje list, so oškodo-V1' Palestinski osvobodilni boj, ki ^ svetu dobival vedno večjo pod tgjVies je prispelo na rimsko le-Hj^če na poti v New York 97 pot-(v glavnem žensk in otrok) eniškega letala «boeing 707» družna ‘TAVA*, ki so ga Palestinci raz-na «Letališču revolucije* v tiraniji. Predsednik mednarodne-V Odbora Rdečega križa je danes ij^nevi izjavil, da ni res, da je (^narodni odbor zapustil pogajati * gverilci. Dejal, da je njegova JJ?°tnost danes tembolj važna in J"a, ker je treba dobiti stik z juhami, ki jih gverilci še zadržu-(T- Povedal je, da ne vedo točno 5!\sq sedaj talci in poudaril, da Jrfoarodni odbor Rdečega križa Juie kot posredovalec med pale-vj.^ko organizacijo in prizadetimi FHUni. u* Londonu pa ugotavljajo, da je U^j položaj talcev še bolj zaple-* ■. zaradi aretacije 450 Arabcev jj Cisjordaniji. Velika Britanija, ki (|. v to zadevo neposredno vpletejo'. »e skuša tudi neposredno poga-{h! z gverilci. V Londonu so sporo-*da je britanski veleposlanik v "e z Pa-Londonu b,®nu navezal neposredne stike jursko fronto za osvoboditev p k*'ne- Poleg tega so v Lon jjtečili, da so poleg mednarodne-Ndečega križa tudi nekateri za NEVV YORK, 14. - V stekleni palači v New Yorku se bo jutri začelo petindvajseto zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Prvi del zasedanja bo posvečen rednemu delu delegacij 126 držav članic. Na njem bodo razpravljali predvsem o možnostih okrepitve organizacije, ki naj bi postala sposobna, da doseže cilje, ki jih zastavlja ustavna listina OZN. Od 14. do 25. oktobra bo trajal slovesen del jubilejnega zasedanja, na katerem bodo proslavili petindvajset let obstoja in delovanja OZN. V New York bodo ob tej priložnosti dospeli najvišji voditelji držav članic, med njimi predsednik ZDA Nixon, predsednik sovjetske vlade Kosigin, britanski premier Heath in francoski predsednik Pomp;dou-V tej zvezi je pričakovati vrsto neformalnih srečanj med državnimi voditelji, medtem ko se ne zdi u-resničljiva zatrvsel o «vrhu» med najvišnjimd predstavniki štirih ve lesil. Ameriška vlada je že dala vedeti, da bi tak vrh ne bil koristen brez primerne^ priprave, za katere pa ni več časa. Podobno je tudi stališče Sovjetske zveze 'n Velike Britanije, medtem ko je menda Francija naklonjena predlogu. Tudi generalni tajnik svetovne organizacije U Tant je izrazil željo — v svojem letnem poročilu gene ralni skupščini — da bi ob jubilejnih svečanostih prišlo do razgovorov na najvišji ravni o raznih žariščih mednarodne napetosti in v prvi vrsti o Bližnjem vzhodu. V tej zvezi je U Tant obžaloval prekinitev mirovnih razgovorov, ki so jih začeli pretekli mesec pod pokroviteljstvom poslanika Jarringa. Po mnenju tajnika OZN je treba napeti vse sile, da bi se ti razgo- vori spet začeli, «ker je to verjetno eefno upanje, da bi prišlo do miru na Bližnjem vzhodu*. Po drugi strani pa je U Tant ugotovil pozitivno dejstvo, da ie premirje na Sueškem prekopu še vedno v veljavi, ter dejal, da je zadnji ameriški mirovni načrt pokazal, da so štiri velesile sposobne doseči sporazum tudi o najtežjih in najbolj spornih vprašanjih. Glede vprašanja zračnega gu-sarstva je U Tant izrazil svojo Popolno podporo vsem mednarodnim pobudam za onemogočenje nasilnih dejanj proti mednarodnemu civilnemu letalstvu. Glede mednarodnega položaja izraža U Tant v svojem letnem po roclu generalni skupščini »previden optimizem*. Kot pozitivna dejstva v svetovnem položaju .je tajnik OZN navedel zopetni začetek Jarringove misije o Bližnjem vzhodu, konec nigerijske državljanske vojne, sovjetsko - zahodnonemško nenapadalno pogodbo, razgovore SZ-ZDA o omejevanju strateškega oboroževanja in osnutek pogodbe o razorožitvi morskega dna. Med negativne elemente položa ja pa omenja U Tant »uporabo u-grabitev, fizičnega nasilja in mučenja* v številnih delih sveta, nato dejstvo, da so v preteklem letu uporabili visoke odstotke dobrin držav, tako idustrializiranih kot ' razvoju, v vojaške namene, »Nevzdržen* je po mnenju U Tanta položaj v Južni Afriki: države članice OZN morajo sprožiti učinkovite ukrepe, s katerimi bi popravili juž noafriško vlado, da se odreče politiki apartheida. Prav tako nevaren .je položaj v Rodeziji, glede katerega je U Tant obdolžil Južno Afriko in Portugalsko, da sta skrivaj kršili sankcije, ki jih je odre- dil varnostni svet OZN. Končno .je U Tant omenil položaj v Vietnamu, kjer ni nobenih znakov, da bi bila vojna pri koncu. Ribičič bo vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju OZN BEOGRAD, 14. — Jugoslovansko delegacijo na slovenskem delu jubilejnega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije, ki bo od 19. do 24. oktobra, bo vodil Mitja Ribičič, predsednik zveznega izvršnega sveta. Na rednem delu jubileju zasedanja, ki se bo pričelo 15. septembra, bo jugoslovansko delegacijo vodil državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Njegov namestnik bo stalni delegat Jugoslavije pri svetovni organizaciji veleposlanik Lazar Moj sov. Člani delegacije bodo Ra-to Dugondč, zvezni poslanec in član sveta federacije, Vida Tomšič, član sveta federacije in Budimir Lončar, svetnik državnega tajnika za zunanje zadeve . RIM, 14. — Splošni indeks cen na debelo (osnova 1966 je enaka 100) se je julija v primerjavi z junijem znižal za 0,3 odstotka in zvišal za 6,8 odstotka v primerjavi z julijem lanskega leta. tev Palestine, ki jih imajo v rokah, če se bo kaj zgodilo talcem preusmerjenih letal. Takoj po aretaciji 450 Palestincev v Cisjordaniji pa je Ljudska fronta za osvoboditev Palestine zagrozila s še hujšimi represalijami proti Izraelu. Vse to seveda povzroča v svetu velike skrbi, prav sedaj, ko je bil v New Yorku pred nedavnim storjen prvi korak za pomiritev na Bližnjem vzhodu, ki pa so ga Izraelci enostavno prekinili. Zmaga opozicije na delnih volitvah v Južnem Vietnamu SAJGON, 14. — Opozicijska lista profesorja Vu Van Maua, ki je u-živala podporo protivladnih budistov pagode an Quang, je zmagala na volitvah za delno obnovo južnoviet-namskega senata, ki so bile 30. avgusta. Lista Van Maua, ki je bil zunanji minister v vladi Ngo Dinh Diema, je dobila 1.149.597 glasov, medtem ko jih je vladna lista, na čelu katere je bil bivši general Huvhn Van Cam, dobila 1.106.288. Neodvisna lista predsednika senata Ngujen Van Hujena je prejela 882 tisoč 274 glasov. Vsaka od treh list je dobila deset mest v senatu. Glasovalo je 65,35 odstotkov volilnih upravičencev. Gromiko obišče Veliko Britanijo LONDON, 14. — Britansko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da bo sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko obiskal, verjetno ob koncu oktobra, Veliko Britanijo. Po vsej verjetnosti bo prišlo do obiska po zaključku zasedanja generalne skupščine OZN in se bo na povratku Gromiko zadržal v Londonu. Gromiko je zadnjič obiskal Veliko Britanijo 1965. leta. Po teh napovedih bodo obravnavali predvsem razvoj ednosov med Vzhodom in Zahodom vključno z načrtom sklicanja evropske konference o varnosti, položaj na Srednjem vzhodu in v Indokini. Ceausescu obišče Avstrijo BUKAREŠTA, 14. - Predsednik Romunije Nicolae Ceausescu je pred svojim uradnim obiskom v Avstriji imel daljšo tiskovno konferenco, med katero je izjavil, da pričakuje od tega obiska nadaljnjo utrditev dvostranskih odnosov med obema državama. Dejal je tudi, da bodo precej časa predvideli za razpravo o sklicanju konference o evropski varnosti ter, da je v tej zvezi dragocen memorandum, ki ga je Avstrija poslala drugim evropskim državam. Dobro osnovo za, konferenco predstavljajo predlogi držav varšavskega pakta od pomladi lanskega leta, ko so se njih predstavniki sestali v Budimpešti >n ko so predlagali, da se odpovejo grožnjo s silo in da se ustvari stalen organizem o vprašanjih varnosti. Ceausescu .je ugotovil, da bi konferenca morala biti odprta in je omenil možnost, da na njej sodelujeta tudi ZDA in Kanada, ki imata pomembne interese glede varnosti v Evropi. Ceausescu je potrdil napore Romunije, da se okrepi sodelovanje med balkanskimi državami in da se ustvarijo nove oblike sodelovanja na tem področju. Na vprašanje, če bo predsednik kitajske vlade Čuenlaj, med svojim potovanjem po številnih državah, obiskal tudi Romunijo, pa je Ceausescu diploma tično odgovoril, da bi bilo najbolje, če se o tem vpraša neposredno Čuenlaja samega. Uspešen zaključek Kraškega tedna Nevesta in ženin «kraške ohceti« na «baladurju» Kraške hiše v Repnu pozdravljata množico, ki je zbrala na tem lepem domačem prazniku ...................................................n PRIČNE SE RAZPRAVA O ODOBRITVI VLADNEGA DEKRETA Danes ključni medministrski zasedanji o reformi zdravstva ia o staaovaajih Kritične pripombe in štiri osnovne zahteve CGIL glede reforme zdravstva - Poslabšanje trgovinske bilance s tujino RIM, 14. — Prediednik vlade Colombo bo jutri predsedoval dvem medministrskim zasedanjem: prvo bo o stanovanjih, drugo o zdravstvu,-v četrtek pa je napovedani sestanek s sindikati. Jutri se prične tudi razprava v komisiji senata o vladnem zakonskem dekretu o konjunk- turi, za kar se pripravlja dolga in Dopoldansko zasedanje o stanovanjih se bo pričelo ob 10.30 in bodo na njeni prisotni poleg podpredsednika vlade tudi: Donat Cat-tin, M javna dela Lauricella, za sodstvo Reale ter za notranje zadeve Restivo in guverner Banca d'lta-lia Carli. Popoldansko medministrsko zasedanje se bo vedno pod predsedstvom Colomba pričelo ob 17.30 in bodo na njem poleg podpredsednika vlade De Martina in finančnih ministrov še prisotni: minister za zdravstvo Mariotti, za delo Donat Cattin, za sodstvo Reale in za notranje zadeve Restivo. Gre torej za ponovni vladni razgovor, trenutno na najvišji ravni, o dveh zapletenih vprašapjih re forme, pri čemer so še vedno odprta nekatera ključna vprašanja glede reforme zdravstva, pa tudi glede stanovanj menijo opazovalci, da ne gre vse tako gladko, kot se kaže na zunaj in da bo zlasti vprašanje razlastitev in zemljiške rente trd oreh. CGIL je danes že izrazila zaskrbljenost zaradi nekaterih vladnih namer, ki se kažejo glede reševanja zdravstvene politike. V tej zve- zapletena parlamentarna bitka. IZJAVA PREDSEDNIKA TITA OB VRNITVI V BEOGRAD Uspeh konference v Lusaki je v enotnosti neuvrščenih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Predsednik republike Tito je v svoji izjavi ob vrnitvi iz tretje konference neuvrščenih v Lusaki poudaril, da je konferenca presegla vsa pričakovanja. Uspeh konference je predvsem y veliki enotnosti, večji kot na prejšnjih dveh konferencah, v mednarodnem razumevanju, občutku odgovornosti vseh, konstruktivnem obravnavanju vprašanj in dogovoru, da se takoj pristopi k uresničenju sklepov konference. Konferenca je po besedah Tita dala nedvomljiv odgovor vsem, ki so trdili, da je neuvrščenost presežena, da neuvrščene države ne morejo igrati nikakršne učinkovite vloge na svetu, da samo velike sile nosijo vso odgovornost. S pogledi neuvrščenih, da se svet mora postaviti na boljšo osnovo, da se mora doseči demokratizacija mednarodnih odnosov, se strinjajo, po mišljenju predsednika Jugoslavije, ne samo neuvrščene države, temveč ljudje v mnogih državah. Konferenca v Lusaki je pokazala večjo pripravljenost neuvrščenih, da se v bodoče še bolj enotno zavzamejo za uresničenje posameznih smotrov in načel, sprejetih na beograjski in kairski konferenci. Tito je posebno poudaril, da konferenca ni bila u-smerjena proti nikomur, proti nobeni državi, temveč k reševanju nerešenih vprašanj, ki so med drugim na dnevnem redu svetovne organizacije. Posebno važno je po besedah Tita tudi to, da je sestanek v Lusaki omogočil voditeljem držav in vlad, da v neposrednih stikih iz- menjajo misli (predsednik Tito je i-1 nost neuvrščenih prišla do izraza mel, kot je sam rekel, najmanj 451 na jubilejnem zasedanju generalne takih srečanj). Konferenca je na ta način po eni strani omogočila usklajen skupen pristop k raznim vprašanjem, po drugi strani pa je prispevala k medsebojnemu spoznavanju in iskanju možnosti za intenzivnejše sodelovanje. Kot posebno zanimiva vprašanja na konferenci je Tito omenil vprašanja udeležbe na konferenci zastopnikov začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in zastopstva Kambodže. Na konferenci, je dejal Tito, je osvobodilno gibanje Kambodže s Sihanukom na čelu dobilo polno podporo, medtem ko je Lon Nolova vlada bila popolnoma diskreditirana. Tito je pripomnil, da so na konferenci obsodili metode reševanja raznih vprašanj s silo, glede vojne na Bližnjem vzhodu pa je konferenca dala polno podporo arabskim državam, ki so žrtve napada Izraela in obsodila Izrael, ki je odbil nadaljevanje pogajanj. Na konferenci je bila prav tako dana polna podpora osvobodilnim gibanjem Afrike in obljubljena ne le moralno - politična, temveč tudi materialna pomoč. Sedanji sestanek neuvrščenih je dal nekaj novega, bolj svežega, nekaj, kar bo potrebno nadalje preučiti in obdelati. Kaj je to novega, to bomo šele v bodoče lahko točno formulirali. Toda že sam pristop k mednarodnim problemom in enotnosti, ki je v tolikšni meri prišla do izraza, je že nekaj novega. Tito je izrazil prepričanje, da bo ta enot- skupščine svetovne organizacije in to ne le neuvrščenih, je zaključil Tito, temveč vseh tistih, ki želijo, da se sedanje stanje na svetu začne spreminjati in da krene po novih poteh. Po vesteh iz Lusake je predsednik Zambije dr. Kaunda na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je konferenca neuvrščenih na vrhu dala smrten udarec vsem imperialističnim in izkoriščevainim silam. Podobno kot Tito je tudi Kaunda poudaril, da sklepi konference niso usmerjeni proti nikomur, proti nobeni državi, temveč da so usmerjeni proti vsemu, kar je škodljivega, Na pisanje dela zahodnega tiska, da konferenca ni bila neuvrščena, ker je kritizirala samo Zahod, je Kaunda dejal, da je konferenca kritizirala vse, ki teptajo ljudsko dostojanstvo, da bo Zambija prva, ki bo pohvalila Zahod, če bo prenehal dajati podporo rasističnim in kolonialističnim vizijam in napadla Vzhod, če bi prenehal dajati podporo osvobodilnim gibanjem. Predsednik Zambije se je posebno ozrl na glasove, ki so se pričeli širiti po ministrskem sestanku v Dar El Salamu, češ da je v Dar El Sa-lamu neuvrščenost umrla in da bo pokopana na konferenci v Lusaki. Take ocenitve sovražnikov politike neuvrščenosti, kakor so se slišale za časa pripravljalnega sestanka ministrov v Dar El Salamu, je dejal Kaunda, so ne le zlobne, temveč neumne. B. B. zi sindikalna organizacija opozarja na skupno stališče, ki so ga sprejeli vsi trije sindikati in ki temelji na odločni zahtevi, da se reformira sedanji sistem na osnovi štirih zahtev: 1. Predvsem gre za zahtevo o zdravstveni zaščiti, ki ne bo več temeljila na zdravljenju in na občasnih preventivnih ukrepih, temveč na globalnem reševanju ambiental-nih in socialnih okoliščin, preventive, profilakse, zdravljenja in rehabilitacije. 2. Ureditev zdravstvene službe mora temeljiti na aktivni dejavnosti države in torej, kot je to predvideno z ustanovitvijo ministrstva za zdravstvo, na osnovi dežel, pokrajin in občin (kjer bodo »lokalne zdravstvene enote*). Od teh organizmov neposredno zavise zdravstvene službe, v okviru nujnih specializacij. 3. Pomembno je vprašanje neposredne udeležbe delavcev in državljanov pri sestavljanju in pri izvajanju zdravstvene politike in to še zlasti na ravni lokalnih zdravstvenih enot. 4. Finansiranje zdravstva mora biti v celoti krito iz državnih sred' štev z ustanovitvijo vsedržavnega zdravstvenega fonda in deželnih zdravstvenih fondov, ki morajo biti vključeni v odgovarjajoče proračune, tako da se omogoči izkoriščanje obstoječih zdravstvenih sredstev v odnosu do skupnih potreb in za zdravstveno zaščito, ki izhaja iz različnih krajevnih okoliščin: Danes se je ločeno sestala dele gacija ACLI s predstavniki KD in PSI, s katerimi so obravnavali njih stališče o reformi zdravstva. ACLI so potrdile zahtevo, da se mora zdravstveno službo predati deželam in so se izjasnile proti ustanavljanju novega birokratskega organizma. Jutri se prične v senatu zapleten postopek odobritve vladnega zakonskega dekreta o konjunkturi, katerega mora parlament (in so senat in poslanska zbornica na ločenih zasedanjih) po ustavni odobritvi do 26. oktobra, da ima dokončno veljavo, drugače seveda s tem dekret izgubi vsako veljavnost. V senatu bo dekret pričeta preučevati posebna komisija, v ponedeljek pa se bo pričela splošna razprava. Vlada ima seveda zagotovljeno večino, vendar bo razprava dolga in zapletena, saj je samo PSIUP pripravil okrog 200 popravkov, vrsto kritičnih pripomb pa bodo seveda izrekle tudi druge opozicijske stranke, tako da ni mogoče s popolno gotovostjo predvideti končnega izida. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo uradno sporočilo v zvezi z nenadno podražitvijo masla v Milanu in nekaterih drugih potrošnih središčih. Ministrstvo pravi, da gre za slučajen pojav, ki ni v nobeni zvezi z vladnimi dekreti in da obstajajo v okviru EGS izredno velike zaloge masla, tako da bo nujno prišlo do normalizacije cen. Osrednji statistični urad ISTAT sporoča, da je uvoz dosegel julija 820,9 milijard lir, izvoz pa 743,0 milijard lir, pri čemer se je v primerjavi z istim lanskim mesecem uvoz zvišal za 19,7 odstotkov, izvoz pa za 2,3 odstotke. Deficit trgovinske bilance je dosegel 77,9 milijard lir, medtem ko je bila lanskega julija bilanca aktivna za 40,9 milijard lir. V razdobju januar - julij letošnjega leta je dosegla pasiva trgovinske bilance 639,2 milijardi lir, v istem lanskem razdobju pa je znašala pasiva 5,3 milijard lir. Zasedanje Zveze zahodnoevropskih držav RIM, 14. — Danes se je v Tivoliju pričelo zasedanje Zveze zahodnoevropskih držav, kateremu predseduje italijanski zunanji minister Moro, na njem pa so prisotni za Nizozemsko zunanji minister Luns, za Belgijo Karmel in za Luksemburg Thom, za Veliko Britanijo, Zvezno republiko Nemčijo in Francijo pa so prisotni visoki funkcionarji ministrstev, ker so njih ministri zadržani. Dopoldanski del zasedanja je bil posvečen odnosom med vzhodom in zahodom in to prvenstveno obravnavi podpisa sovjetsko - nemške pogodbe, o kateri je podrobneje poročal nemški predstavnik. Nato je imel Moro daljše poročilo o polo- LR Kitajska o Lusaki PEKING, 14. — Vodilni kitajski dnevnik «2e Min 2i Bao» pdše danes v svojem komentarju, da- se je konferenca neuvrščenih v Lusaki končala zmagoslavno ter čestita udeležencem konference za uspeh. Po pisanju lista je konferenca pokazala stremljenje narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike po e-notnosti v borbi proti imperializmu in dala pozitiven prispevek borbi narodov raznih držav proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasni diskriminaciji in dominaciji velikih sil. List posebno omenja podporo neuvrščenih zakonitim pravicam Ljudske republike Kitajske, da zavzame svoje mesto v svetovni organizaciji in poudarja, da se kitajsko ljudstvo toplo zahvaljuje za stališče, ki so ga na konferenci zavzeli zastopniki neuvrščenih držav. BEOGRAD, 14. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ri-b:čič je sprejel danes predsednika iranske nacionalne petrolejske družbe Manucera Egbala in v daljšem žaju na Sredozemlju, med katerim razgovoru z njim izmenjal misli o je izrazil zaskrbljenost, ker nape- možnosti in perspektivah razširitve tost ne popušča. I gospodarskega sodelovanja iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHJiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiimiiiiMiiiiiHiiitiimiiiiiiiiii PO PROGLASITVI ŠTIRIDNEVNE SPLOŠNE STAVKE Ponovni izgredi v Reggio Calabrii Več policistov ranjenih, demonstranti zažgali avtomobil REGGIO CALABRIA, 14. — Do novih incidentov .je prišlo danes med splošno štiridnevno stavko, ki jo je proglasil «akcijski odbor za proglasitev Reggio Calabria za glavno mesto dežele*. V osrednjih mestnih ulicah so skupine mladincev metale kamenje proti policiji, ki je ponovno okrepila svoje sile v mestu in ki je streljala solzilne bombe. Vse trgovine so bile zaprte, razen nekaj prodajaln z jestvinami. Občinski uslužbenci niso delali. V središču mesta so bili samo demonstranti in policisti, saj je velika večina prebivalcev ostala doma. Incdenti so se nadaljevali vse dopoldne in so med njimi demonstranti zažgali neki avtomobil. Ranili so policijskega funkcionarja političnega oddelka ter šest policistov, med katerimi enega resnejše, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Dosedaj je policija aretirala devet oseb, nadaljuje pa se zasliševanje številnih drugih demonstrantov, ki so jih pridržali na kvesturi. Tudi zvečer je b;lo v mestu o-zračje napeto in so številne skupine zbrane zlasti okrog katedrale. Podtajnik Forma v Zagrebu ZAGREB, 14. — Danes zvečer je prispel v Zagreb podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino sen. Renzo Forma, ki se bo jutri udeležil italijanskega dne na jesen- skem zagrebškem velesejmu. Nato bo sodeloval na zasedanju italijansko - jugoslovanske odnosno jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice. Podpredsednik Malezije na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. — V Beogradu so se danes pričeli uradni razgovori med predsednikom nacionalnega o-perativnega sveta in podpredsednikom vlade Malezije Rakzakom, ki je včeraj prispel v Jugoslavijo, ter podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Mišom Pavičevičem. Po razgovorih, v katerih je prišla do izraza obojestranska želja in pripravljenost po razširitvi sodelovanja posebno na gospodarskem področju, je Pavičevič priredil kosilo v čast svojega gosta. V zdravicah, ki sta jih izmenjala med kosilom, sta Pavičevič in Rakzak poudarila velik pomen tretje konference neuvrščenih na vrhu, ki po besedah Pavičevica ni le demantiral zlobne želje in pesimistične napovedi raznih zastopnikov blokovske politike, temveč je v splošni ocenitvi presegel vsa pričakovanja. Enotnost na konferenci j« bila dosežena ne le zaradi enakih interesov neuvrščenih držav, temveč tudi zaradi visoke stopnje mednarodne odgovornosti udeležencev, je poudaril Pavičevič. NA PRVI SEJI OBČINSKEGA SVETA Svetovalci KD so preprečili volitve župana v Nabrežini Zahtevali so odložitev seje, nato pa zapustili dvorano, ko je večina (KPI, PSI, SSL in PSU) zavrnila njihovo zahtevo - Tako je bila seja odložena, ker je bilo svetovalcev manj kot predpisani dve tretjini Z nedemokratično potezo so de mokrščanski svetovalci sinoči preprečili volitve novega nabrežinsko-ga župana. Dejanje, ki je vzbudilo val ogorčenja, je bilo premišljeno in načrtno pripravljeno na osnovi člena pravilnika občinskega sveta, ki določa, da morata b:ti pri volitvah župana prisotni v sejni dvorani dve tretjini izvoljenih sveto valcev. Ob 18. uri, ko se je začela prva seja devinsko - nabrežinskega ob činskega sveta .je bila sejna dvo rana polna. Seje so se namreč udeležili vsi svetovalci, zasedeni pa so bili tudi vsi prostori za občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo dogajanju, saj .je nabrežinsko pre Uvalstvo že 3 mesece in pol brez dejanske uprave. Prva točka dnevnega seda je bila formalna potrditev izvoljenih svetovalcev. Predsedujoči, najstarejši svetovalec Colomban (KD), je preveril izvoljivost svetovalcev, kar so vsi potrdili, nato pa vse prisotne pozdravil z željo, da bi občinsk' svet «delal demokratično, upoštevajoč ljudsko voljo, toda stvarno in politično previdno*. Zavzel se je za sožitje med obema narodnostnima komponentama nabrežinskega prebivalstva in zaželel vsem dobro delo. Takoj za njim je prosil ra oe-sedo načelnik svetovalske skupine KD Frisolini, ki je postavil preju-dicialni predlog o nadaljnjem delu občinskega sveta. Omenil je najprej levosredinsk; sporazum za tržaško občinsko in pokrajinsko upravo in izrekel upanje, da bo do take, levosredinske uprave prišlo tudi v Devinu - Nabrežini. Prav zato pa je predlagal, naj se seja odloži do prihodnjega ponedeljka in »da možnost štirim levosredinskim stran kam, da sklenejo sporazum*. Za besedo je zaprosil načelnik komunistične svetovalske skupine Alojz Markovič - Zvonko, ki je spregovoril v slovenščin (prejšnja izvajanja je prevajal dr. Jež) in izrazil začudenje, ker se že tri mesece in pol onemogoča delo občinske uprave. «Tu je občinski svet*, je dejal, «tu naj se rešu jejo vsa vprašanja. Občani bodo razočarani, če se že nekaj minut po začetku govor' o prekinitvi seje. Problemi pa čakajo na rešitev, veliki in mali. Kajti če v neki hiši ne gori žarnica, .je tema, in to je tudi problem. Prepričan sem, je zaključil, da se tudi druge skupine ne strinjajo z demokristjan-sKim izsiljevanjem.* Res se je k razpravi oglasil za SSL Bojan Brezigar, ki je izjavil: »Priključujemo se opoziciji komunistične skupine in to iz dveh razlogov: preveč se zavlačuje z iz- volitvijo župana in, drugič, prav volitve župana dajejo možnost, da pridejo na dan izjave o programu, kar je sedaj, ko ni nobene ga sporazuma, zelo važno*. Socialist Vittorino Caldi je tudi podprl to stališče, za njim pa tudi socialdemokrat Zanevra. Demokrsčanski svetovalci so se tedaj zavedli, da jih dejansko ni podprl nihče in da ostajajo pri tej zahtevi sami. Frisolin je samo odgovoril Markoviču, da »je vse te mesece občinska uprava redno opravljala svoje delo*, nato pa izjavil, da so svetovalci KD spenili zapustili dvorano, ker je ve čina zavrnila njihovo prejudicialno zahtevo. Rer so va' vstali in odšli. Tedaj je Markovič še enkrat za prosil za besedo in označil ravnanje svetovalcev KD za »nekorektno* in zahteval prekinitev seje za deset minut. Zahteve pa ni sprejel '.•ilotnurm, ki je s onn'«xjo občin skega tajnika pojasnil, da je za iz-voltev župana potrebna prisotnost dveh tretjin izvoljenih svetovalcev. Z odhodom demokristjanov pa teh dveh tretjin ni bilo in je treba sejo po zakonu prenesti. Seveda jo je prenesel na ponedeljek, v skladu z zahtevo svojega strankarskega kolege Frisolina. Preden so se svetovalci razšli sta svoje ogorčenje izrazila še poslanec Škerk (KPI), ki je bil mnenja, da je to »slab začetek, ki utegne trajati še mesece* in Caldi (PSI), ki je označil vedenje demokristjanov kot »poskus izigrati demokratične svoboščine*. Obrnjen k demokrščan-skim svetovalcem je še dejal: »Kaj boste vedno delali tako. če večina ne bo sprejela vaših zahtev? Naveličani smo, kot je naveličano na brežmsko prebivalstvo!* S temi izjavami, ki so jim prisot ni med publiko javno pritrjevali, se je zaključila ta prva razgibana seja deviasko - nabrežinskega občn-skega sveta. Da bi pa bolje razumeli dogaja n ja teh skopih dvajset minut, je treba pogledati na potek pogajanj v zadnjih dneh. Kot je znano, so potekala pogajanja med KD, SSL, PSU in PSI za sestavo levosredinske uprave v Nabrežini. SSL .je od vsega začetka zahtevala, naj bi novi župan brl slovenske narodnosti, kar so demokristjani odbili. Tedaj je predstavništvo SSL sklenilo, da pogajanja prekine. Prišlo je do ponovnega srečanja med pred stavništvi treh strank, ki zb rajo večino glasov domačega slovenske ga prebivalstva (KPI. SSL in PSI) in ki imajo v občinskem svetu absolutno več’no ter teoretično možnost izvolitve slovenskega župana in domače uprave v občini. Na poti k taki rešitvi stoje ve like zapreke. In to ne v Nabrežini, pač pa v Trstu. Res je sicer, da so člani levosredinske »peterice* izjavili, da je nabredSnska uprava stvar krajevnih dejavnikov, toda vse ka- že, da inaa kljub temu politični razplet nabrežinske krize velik odmev v osrednjih vodstvih tržaških strank, predvsem KD in PSI. Od tod odlašanje in današnje izsiljevanje v občinskem svetu. 1 Tako so predstavniki KPI, SSL in PSI sklenili, da prej ugotovijo »na bazi*, če si Nabrežinci zares žeVjo tako napredno in slovensko upravo v svoji občini. Rezultate tega »posvetovanja* pa bodo preverili na prihodnjem srečanju, v četrtek. Flota korvet v pristanišču V nedeljo dopoldne je priplulo Tržaški zaliv 9 enot flote šole pomorskega poveljstva in sicer korvete: De Cristofaro, Todaro, Gros-so, Airone, Albatros, Aquila, Sfinge, Visintdni in Gaboiano. Flota je pod poveljstvom kapitana korvete Lina Ravalica, katerega znake nosi korveta »De Cristofaro*. Poveljnik flote je včeraj izmenjal obiske s predstavniki krajevnih oblasti, popoldne pa si je ladje lahko o-giedalo občinstvo. Ogled ladij bo možen še danes in jutri. Flota je na križarski plovbi v okviru trimesečnega šolskega vež-banja. Na Trgu Unita je bil sinoči promenadni koncert godbe finančnih straž, ki je izvajala odlomke iz znanih oper, simfonij in koračnic. Koncertu Je prisostvovalo veliko število poslušalcev. Na dirkališču na Montebellu pa je bil v nedeljo popoldne tradicionalni slikoviti »karused* karabinjerjev na konjih. V bolnišnico dva tedna po padcu Čeprav je 82-letna Giovarma Cotič vdova Boschian iz Ul. Valdiri-vo že 2. t. m. padla v svoji spalnici, pri čemer se je močno udarila po nogi, se je šele včeraj zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma stegnenice leve noge pridržali s prognozo okrevanja v 90 dneh na ortopedskem oddelku. Nove hišne tablice v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava je izdala obvestilo prebivalcem občine, v katerem jdm sporoča, da bodo na področju občine po sklepu občinskega odbora št. 8 z dne 29. 1. 1970, zorni odbor v smislu obstoječih zakonov, obnovili občinske hišne številke z nakupom in postavitvijo novih tablic. Delo bodo opravili občinski pooblaščenci, strošek za tablico in delo pa bo znašal 950 lir in bo v breme zasebnikov = lastnikov stavb. Znesek bodo plačali po opravljenem delu kar občinskim pooblaščencem. Zgoniški župan vabi občane, naj pri tem sodelujejo, da bo delo res dobro in estetsko opravljeno. • Krožek za socialno-politične študije «Che Guevara« bo začel svoje 3. leto dejavnosti v četrtek, 17. t.m. oto 20. uri v dvorani v Ul. Madomntaa 19 s predavanjem Maria Splnella, pisatelja in kulturnega u-radnika revije «Riruascita» o temi: vMarmsejeva misel in problem re- DELAVCI IN SINDIKALISTI PRI PODŽUPANU Razni posegi za rešitev spora v podjetju Ronson Brzojavka sen. Seme in posl. Skerka ministru za finance Pretiju Nameščenci podjetja RONSON so tudi včeraj normalno delal', vendar so se ves dan nadaljevali sestanki tako v Trstu kot v Rimu za razrešitev spora. Tako se je delegacija delavepv včeraj skupno s sindikalnim' predstavniki CGIL in CISL sestala s podžupanom prof. Lonzo, ki je zagotovil, da bo posredoval pri ravnateljstvu podjetja RONSON, da bo sprejelo sindikat ne zahteve o suspendiranju odpustov, kakor tudi pri ministru Pre-b.ju v zvezi z ocarinjenjem materiala. Delegacije delavcev so bile tudi pri predsednikih raznih strank in pri škofu, zvezni tajnik CISL Reggio pa je včeraj posredoval pri ministru za finance za vsaj začasno rešitev položaja. V zvezi s sporom v podjetju RON SON sta pri ministru Pretiju posredovala tudi senator Šema in po slanec Albin škerk. ki sta mu poslala naslednjo brzojavko: »Zahtevamo vaše takojšnje zanimanje in posredovanje za pospešenje novega dekreta nanašajočega se na u-voz in razdeljevanje vžigalnikov tu- di zato, da se premosti sedanja kriza in odpusti v podjetju RONSON v Trstu.* Potrjena stavka nameščencev v trgovinah Sindikalni vocVtelji Battilana (CGIL), Curri (CISL) in Corsi (CCdL) so včeraj obrazložili pori-prefektu dr. Melaru spor glede izvajanja vsedržavne pogodbe za nameščence trgovskih podjetij v Trstu. Sindikalist' so podprefektu prikazali, kako spor o ravnanju v primeru bolezni, ki .je nastal z Združenjem trgovcev, ogroža celotni zavarovalni sistem za vse delavce, ki so vpisani v INAM tako kar zadeva gospodarski kot zdravstveni in farmacevtski del. Podprefekt je dejal, da bo o tem poročal in da bo dal odgovor čez nekaj dni. Stavka trgovinskih delavcev, ki je bila najavljena za soboto, pa je seveda potrjena. RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ZA SEZONO 1970-71 Repertoar za abonente; 1. Lev Nikolaj Tolstoj: MOČ TEME 2. Ludvvig Holberg: JEPPE S HRIBA 3. Dominik Smole: ANTIGONA 4. Vitaliano Brancati: RAFFAELE 5. 6. SLOVENSKA NOVOST GOSTOVANJE DRAME S N G IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE DRAME S N G IZ MARIBORA Vrsta abonmajev: Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red okoliški (popoldanska predstava na dan praznika) Cene za abonente: Premiera Ponovitev Parter A (središčni sedeži) 13.000.— 6.000.— Parter B (ostali sedeži) 8.000.— 5.000.— Balkon 4.500.— 3.000,— Okoliški abonma Lir 6.000.— (preskrbljen prevoz) Mladinski abonma Lir 2.000.— Invalidi Lir 2.000.— (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen za premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih In v ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni. Ul. S, Franceseo 20, tel. 61-792, od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30. Plačljivi so v treh obrokih do 1. februarja 1971. voluclje«. Sledita bo detoata. nMtta«sississsHis«i*siii»Ri>»iiBMSsii*itaustMiai«>ii>iitaai*riiiiiiiiaM>auiiiiisnisisiaaaiiiiMisaiisisiiiiisii>iaiiiiiiifSissBSIiBS*iiaMfiiiiisiisiiii>>issssiiisiiiMiat>iiiisiisisa>i»ssssisuisift»siiiftaMBRiaiitBiiaiiiiiaitaiiMiiissMsi>si»>issiissisass»ffM NA TISOČE LJUDI NA REPENTABRU IN V REPNU S kraško ohcetjo po starem običaju slavnosten zaključek Kraškega tedna Novoporočenca Mirjam Peršič in Bogdana Kosmača je spremljalo nad 120 narodnih noš Nastop folklorne skupine iz Rezije . Gostje iz vseh krajev so napolnili gostilne in osmice Na Krasu je bilo v nedeljo veliko slavje, Kraška ohcet, ki je privabila v Repen in na Col množico gostov iz mesta ter bližnjih in oddaljenih krajev. Vreme je bilo kot naročeno, da lepšega nismo mogli pričakovati, in to ne samo v nedeljo, ampak kar ves teden, od ponedeljka, ko se je »Kraški teden* začel s študijskim -srečanjem o Krasu. Zadrugi »Naš Kras*, ki je teden organizirala, in vsem, ki so sodelovali, gre vse priznanje in pohvala, posebej pa še marljivim domačinom iz Repna in s Cola. Marsikdo je kraško ohcet že videl, pa je v nedeljo spet prišel, da vidi stari kraški običaj, ženina in nevesto, narodne noše in vesele svate, da se v prijetnem okolju razvedri, razveseli in zabava. Videli smo tudi mnogo novih gostov z jugoslovanske strani in iz raznih italijanskih mest. Vaščani, tako v Repnu kot na Colu, so se dobro pripravili na ohcet. Postavili so slavoloke, okrasili okna in pospravili po borjačih, gospodinje pa spekle potice in cvrle flancate. Po kraških vaseh ni ne- snage kot po mnogih tržaških uli- hael Guštin (repentabrski župan) in cah, te dni pa so bile vaške ulice izredno čiste, tako da se je marsikateri meščan kar čudil. Svoj veliki dan sta imela v nedeljo 24-letna Mirjam Peršič iz Bazovice in 25-letni Bogdan Kosmač iz Pripravljalni odbor kraške ohcetl vljudno vabi vse občane repenta brske občine, ki so sodelovali pri pripravah In organizaciji ohceti, na družabni večer, ki bo nocoj ob 20.30 pri Stefkovih. Zabrežca, ki sta si v repentabrski cerkvici obljubila zvestobo. V lepem, jasnem nedeljskem jutru je ženin skupno s svojimi svati in harmonikarjem odšel s svojega »doma* v Repnu (Kraška hiša) po nevesto, ki ga je čakala na svojem »domu* na Colu, pri »Žcnčevih* Ženina in svate, ki so veselo vriskali in prepevali, sta z velikim zadovoljstvom in gostoljubnostjo sprejela nevestin »veliki oče* Mi- ki ga je odobril pokrajinski nad- I,man.imun..........mil..m......................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiihiiiii.....m ZAKUUČEN XIV. DRŽAVNI KONGRES SODNIKOV Ostra polemika o načinu uresničevanja enakopravnosti državljanov v sodstvu Skupina PROSEK danes ob 19.30 barvni dramatični film: BEATRICE CENC1 Igrajo: Tomas Milian, Adrlen-ne La Bussa. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulic« F. Fllzl ši. 10 Ul 38101/38045 opravila vse bančne posla kupuj* tu|o valuto Vč#ra|tn|i odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Sterling Švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florlnt Nemška marka Avst šiling Jug. dinar (vel.) Jug. dinar (mali) 621,- 590,— 1480,- 144,— 110,— 12,- 172,- 170,- 24,- 44,- 44,— Razstave V galeriji Tergeste v Ul. 23 Je od 12. do 25. septembra re spektlvna razstava Tulila °uZ „a V občinski umetnostni g»le„(,0-Trgu Uniti Je odprta do 2.. ,,KJr-bra osebna razstava tržaškega SI Ja Marta Rebeza. Razstavljena 3a dela, ki so nastala v letih oa do 1970. tC0^‘ V galeriji «Quadri d’Autore» v jjV, zu Italia (galerija Rossonl) raZS lja slikar Renzo Moren. Včeraj-danes Danes, TOREK 15 septeB>l,r* NIKODEM 0b Sonce vdlze ob 6.43 In zaton^ ^ 19.18 — Dolžina dneva 12,35 na vzide ob 19.09 ln zatone od ■ Jutri, SREDA, 16. septembra LJUDMILA Vreme včeraj: najvišja ternpc1^,! ra 25,8, najnižja 18,2, ob 19- u‘‘ l3 zračni tlak 1013,9 stalen, vel» flt. km severovzhodni, vlaga 44 od2|t>ab°' bo Jasno, morje rahlo razg temperatura morja 23,7 stopim- ROJSTVA, SMRTI IN POR01^^ Dne 14. septembra se Je ^ oSet>-rodilo 15 otrok, umrlo pa Je ^ MIK0* Umrli so: 64-letna Rosina por. Mahne, 62-letnl Ermanno v(j. ni, 82-letna Marlanna Porct,epj0vac‘ Stafuzza. 38-letnl Pellegrlno ' ct. co 75-letna Amedea Bortoll g[etnl lla, 61-letnt Attilto Prosdam,, ®'tonl» Ermanno Archer, 84-letna p|ef0 Skaber por. Golllam, 66-letn letn* Basso, 63-letn! Anton Menic, p0f Donato Tomastni, 83-letna Ma p0r. zo Balbl, 70-letna Vlrgo Zambe pgt, Pavanl, ’63-letna Antonia Alard|,n vd. Scherch, 51-letna Ondlna Zida g0f. Zanghlrella, 59-letna Lldia Fur ^jet-lob, 58-letnl Luclano plzzln,let, 3*-na Caterina Flore vd. C0f°Ii.rance' letni Dino Cioptch, 73-letnl ...n* Marce-* Stafužza, 75-letnl Carlo Kuch. letni Pietro Pribettl - - - . ^«5 sco Attln, 80-letna Maria A t_ vlch por. Dortch. 44-letni ^ g/. Umrla nam Je MILA OBAD roj. ZANINOVIČ Kraj ln čas pogreba bomo javili pozneje. HČERKA SLAVICA IN SORODNIK’ GORIŠKI DNEVNIK auLfff 15. septembra 1MW POVEČANA DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV Novi zakonski osnutek o posegih dežele za šolstvo Danes seja deželnega odbora . V petek seja deželnega sveta Ta teden se bo povečala dejavnost deželnih organov. Tako bo da nes ob 16. uri običajna seja dežel nega odbora, v petek bo seja deželnega sveta, po seji deželnega sveta pa bo seja tretje zakonodajne komisije, ki bo pod predsedstvom deželnega svetovalca Ramanija razpravljala o osnutku deželnega zakona glede ukrepov v korist šolstva. Namen novega deželnega zakona je združiti dosedanje deželne zakonske ukrepe glede šolstva, poleg tega pa izkoristiti dosedanje izkušnje pri izvajanju omenjenih zakonskih predpisov in prispevati k reševanju problemov, ki jih prinaša velik razvoj v zadnjih letih v šolstvu. Dosedanji razvoj in nove razmere zahtevajo nove posege in čut odgovornosti ne samo pri tisti, ki se ukvarjajo s šolstvom, ampak pri vseh javnih upraviteljih. Dosedanji deželni zakoni, kolikor je to v pristojnosti dežele, so doprinesli znaten delež za razvoj in demokratizacijo šolstva, poudarja poročevalec v svojem uvodu k omenjenemu osnutku deželnega zakona. Sedanja kriza šole, pravi še poročilo, je sad pomanjkljivosti, ki so v teh letih spremljale socialne in kulturne spremembe družbe, poleg tega pa ta kriza označuje pozitivni pečat sedanjega časa, vsaj v tem, da je vedno večji dotok mladine na šole najvišjega tipa. V ta okvir spada i-skanje novih dimenzij in načinov za vzgojno in kulturno funkcijo šole in osebnost študenta, katerega prisotnost v šoli moramo smatrati Za občuteno soudeležbo v življenju družbe s prizadevanjem, da že v prvih letih svojega formiranja prispeva delež za boljšo prihodnost družbe. Z novim zakonom bo tudi še bolj prišlo do izraza konkretno zanimanje dežele za rešitev problemov dijaške mladine, za izboljšanje struktur in organizacijskih ter didaktičnih sistemov, ki ne ustrezajo več sodobnim zahtevam šolstva. Med drugim bo dežela s sodelovanjem ministrstva za šolstvo poskrbela za rešitev vprašanja enorazrednih šol in za ustanovitev novih šolskih centrov z dopolnilnim poukom, kar bo prišlo v poštev zlasti za bolj oddaljene in revne kraje. Na ta način bi se zelo olajšalo delovanje učnega osebja, zlasti pa bi se zboljšal in izpopolnil pouk na osnovnih šolah. Zakonski osnutek vsebuje tudi ne- V PRIREDBI OBČINE V RONKAH katere predpise glede poenotenja postopkov glede pravice do učenja, glede finančnih posegov dežele v korist šolstva itd. S tem zakonom, ko bo odobren, bo dežela imela večje možnosti posegov na raznih ravneh šolstva in v dobri meri tudi glede šolskih struktur. Denar niti v hladilniku ni na varnem pred tatovi Včeraj navsezgodaj zjutraj je mo rala policijska patrulja na pokriti trg v Carduccijevi ulici, kjer so neznani tatovi med soboto in vče- raj vlomili v mesnico Delavskih zadrug, ki jo upravlja 56-letni O-scarre Marghetti iz Ul. Berlam. Marghetti je pojasnil, da so tatovi prišli v notranjost s pomočjo ključa, k1 ga je skril v bližini vrat Za skrivališče so vedeli le on in uslužbenci, a ključ temu so trga odkrili tudi zlikovci, ki so šli na ravnost v hladilnik, kjer je Mai-ghetti hranil v plastični torbici 40.000 lir drobiža. Klljuče so dobili na istem maju, vendar ne skrbno spravljene, kot je to delal on in njegovi nameščenci. Na kraj so prišli agenti znanstvenega odseka, ki so uvedli preiskavo. .................................. OTVORITEV SEZONE PRIMORSKEGA GLEDALIŠČA BEVKOVA DRAMA A l/V UPRIZORJENA V IDRIJI Delo je režiral Mario Uršič, režiser trž. Slovenskega gledališča, v glavni vlogi pa je nastopila ugledna slovenska umetnica Elvira Kraljeva V elika množica prisostvovala odkritju partizanskega spomenika v Selcah Na proslavi so peli zbori «Verdi» in «KosoveI» iz Ronk ter Komorni moški zbor iz Celja - Govoril je podpredsednik senata Caleffi - Pozdrave je prinesel tudi F. Pajntar-Močnik iz Nove Gorice V soboto zvečer je bila v Idriji slovesna premiera drame Franceta Bevka «Kajn». Kakor je znano, so to delo prvikrat uprizorili pred 46 leti v Mariboru, zdaj, v počastitev pisateljeve 80-letnice pa se Je primorsko gledališče v Novi Goriol odločilo za ponovno uprizoritev. V nabito polni dvorani so bili tudi predstavniki javnega in političnega življenja Idrije in sosednjih občin ter več uglednih gostov, med njimi tudi član izvršnega sveta Slovenije Jožko Štrukelj. Bevkov Kajn je pretresljiv dokument dobe, ko je fašizem divjad nad slovenskim življem na Primorskem, obsodba nasilja in vera, da nasilje ne bo zmagalo nad pravico. Režiser Mario Uršič iz Trsta se je strogo držal prvotnega pisateljevega teksta in koncepta, vnesel 1e le določene simbollzme, kot na primer zbor fantov, ali kakor sam pravi, dodal je le tisto, kar Je ču- Zego, Matjaža Turka, Toneta Solarja, Jerico Mrzelovo in Dragico Šolarjevo, kakor tudi nosilce stranskih vlog. Ob koncu predstave je predsednik občinske zveze kultumo-pro-svetnih organizacij Tomaž Pavšič v imenu vseh iskreno obžaloval, da se avtor France Bevk nd mogel o-sebno udeležiti premiere zaradi bolezni. Zaželel mu je, da bi se čim-prej pozdravil in nadaljeval svoje plodno delo. Pavšič se je tudi zahvalil novogoriškemu gledališkemu kolektivu, zlasti pa še umetnici Elviri Kraljevi, ki se je z veseljem odzvala povabilu in sprejela vlogo matere, to je isto vlogo, Id jo je igrala pred 46 leti v Mariboru. Bevkovega «Kajna» so ponovili v nedeljo v Spodnji Idriji s prav takim uspehom, v torek pa bo predstava v Novi Goriol * * * V Poreču se Je zaključil 17. kon- ti!, da tiči med vrsticami. Predsta- \ greš jugoslovanske folklore. Priso- va je v celoti uspela in občinstvo je z dolgimi ovacijami nagradilo režiserja Marija Uršiča, scenarista Janeza Lenasisija, protagoniste Elviro Kraljevo, Staneta Lebana, Ernesta GRAZIA dvojna številka: dva snopiča za ceno enega! G RAS* Zelo bogat snopič z veliko praktičnih modnih novosti OPREMA Poseben snopič, ves posvečen opremi in ureditvi. V barvah prostori, v katerih je prijetno živeti: saloni in dnevne sobe. V prihodnjih številkah vam bo GRAZIA podarila nadaljnje posebne snopiče na temo opreme, ki jih boste lahko ohranili, da bi z njihovo pomočjo okusno rešili sleherni problem vašega stanovanja. GRAZIA GRAZIA GRAZIA ora in edicola ARNOLDO MOIMDADORI EDITORE A stvovalo mu je 150 strokovnjakov iz Jugoslavije in še iz devetih evropskih 1n izvenevropsldh držav. Na sporedu Je bilo 30 referatov. Glavna tema razprav Je bila istrska folklora, razumljivo pa je, da so se dotaknili tudi številnih drugih problemov s področja ljudske kulture. Veliko pozornost je vzbudil med drugim referat prof. Antona Pavletiča lz Rovinja o beneško-furlan-skih elementih v kulturni tradiciji Istre. , , , V Izoli so slavili čez soboto in nedeljo tradicionalni ribiški praznik. Na sporedu so bila razna spretnostna tekmovanja ribičev ter številne zabavne prireditve. Po mestu so tudi postavili na desetine stojnic z ribjimi specialitetami in s pristnim istrskim vinom. Ribiškega praznika se je v obeh dneh udeležilo nad deset tisoč domačinov ter domačih in tujih turistov. SLEHERNA POTREBŠČINA ZA UČENCA IN DIJAKA (MčUka knii&aMui V Selcah pri Ronkah je bila v nedeljo prijetna partizanska svečanost, na kateri so se spet, kot 'e pravilno ob takšnih prilikah, srečali znanci in prijatelji, ki so za časa druge svetovne vojne prijeli puške v roke, da bi si priborili svobodo, ki je niso hoteli dati našemu ljudstvu nacisti in fašisti. Občina Ronke je, v okviru praznovanj petindvajsetletnice osvoboditve, in ob sedemindvajsetletnici u-stanovitve prvih partizanskih oddelkov v tržiški okolici, priredila prijeten ljudski praznik, na katerem so odkrili ob cesti, ki pelje iz Selc v Doberdob, kip posvečen prvim partizanskim edinicam, ki so se tu spoprijele z nemškimi četami. Pred gostilno pri Ovčarju se je zbrala velika množica ljudi, ki je od vsepovsod prihitela na to manifestacijo. Prisotni so bili bivši partizanski borci, Slovenci in Italijani, župani z občinskimi prapori ter zastopniki številnih organizacij in ustanov Dolga kolona se je na poti k spomeniku ustavila najprej v Selcah, kjer so položili venec pred spomenik padlim te vasice, nato je na cesti proti Doberdobu sledila kratka otvoritvena svečanost spomenika z blagoslovom. Ob tej priliki je godba Kras zaigrala nekaj italijanskih in slovenskih skladb. Na Trgu dell'01mo v Selcah je sledila nato uradna komemoracija. Na odru so se zbrala komandanti prrti sanski h edinic in zastopniki izvoljenih organov. Pred začetkom govorov sta vsak po dve pesmi zapela pevska zbora »Giuseppe Verdi* in »Srečko Kosovel*, oba iz Ronk, nato je z nekaj partizanskimi pesmimi navdušil številno občinstvo Kcmorni moški zbor iz Celja. Župan Umberto Blasutti je ime! krajši govor, nato so prinesli svoje pozdrave zastopniki nekaterih partizanskih edinic, župan pa je prebral številne brzojavke solidarnosti. Predsednik občinskega združenja Zveze borcev iz Nove Gorice Franc Pajntar — Močnik je prinesel pozdrave borcev iz Slo veni j s. Za njim je spregovoril bivši komisar divizije Garibaldi-Natisone Giovanni Pa-doan — Vanni. ki se je po obujanju spominov iz partizanske vojske spustil v ocenjevanje današnjega stanju po svetu, ki je vzbudilo negodovanje številnih zastopnikov levičarskih strank, ki so bili prisotni na proslavi. Uradni govornik na proslavi, podpredsednik senata Pietro Caleffi, je v svojem kratkem govoru obudil spomine na antifašistično borbo v Itolfji in v Evropi ter dejal, da je treba mladino vzgajati v antifašističnem duhu. Caleffi je tudi dejal, da se je treba v današnjem Svetu boriti proti imperializmu in proti obnavljajočim se vrstam fašizma in nacizma. Na proslavi smo opazili tudi številne župane, med katerimi dober-dobskega župana Andreja Jarca. Prisotni so bili še serator Albarello in poslanec Lizzero, podpredsednik deželnega sveta Pellegrini, deželna svetovalca Bergomas in Rizzi, podpredsednik pokrajinske uprave Wal-tritsch, pokrajinski svetovalci, med katerimi tudi Jože Jarc in Marija Ferletičeva, tržaški pokrajinski odbornik dr. Drago Legiša, iz Jugoslavije je bila prisotna poleg delegacije iz Nove Gorice tudi delegacija borcev iz Metlike. Po svečanosti v Selcah je zastop- stvo občine položilo venec pred spomenik padlim v Ronkah. Vpisovanje v slovenske otroške vrtce v Gorici V ponedel.jek se ie začelo v Gorici vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce ter se bo zaključilo v soboto 19. t.m. Slovenske otroke v starosti od 3 do 5 let vpisujejo vsak dan od 9. do 12. ure v otroških vrtcih v Ul. Randaccio in v Ul. Croce. V tem vrtcu naj vpišejo svoje otroke tudi starši iz Šentmavra. Starši naj pri vpisu prinesejo s seboj potrdilo o cepljenju proti kozam in otroški paral:zi. Ob vpisu morajo plačati tudi 2000 lir za hrano v oktobru. Staršem priporočamo, naj vpišejo svoje otroke takoj in naj ne čakajo zadnjih dni. To velja zlasti za tiste, ki so že lani obiskovali vrtec. Pri tem poudarjamo, da je za slovenske otroke edino prime ren slovenski otroški vrtec, ker v njem nadaljujejo z družinsko vzgo-v materinem jeziku. DANES SE ZAČENJA SEMINAR ZA ZAMEJSKE ŠOLNIKE V PODVINU Namenjen je slovenskim šolnikom z Goriškega in Tržaškega g Sekretariat za prosveto iz Ljubljane je kot prejšnja leta tudi letos organiziral v gradu Podvin na Gorenjskem seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske za mejske šolnike. Seminar se začne danes, 15. septembra ob 9. uri ter bo tnajal do 25. septembra. Kogar zanimajo samo posamezna predvidevanja se lahko udeleži seminarja katerega koli dne. Program predavanj je naslednji (v oklepaju so imena predavateljev): 1. Srednjeveško stensko slikarstvo v Jugoslaviji (dr. Šumi). 2. Slovenska dramatika po Ivanu Cankarju (Koruze). 3. Jakopič in Slovenski impresionisti (Breda Mišja). •iiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiHiiHiituiiiHiiHmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii SINDIKALNE VESTI ENOTNA VSEDRŽAVNA STAVKA ZA TRGOVSKE USLUŽBENCE Danes pogajanja na Združenju Irgov-njeno izvedbo na Goriškem cev za Preteklo soboto se je v Gorici sestalo pokrajinsko tajništvo sindikatov trgovinskih uslužbencev pri CG IL, da bi proučili, kako se izvajajo določila vsedržavne delovne pogodbe za to kategorijo, ki so stopile v veljavo dne 1. julija letos. Pri tem so ugotovili, da je nova delovna pogodba važna pridobitev za prizadete trgovinske uslužbence, ker določa minimalne prejemke za vso državo ter v tem približuje trgovinske uslužbence drugim delavskim kategorijam ter jim nudi izhodišče za nadaljnje pridobitve. Danes, 15, septembra, bodo imeli sindikalni predstavniki kategorije trgovinskih uslužbencev za Goriško sestanek s predstavniki pokrajinske zveze trgovcev, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o izvedbi nove delovne pogodbe na Goriškem. Na posvetu so tudi ugotovili, da vodstvo podjetja Ex Vittadello (danes DROP — c.c.m, ki je v sklopu prodajne mreže Montedison) noče aplicirati čl. XXII nove vsedržavne delovne pogodbe, ki govori o določilih za velike prodajne mreže. Na seji so nadalje ugotovili tudi potrebo obnove vsedržavne pogodbe za uslužbence pri zadružnih organizacijah. Požar pri Škocjanu: nad 10 milijonov škode V noči od sobote na nedeljo je v gospodarskem poslopju kmečkega posestva Conte piri Škocjanu izbruh nil požar, ki je kmalu zajel celot no kakih 20 metrov dolgo poslopje Ker to stoji bolj na samoti, so opazili požar šele, ko so plame ni zajeli že vso streho. Na pomoč so prišli gasilci iz Tržišča in Gorice, ki so trdo delali do jutra, da so omejili nevarnost in končno pogasili ogenj. Uničena je bila vsa streha, kakih 400 kv. metrov, SOLSKE KNJIGE tbia iz Padove - Povor. ko po mestnih ulicah si je ogledalo okrog 30 tisoč ljudi V nedeljo zvečer se je s podelitvijo nagrad zaključilo v telovadnici v dolini Koma v Gorici prvo dvodnevno mednarodno tekmovanje folklornih skupin treh sosednjih držav: Italije, Jugoslavije in Avstrije. K tekmovanju se je priglasilo 1(’ skupin med katerimi so bile tudi «Emona» iz Ljubljane, «Djuro Dja-kovič» iz Slavonskega Broda, Folklorna skupina iz Loč-nika tri skupine iz Avstrije ter folklorne skupine iz Padove, Cerna, Tarčenta, Krmina, Tricesima itd V soboto zvečer je nastopilo 8 skupin in med njimi tudi obe skupini iz Jugoslavije, drugih osem pa v nedeljo dopoldne ob 10.30 uri. Posebna ocen:evalna komisija, v kateri so bili dr. Ciceri kot predsednik, prof. Coriona Prandi, dr. Edlinger, inž. Ravnikar (za Jugoslavijo) in Ubaldo Agati, je prisodila po tri nagrade v vsaki od štirih skupin, za katere je veljalo tekmovanje. Skupina A je veljala za izvirnost predvajanih plesov, skupina B za glasbeno izvedbo, C za izvirnost kostumov ter D za ivir-nost starih glasbenih instrumentov. «Emona» iz Ljubljane, «Djuro Ojakovič* iz Slavonskega Broda in cRuzzantini Pavani* iz Padove so prejeli vsak po eno prvo, drugo in tretjo nagrado, skupina «Edelweisi iz Celovca eno drugo in eno tretjo nagrado ter skupina »Prornessi suosi* iz Coma eno prvo nagrado (za izvirne glasbene instrumente). Nagrade so izročili predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi so bili nadškof msgr. Cocolin, podpre-fekt dr. Capellini, gen. Bitossi, odb. Agati in predsednik goriške Pro loro dr. Pellis. Poleg navedenih na grad so podelili tudi vsem ostalim sodelujočim skupinam posebne diplome in pokale, ki so jih prispevale razne krajevne ustanove in podjetja, med katerimi je tudi podjetje Alojz Kodermac. Po razdelitvi nagrad in diplom je goriška folklorna skupina «S. Gorizia* otvorila zaključne nastope z narodnim plesom iz Rezije in polko v lastni kreaciji. Za njimi je nastopila «Emona* s štajerskimi pustnimi plesi in Kurentom, ki je vzbudil splošno zanimanje številnega občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano. Tudi plesa z blazino in z metlo sta bila deležna živahnega odobravanja in prav tako nastop skupine iz Slavonskega Broda s svojimi narodnimi plesi iz hrvaškega Zagorja in petjem iz Makedonije. Omenimo naj, da je bila skupina' . . _ . «Djuro Djakovič* iz Slavonskega i Ivnialu sestanek za preučevanje načrta o avtoportu - Zanimanje dežele za turistično - industrijske načrte vzdolž nase obale Mimohod folklorne skupine »Emona» iz Ljubljane Mimohod folklorne skupine »Djuro Djakovič« iz Slavonskega broda iimiimiiiiifiiiNiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiinimiiiiiiiHiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinuiMi PREDLOG TRGOVINSKE ZBORNICE Deželna uprava naj daje podpore briškim kmetom za obnovitev stanovanj ter 150 stotov sena, 250 stotov sla me, precej kmetijskega orodja in strojev. Škodo cenijo preko 10 milijonov lir. Izgleda, da je požar nastal zaradi pregretja v poslopju spravljene krme. Padec dveh skuteristov v Podgori in v Ločnlku V Ul. Cuneo v Podgori je prejš nji večer poo:la guma na spred njem kolesu skuteristu 43 letnemu Renatu Sortinu iz Podgore, Ul. IV. novembra 3. Pri padcu se je ranil na nogah in v goriški bolnišnici so ga pridržali za 30 dpi na zdravljenju. Ko se je z mopedom vračal iz Ločnik proti Gorici pa je padel v bVžini doma onemoglih 62-letni Bruno Mrak iz Gorice, Ul. Campa-gnuzza 27. Pa padcu se ie udaril v lobanjo in se odrgnil po tele su. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Broda tokrat prvič v Gorici ter se je ustavila na Goriškem še nekaj dni in je včeraj obiskala tudi Doberdob in bojišča iz prve vojne na Krasu. Čeprav je vreme v začetku nekoliko nagajalo, ter je deževalo tik pred nastopom v soboto in v nedeljo, pa je bila udeležba občinstva r>a vseh treh koncertih precejšnja in zlasti ob zaključku v nedeljo zvečer. Še posebno pa je treba poudariti uspeh povorke v nedeljo popoldne po goriških ulicah, pri kateri so .-.odelovale vse nastopajoče skupine ter predstavniki devetih goriških mestnih četrti v slikovitih srednjeveških nošah, z zborom «Se-ghizzi* in domačo folklorno skupino. Povorka se je zaključila v parku goriškega županstva ter računajo, da jo je gledalo okrog 30 tisoč ljudi. Kot smo že omenili, je bilo to tekmovanje folklornih skupin v Gorici letos prvič in lahko rečemo, da je bil to dober začetek, ki je dol posebnega poudarka tudi folklorni paradi, katerega je bila tokrat že peta, pa doslej brez nagradnega tekmovanja ni imela potrebnega dopolnila. Vsekakor je to tekmovanje nova važna pridobitev mednarodnih prireditev v Gorici, ki bo v prihodnjih letih prav gotovo dosegla še nadaljnji razvoj. Na petkovi seji odbora trgovinske zbornice, ki je bila pod predsedstvom geom. Lupierija, je ta poročal o pogovorih, ki jih je imel z inž. Rusconi-Clericijem, ki je bil pred kratkim v Gorici. Ta strokovnjak bo pripravil okvirno študijo o go-riškem avtoportu. Studio, ki mu inž. Rusconi-Clerici načeluje, je pripravil že načrte za podobne trgovske postaje v Bologni, v Rimu in drugje v Italiji. V kratkem bo trgovinska zbornica sklicala sestanek zastopnikov vseh tistih ustanov, ki so zainteresirane pri tem načrtu, ki io izredne važnosti za Gorico. Na isti seji je predsednik Lupieri poročal še o stikih, ki jih je imel z deželnim odbornikom za urbanizem De Carlijem. Orisal mu je načrt za pripravo okvirne študije o obmorski pokrajini med Gradežem in Tržičem. O tej pobudi smo že pisali. Skupini strokovnjakov bodo dali nalogo sestaviti načrt, iz katerega bo razvidno ali je možno, da obstajata ena poleg druge, dve važni iniciativi: turistična ob morju. industrijska v zaledju. Pri tem načrtu so zainteresirane še nekatere druge javne ustanove na Goriškem. Preuredili bodo tudi urade trgo-yinske zbornice. S tem v zvezi so PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO «SOVODNJE» OCENJEVALNA AVT0V0ŽNJA po GORIŠKEM In TRŽAŠKEM Sovodnje Ob SoM 30. 8. 1970. sestavili komisijo, v kateri so predsednik, odbornika Zuldani in Scara-no ter direktor zbornice. Deželni upravi bodo predlagali, da bi izdala zakon, po katerem bi kmečkim posestvom v Brdih dajali razne podpore, če nameravajo zgraditi ali obnoviti svoje stanovanjske zgradbe. Začasna služba občinskih popisovalcev Oktobra in novembra bodo po vsej državi izvedli spiošno popisovanje v kmetijstvu. Goriška občina v ta namen najela določeno število popisovalcev, ki pa morajo imeti diplomo višje srednje šole. Prizadeti, ki reflektirajo na to dalo, naj vložijo prošnjo na prostem papirju na župana goriške ob- I* goriške bolnišnice Sinoči nekaj po 19. uri so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v splošno bolnišnico v Gorici 25-let-nega Venceslava Serija iz Gorice Ul. Faivetti 11, ki so mu zdravniki uSot°vili poškodbe na tretjem ln četrtem prstu desne roke. Seri se Je ranil v tekstilni tovarni v Pod-gori, ko j« pregledoval neko sta-tev in po nesreči vtaknil roke med kolesje. Prvo pomoč pa so nudili nekaj Prod 18. uro 25-letnd študentki Marini Hichell iz Standreža, Mihaelova ulica 46, kd je pri neki prometni nesreči dobila poškodbe na udih. Okrevala bo v 10 dneh. 4. Župančičeve otroške pesmi (dr. Mahnič). 5. Informacije o sodobni slovenski književnosti (Kmed). 6. Delež slovenskih alpinistov pri osvajanju Himalaje (Kunaver). 7. O novejšem razvoju mest r Sloveniji (dr. Vrišer). 8. Koroški plebiscit (ob 50-letnici (dr. Pleterski). 9. NOB v slovenski grafiki (dr. Mikuž). 10. Besedni zaklad slovenskega knjižnega jezika (Suhadolnik). 11. Razvoj slovenske filozofije (dr. Kos). 12. Razvoj slovenske filozofije (dr. Kos). 12. Novi pogleda na slovensko srednjeveško slovstvo (dr. Kos). 13. Modema slovenska opera (dr. D. Cvetko). Kako j« z zdravniki-specialisti v bolniški blagajni Nekateri bralci so nas obvestili, da je v teh dneh zdravnjca dr. Bortoluzzijeva, ki je doslej, kot zdravnica INAM, obiskovala otroka tudi na domu, nehala s temi obiski, ker je bila premeščena drugam. Dr. Bortoluzzijeva je namreč tudi pediater. Obrnili smo se zaradi tega na ravnatelja goriške podružnice IN AM. da bi dobili pojasnila v tej za-tlcvi. Ravnatelj INAM nam je prikazal ustroj sodelovanja z zdravniki, ki ga ima ta ustanova. INAPJ sklepa konvencije z zdravniki splošnega zdravilstva za splošno oskrbo bolnikov. V to kategorijo spadajo tudi zdravniki — specialisti in zaradi tega je logično, da pri svojih pregledih opravljajo poleg splošne službe tudi specialistično. Vendarle pa niso do tega primorani. Vzporedno s trin pa ima INAM pogodbe z zdravniki — specialisti samo za specialistično zdraviliško oskrbo. V to kategorijo spada tudi pediatrija. To specialistično oskrbo pa opravlja INAM le v svojih posebnih ambulantah. V zvezi s primerom dr. Bortoluz-zijeve nam je ravnatelj INAM povedal, da je ta spremenila svoje delovne odnose z bolniško blagajno. Odpovedala se je statusu zdravnika splošne bolniške oskrbe ter sprejela delo specialistke za otroške bolezni. Zaradi tega sprejema odslej bolnike samo na ambulantah INAM v Gorici in v Tržiču. Je pa vrsta drugih zdravnikov splošne oskrbe v Gorici, ki so istočasno specialisti pediatri in ki lahko opravljajo tudi to službo, seveda v okviru splošne zdravniške pomoči. Dražba za gradnjo železnice Dne 2. oktobra je razpisana draž ba za oddajo del pri gradnji železniškega odcepa Brancolo - Ron-chi južna postaja. Odcep bo dolg 6.5 km ter bodo zanj potrošil* 395 milijonov lir. Od tega bo dežela prispevala 80 odstotkov. Železnica sama bo stala predvidoma 482 milijonov, preostanek pa je določen za odkup zemljišča in za druge stroške. Včeraj se je ponesrečil 28-letai Walter Frandolič iz Ronk. Dober-dobslca cesta 16. V bolnišnici v miču so mu ugotovili rano na bradi ter poškodbe na rokah in so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. VERDI 17.30: «L’uotno venu- to dal la pioggia», c. Bronson, a-meri5ki Ciini v barvah. CORSO 17.00: «Le vergogne del mondoii. Dokumentarni film Giu-seppa Scoteaeja. MODERNISSIMO 17.15: «Le cal-de notta dd Poppean, O. Bero-va ta B. Harris; Italijanski flJm v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15: «i brevi glornl selvaggi«, b. Hershey in R. Thomas; ameriški film v barvah. Mladim pod 18. letom prepove^ dan. CENTRALE 17.30—21.30: «Io, la, io... e gld altrri, G. Lollobrigida ta N. Manfredi; italijanski film Iršič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30 «11 mondo dl Suzy», W. Holden in N. Kwa«n. PRINCIPE 18.00: «La Parmjggiar na», N. Manfredu ln K. Spaak. Vol Vi Goriv n SOČA «Velikt manevri*, francoski barvni Oim — ob 18. In 20. uri. SVOBODA «Za njeno ljubezen*, a-mariški barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVACINA Prosto. SEMPAS Prosto. KANAL Prosto. POTUJOČI KINO Prosto. DE2URNI LEKARNI V GORICI V Gorici j« danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna DT7DINE - Trg sv. Frančiška 5 - tel. 31-34. V TR2ICU V Tržiču je ves dan ta ponoči dežurne lekarna S. Nicolb, dr. Glorglo Olivatti, 01. 1. magglo 4: tel. 73328. PRIMORSKI DNEVNIK 4 15. septembra 1970 Pred proslavo stoletnice tabora pri Kubedu v slovenski Istri Začetki narodnega prebujanja slovenske Istre Avstrijske oblasti so zanemarjale prosveto v Istri, zlasti na slov. podeželju Prihodnjo nedeljo popoldne bo slovenska Istra slavila 100-letnico ljudskega tabora v Kubedu, ko je 7. avgusta 1870 več tisoi Slovencev in Hrvatov zahtevalo slovenske šole, enakopravnost svojega jezika z italijanskim v javni upravi, znižanje davkov itd. Ob letošnjem slavju, ki ga organizira poseben odbor občinske skupščine Koper, je pred dnevi izšla tudi priložnostna študija o tedanji dobi ter o kubejskem taboru in njegovem pomenu, ki jo je napisal zgodovinar prof. Janez Kramar. Iz te študije povzemamo danes prvo poglavje. Sredi XIX. stoletja, v letih avstrijske vladavine, je bila slovenska Istra najmanjši upravno-politični del Slovenije. Po starem pravilu »deli in vladaj* so Slovenci tedaj živeli kar v osmih avstrijskih deželah. Slovenska Istra je bila zaradi svojega obrobnega položaja izpostavljena ponemčevanju in poitalijančevanju in je bila naša najbolj zaostala ter najbolj za-mudniška pokrajina. Znašla se je med kladivom in nakovalom avstrijskega reakcionarnega družbenega sistema na eni in iredentizma italijanskih nacionalistov s svojimi raznarodovalnimi težnjami na drugi strani. Takšne razmere so bile rezultat stoletij istrske zgodovine. Italijanski iredentist T. Luciani pravi v nekem članku takole: »Štiri ali pet stoletij beneškega gospostva (v Istri) so bila na žalost stoletja nezavesti in spanja. Tudi samo slovensko ljudstvo v vaseh je imelo v svoji podivjanosti in surovosti tudi klice velikih kreposti, ki bi že do sedaj vzbrstele. če ne bi Benetke v tej deželi še bolj podžigale prvotne nesloge med čevlji in opankami, med zemljiškimi posestniki in delavci, med meščani in kmeti, med &ča-vi in Latini...* / V revolucionarnem letu 1848 sta se zlasti kop i iredentista C. Combi in A. Madonizza potegovala na Dunaju, da bi avstrijska vlada uvedla za Istro kot uradni jezik italijanščino. Ko jima je minister Stadion, ki je dobro poznal narodnostne razmere v Istri, njuno prošnjo odbil, je A. Madonizza v svojem takratnem razpoloženju pisal piranskemu občinskemu svetu: ttDamoklejev meč visi nad našo glavo. Kar se je zgodi’o pod Metternichom, to se dela smelo in obzirno pod ustavnim režimom. Ta municipij naj temu težkemu vprašanju posveti vso srnji pozornost.* Po »organiziranem* plebiscitu so izglasovale istrske občine izjavo z zahtevo, naj se proglasi italijanščina v Istri kot uradni jezik. Po tezah A. Madonizze, De Franceschija in Vidulieha v tržaškem uradnem listu hočejo postati istrski Slovani vse bolj Italijani itd., in po polemikah v obeh italijanskih tržaških listih je zlasti A. Madonizza s svojo taktiko dosegel na Dunaju, da so morali vsi oblastni organi v Istri in celo cerkev pisati dopise v italijanščini. S tem je bil istrskim Slovanom zadan težak udarec. Na sodiščih je bila predpisana s patentom že leta 1815 italijanščina kot uradni jezik; spremenili so ga šele leta 1883. V oblastnih organih so imeli Slovani izredno malo svojih zastopnikov. Čeprav so po statistikah po številu dvakrat ali trikrat prekašali Italijane, so v tretjem volilnem razredu imeli pravico voliti le tretjino svojih odbornikov. Slovani niti tega niso dosegli. Velika večina je bila gospodarsko odvisna od italijanskih bogatašev v mestih in zato je volila Italijane, tako da je slov. podeželje ostalo skoraj brez svojih zastopnikov. Neznatna plast slovenske inteligence je komaj nastajala, z njo pa se je porajalo tudi narodno prebujenje nižjih družbenih plasti in to v težkem spopadu z vladajočim razredom italijanskega naroda. Nesreča je bila še večja, ker so bili Slovenci in Hrvati v glavnem kmetje in so po izobrazbi močno zaostajali za Italijani v mestih. Vse do 1860. leta so avstrijske Oblasti v Istri zanemarjale prosveto, dasta na slovenskem podeželju. Slovanske šole, na katerih so poučevali največ kaplani in župniki in nekaj pomanjkljivo izobraženih učiteljev, so bile le v večjih slovanskih naseljih v Istn. Italijani so v letih 1843—1859 razpravljali o tem, kako bi uvedli v Istri samo italijanske šole. Avstrijske oblasti namreč niso vedno upoštevale zahtev italijanskih nacionalistov o uporabi italijanskega jezika v osnovnih šolah. Vedele so, da je v Istri dosti več Slovanov kot Italijanov. Leta 1846 so nor. izdale naredbo, da mora biti pouk v šolah v jeziku prevladujočega ljudstva. Po zaslugi grofa Stadiona, državnega namestnika oz. deželnega glavarja v Trstu, smo dobili Slovenci v Trstu takrat nekaj slovenskih učnih knjig za osnovne šole. O zaslugah grofa Stadiona obstaja tudi tale vest: »Pred njim nihče ni omenjene nevarnosti preudarjal in spoznaj. Le njemu gre tedaj zasluga... Skoda vendar velika, da ta gospod, dobro znan tudi zaradi njegovega neizmernega prizadetja in truda, kar se tiče omike tukajšnjih Slovencev in pa naprave dobrih m primernih knjig za njihove narodne šole, je ostal le šest let — odleta 1841 do 1847 na našem Primorju. Koliko lepega, dobrega in koristnega bi se ne zdaj videlo zastran tih jako zanemarjenih hudi. Popolnoma prepričan je tudi on bil, da se daja mladina kakega si bodi naroda le v svojem lastnem, ne pa v tujem jeziku, kakor misle znani hudi zatiralci naše narodnosti, najbolj poducevati in sploh omikati, da napreduj, kakor se spodobi. O tej zadevi se je on mnogokrat z učitelji resno pogovarjal. To dobro vem... Kar se Uče ljudskih šol, ki so pa za-llbog! Slovencem v okoltct do zdaj premalo koristile... kako da je oac tam omenjeni deželni glavar Stadion preslavnega spomina zanje srkbel. za njim nije bilo tuka) nobenega tacega podnomtka sploh vsih ljudskih zadev!* V nacJaljeivanju praM avtor, da nam Slovencem revolucija 1848 prinesla izastran naše narodno-sploh malo dobrega*, ker so Italijani, ki so imeli večino *v tukajšnjem deželnem zboru*, tudi poslej zatirali Slovence kot poprej. Vzrok pa je videl avtor tudi v narodni mlačnosti in nemarnosti. Kasneje se je narodna zavest začela krepiti, nd pa zajela ljudskih množic, »kjer je ravno tako še zmiraj premalo vnetosti za naše narodne zadeve, čeravno si več izmed učenih možakov na vso moč besedo in z dejanjem, ustmeno pismeno zanje prizadeva...* Ko bil leta 1855 sklenjen med avstrijsko vlado in papežem konkordat, je katoliška cerkev ponovno dobila upravo javnih šol in nadzor nad njimi. Izpostavljeni nevarnosti poitalijančevanja z utemeljitvijo, da je v Istri uradni jezik italijanski, so bili naši ljudje predvsem v italijanskih šolah v mestih. Trst, ki je bil tedaj družbeno, politično in kultumo-prosvetno središče primorskih Slovencev, je priskočil na piomoč tudi Slovencem v Istri. »Slavjansko društvo*, ustanovljeno v Trstu 1. 1849, je od marca do julija izdajalo prvi slovenski list »Slavjanski rodoljub*, katerega urednik je bil Ivan Cerar. List je izhajal vsak mesec in objavljal članke v slovenščini in hrvaščini o političnih, kulturnih, prosvetnih in gospodarskih razmerah tudi v Istri. Izšlo pa je le pet številk. Leta 1950 je začelo društvo izdajati list »Jadranski Slav-jan*. Oba lista Je pošiljajo tudi v Istro maloštevilnim čitateljem. Na oblikovanje narodne zavesti sta oba časopisa vendar nekoliko vplivala. Leta 1853 je izšel v Trstu »Koledarček*, izdajo .za leto 1854 pa je avstrijska vlada prepovedala. Vzrok za to je navedel Josip Godina-Verdeljski šele 1872. leta: tPonovile so se tiste skoraj žalostne besede, ki so se pristavile bile nekemu členku, zadevajočemu naš Terst... Glasijo se pa te besede takole: Vidi se, da naši Slovenci v okolici... premenjavajo počasi svoj jezik in svojo ob’eko z jezikom in obleko meščanov; in temu je uzrok ubožtvo, pomnože-vanje njih družin, neprestano razdeljevanje njih nepremičnega premoženja po smerti prejšnjih nje- govih posestnikov, kakor tudi vedno razprostiranje mesta proti o-kolici ,v katerem so prisiljeni iskati si kruha, tedaj neprestani dotik in obhod z Lahi, v katere se bodo na zadnje, kakor se zdeva po vsem spremenili (če se sicer Mizni Kranjski ne obnese, kakor jej mi želimo, da si pomaga sebi in pa njim) da varuje sebi in še *ob pravem času tudi njim narodnost, ki še jako teri pod gospod-stvom zgoraj omenjenih svojih zatiralcev.* Leta 1853 je dal v Trstu natisniti svoj govor »O preporodu knjige slavinske na jugu* profesor hrvaškega jezika Frianjo Rurelac. V Kopru ga je podarjal svojim prijateljem, na koprski gimnaziji pa je govoril profesorjem o nujnosti učenja slovanske slovnice. O njem so pisale tudi ljubljanske Novice: tUceni mož, katerega lepi, privlačni in resnično očarljiv razgovor daje družbi, h kateri pride, duh in življenje.* V tem času je bilo v Kopru že precej Slovencev, pa tudi Hrvatov-meščanov. Slovenski jezik so govorili v cerkvi pa tudi na sodišču. Delali so na tem, da bi ga kolt predmet uvedli tudi na koprski gimnaziji. Koprski Italijani so tedaj namesto »kngua schiaiva* začeli govoriti «lingua slava. uiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POTENCIALNI PREDSEDNIK ČILA ALIENDE IN NJEGOVA VLOGA Bo desnica preprečila «zmagoviti pohod levice»? Salvador Alknde je že ponovno opozoril, da mu strežejo po življenju Prvič bi se zgodilo, da bi marksist prišel brez revolucije na oblast Kakor so poročale časopisne a-gencije, je vodja čilske Levice Al-lende, ki je na zadnjih volitvah dobil večino, na množičnem zborovanju v Valparaisu izjavil, da more kadarkoli izročiti seznam imen ljudi, ki pripravljajo zaroto proti njemu. Salvador Allende, kot je znano, še ni bil izvoljen za predsednika Čila, pač pa je dobil največ glasov in bi kot takšen mogel postati predsednik Čila, kajti navada je, da čilski kongres izvoli za predsednika tistega kandidata, ki je dobil največ glasov. Ker pa je Allende marsikomu »v napoto*, mu strežejo po življenju. Oglejmo si, kdo in kaj je Salvador Allende. Salvador Allende je že štirikrat kandidiral za predsednika Čila. Prvič leta 1952, ko je dobil 50.000 glasov, šest let pozneje je njegova »ljudska fronta*, ki so jo sestavljali komunisti in socialisti, dobila 350.000 glasov, in spet šest let pozneje, ko se je zoperstavljal dosedanjemu predsedniku Freiu, je dobil malo manj kot milijon glasov. Kakor vidimo, se je mož dosledno vzpenjal navzgor. Ko pa je bil konec lanskega leta izbran za predsedniškega kandidata združene levice, ki so se ji pridružili tudi demokrščanski disidenti, so vendarle mnogi majali z glavo, češ da je Allende zgrešen kandidat, ker prihaja »na cilj* vedno kot drugi in da bo tudi tokrat prišel na cilj kot drugi in da bi zato bilo za levico veliko bolje, če bi našla kakega drugega kandidata. Nasprotniki pa so mu napovedovali popoln polom, češ da bo tokrat Allende zapel svoj labodji spev, nakar da bo šel v pozabo. Vse do volitev je Allende po popularnosti zavzemal mesto, kakršno je zavzemal predstavnik konservativcev Alessandri, medtem ko je »rinil daleč v ospredje* demokrščanski kandidat Tomič, po rodu Dalmatinec. Za Tomiča so mnogi trdili, da je gotov zmagovalec, kajti predstavljal je demokristjane, naslednika sedanjega predsednika Freia, ki je v Čilu »odprl na levo* n začel vrsto preosnov, za katere so nekateri trdili, da gre dejansko za pravo revolucijo. In vendar je zmagal Allende in njegova zmaga je marsikoga presenetila. Razlika 30.000 glasov, kolikor jih je dobil več kot Alessandri, mu sedaj odpira vrata v predsedniško palačo, Tomič pa, ki J- bil »najbolj perspektiven* tek- je iifiimiiimmiiiiiiiiiimiu......m.......mm...........................■»■..... mec, je dobil najmanj glasov. Še več, demokristjani, ki so izgubili s Tomičem, ponujajo svoje glasove Allendeju. S tem bi Čile mogel postati prva dežela, v kateri bi prišel marksist z volitvami in ne z revolucijo na oblast. Seveda bi to moglo imeti izredne posledice v samem Čilu pa tudi v vsej Latinski Ameriki. Poznavalci razmer pravijo s tem v zvezi, da se je uresničilo tisto, v kar je bil prepričan Allende sam. Ta je bil nekoč rekel Fidelu Castru, da »v Čilu more socializem zmagati s pomočjo volilnih žar*. Ne bomo na to prisegali, kajti Allendeju se streže po življenju že sedaj, ko še ni prišel v palačo Monede, z druge strani pa vemo, da se dajo glasovi »preusmeriti*. Toda to ne kaže le odločnost predsedniškega kandidata, pač pa dokazuje, da bi mogel Čile dobiti zares idealnega človeka za morebiten prehod dežele iz zaostalega kapitalizma v nekakšno bolj ali manj socialistično družbeno ureditev. Kdo je Allende? Allende ni kak delavski voditelj starega kova, niti ne kak salonski revolucionar oziroma marksist. Allende ima veliko življenjskih sil in tudi življenjskih izkušenj', hkrati pa tudi volje, da uresniči marksistične teorije v čilskih razmerah. To bi mogel Allende potrditi tudi z vsem svojim dosedanjim življenjem. Sedaj je star 62 let in mnogi menijo, da je to njegova najbolj zrela življenjska doba. Po poklicu je Allende zdravnik, psi-niater. Verjetno ga je prav njegov* poklicna zavzetost navedla na to, da se je lotil politične dejavnosti, predvsem borbe proti na-siliu. Vendar je tudi res, da se je s svojim osnovnim poklicem bolj malo ukvarjal. V politiko se je vrgel že pred začetkom druge svetovne vojne, ko sa je 1938. leta v predsedniški kampanji boril skupno z radikalnim prvakom Pedrom Cedrom za oblast ljudske fronte. Tedaj je v Cedrovi vladi dobil ministrski položaj. Bil je prvič in poslednjič minister, minister za zdravstvo. Trikrat je kandidiral za predsednika in trikrat je pogorel. Kljub temu ima za seboj bleščečo politično kariero: 1942. leta so ga imenovali za vrhovnega upravnika blagajne socialnega skrbstva, naslednje leto je bil že šef socialistične stran-| ke. Njegova kariera gre naglo navzgor, kajti 1945. leta je izvoljen za senatorja in kot takšen podpredsednik in nato predsednik senata. S svojo avtoriteto je strnil okoli sebe vso levico in tudi del sredine. V tem morda tiči njegov uspeh, da je namreč navezal nase tudi del nemarksistov. Čeprav je bil in je nasprotnik krščanske demokracije, je hkrati osebni prijatelj sedanjega predsednika demokristjana Freia. Tudi njegov način življenja ni preveč v skladu s podobo, ki jo imajo marsikje o življenju delavskega voditelja. Ima ženo in troje otrok in živi v lepi vili rezidenčne četrti Santiaga. Ima zelo bogato IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Claudio Bianchi v «La Lantetrna» Razstavišče «La Lanterna*. ki je v Trstu ena izmed najbolj upoštevanih galerij, pričenja svojo jesensko dejavnost z razstavo samo v ožjem krogu znanega likovnega ustvarjalca, ker mu u-metnost ni poklicno udejstvovanje. Razstavljavec Claudio Bianchi je petintridesetletni tržaški zdravnik anatomopatolog, ki se pa iz ljubezni do umetnosti z njo u-kvarja že iz dijaških let. Razumljivo je torej, da se nam zato kaže na tej svoji prvi lastni razstavi ne več kot začetnik, marveč kot dovršen likovnik, ki je pred tem prešel preko mnogih izkustev raznih stopenj predmetne likovmsti. Zaradi tega ga v katalogu predstavlja znani umetnostni kritik Garibaldo Marussi že v njegovi najnovejši in zelo napredni razvojnosti slikarskega izraza, pri čemer navaja v povezavi z njim take novatorje kot so to bili Kandinskj). Wols in Mi-chaui, ki je dal tiskani in pisani besedi likovno vrednost. Bianchijeva dela. posebno iz poslednje dobe, zares nakazujejo delno ideogramski izvor Daljnega vzhoda. Je pa to le izhodišče do njegovih kaligrafsko občutenih skopo obarvanih risb, v katerih uporablja nenavadne grafične prijeme mešanega načina barvanja s tušem, tempero in pasteli, ki jih nanaša tudi od zadaj na prozorno tanke pole da dospe tako do zračnejših učinkov. V njih daje razpihana igra nagonskih zamahov čopiča s slikovitim prepletom potez umetniško zaključene celote, ki pa so v svoji jasnosti podobne prozornosti žuboreče studenčnice. V njih namreč ni nikjer opazen zastoj, trud-nost v povezovanju instinktivno izraženih likovnih enot z onimi iz stvarnejšega sveta, ki čeprav redke pronicajo iz živahne abstraktnosti ekspresionističnega navdiha. Je pa pojavnost oblik našega okolja obilnejša v velikih rjavkasto ali modrikasto obarvanih oljih na papirju iz prve polovice preteklega leta. Nastopa pa v obilnosti fragmentarične razčlenjenosti oblik žena, cvetja , koles in pravljičnega zmaja svetega viteza Jurija, v mojstrski mozaični sestavi. In prav ta soigra različnih likovnih enot ustvarja poglobljeno prijetnost naše emotivnosti. MILKO BAMBIČ (Nadaljevanje m 6. strani) MMamm mtmm cz li C! hdid mm DUNAJ, 14. — V oktobru bo na Dunaju začel dedovati prvi center za ultrazvočno diagnosticiranje. Ravnatelj centra bo dr. Kra-tochvvil. Zdli se, da ima tako diagnosticiranje veliko prednosti, predvsem kar se tiče ginekologije. Ultrazvoki so talko za maiter kot za še nerojenega otroka manj nevarni kot žarki X, poleg tega pa je ta diagnoza tudi cenejša. Metoda z ultrazvoki se more uporabiti že pred 16. tednom nosečnosti in ni treba pacientke pripraviti na to diagnosticiranje. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Branite svoj ugled in postavite se po robu tekmecem. Prijetno srečanje s prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite podporo, ki vam jo nudi vplivna osebnost. Neko čustvo postaja čedalje bolj trdno. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V svojem delu ne boste imeli težkoč, delajte, kot se vam zdi najbolj pravilno. Z drago osebo ne bo prišlo do končnega razdora. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne vztrajajte pri nehvaležnih delih, ki vam ne zagotavljajo nobene perspektive. Odpravite ljubosumnost pri dragi LEV (od 23.7. do 22.8.) Razumevanje s strani predstojnikov vam bo posebno dobro došlo. V čustvenih zadevah bodite trezni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša popularnost in ugled se bosta povečala. Površne čustvene pustolovščine vam ne bodo omogočile prave srect?. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite se pred napakami, ki jih povzroča lahkomiselnost. Prehodna kriza v nekem prijateljskem odnosu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če si želite določenih sprememb, bodite pri izbiri dovolj previdni Vaše razpoloženje bo bolj pesimistično. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte doseči uspeh, ne da bi preveč hiteli. Če želite, da vas sreča ne zapusti, bodite bolj daljnovidni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite svoja poznanstva in ne dovolite, da bi sreča šla mimo vas. Neka premestitev bo odločilna razvoju čustvenega odnosa. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je ugoden za vse znanstvene dejavnosti. Ne obstanite pred nekaterimi težavnimi vprašanji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izvajajte vztrajno svoj program, ne glede na prehodno nerazpoloženje. Napeto vzdušje v odnosu do neke osebe, ki vam je pri srcu, TOREK, 15. SEPTEMBRA 1970 Letošnja kraška ohcet v slikah TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih; 12.00 Pratika; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tambura-ški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Humor v slov. literaturi: D. Feigel; 19.25 »Duke of Dixieiands>; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.30 Fioravanti: »Vaške pevke*; 21.05 Pogled za kulise; 21.45 Glasba v polmraku. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.40 Radijska priredba; 16.05 Busoni: La sposa sorteggiata. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Orkester in zbor; 10.00 Juke box; 10.15 Pojeta Biserka Cvejič in Vladimir Ruždjak; 11.00 Glasbeni vrtiljak; 11.15 Od plošče do plošče; 11.45 Orkester; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.40 Popevke; 15.15 Ritmi; 16.00 Prenos RL; 17.20 Poje Alfin Nipič; 17.30 Program za mladino; 18.10 Melodije; 18.30 U-spele plošče; 18.45 Ritmi za mladino; 19.15 Mala biblioteka; 20.00 Pianist Errol Gamer; 20.30 Prenos RL; 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.20 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Povedali so nam, da je poletje; 14.00 Spored za popoldne; 16.00 Beethovnova klavirska glasba; 16.45 Poletni program za mladino; 18.00 Pesmi za vsakogar; 18.15 Oddaja za bolnike; 19.05 Glasbene počitnice; 20.20 Donizettijeva »La Favorita*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 840 Baritonist S. Colombo; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Nada; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj ir. kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Orkester Mantovand; 16.00 Popoldanski spored; 19.05 Pisan spored; 21.00 Juke box poezije; 21.40 Nove pesmi; 22.10 Sestanek s Korsa-kovim; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 9.30 Scarlattijeve skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.35 Baročne sonate; 12.20 Operna glasba; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Anketa: Pijejo Italijani preveč?; 19.15 Koncert; 20.15 Komorna glasba. FILODIFUZIJA Polifonija; 9.40 Sodobna 9.20 ital. glasba; 10.00 Variacije; 12.00 Brittenove skladbe; 12.30 Operna glasba; 13.30 Portret avtorja; Bo-rodin; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila: 7.50 Beseda na današnji dan; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja; 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 10.35 Slov. narodne pesmi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Lepe melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Orkester Percy Faith; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Instrumentalne skladbe za mladino; 15.25 Mladinska oddaja; 15.40 Poje Vice Vukov; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Ludvvig van Beethoven; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov; 19.15 V torek na svidenje; 20.00 Lahko noč, o-t.roci!; 20.15 Ansambel Jožeta Krežete; 21.00 Prodajalna melodij 21.30 Radijska igra; 22.22 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev; 23.15 Jugoslovanska glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Plesna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 18.15 Program za najmlajše; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 J. Anouilh: II viaggiato-re senza bagaglio; 22.20 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Področja suše; 22.15 Neveux: «Vidocq», 2. nadalj. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.50 Poročila; 10.35 TV v šoli; 11-40 Ruščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli _ ponovitev; 17.10 Angleščina; 18.40 Medvedov godrnjavček; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Torkov večer z J. Kampičem; 20.05 O našem govorjenju; 20.30 Skrivnost rakave celice; 21.35 Tam, kjer se življenje konča — madž. film; 22.55 F. Schubert: Simfonija št. 7. Ženin in nevesta gresta ob zvokih harmonike ter ob spremstvu svatov k poroki Seveda je moral ženin s svati še prej po nevesto: pred nevestino hišo na Colu Ko sta si ženin in nevesta rekla «da», sta s spre«*' stvom šla pod slavolokom na Colu Ženin in nevesta v kuhinji kraške hiše v Repnu, kjer ju sprejmeta ženinova «veliki oče» in «velika n18*'” *% M ____________________ . £& ojip I VjJ* j——......... v m mm Na letošnji kraški ohceti je nastopila s svojimi narodnimi plesi rezijanska folklorna skupina, katere Ple je privabil številno občinstvo Sicer pa je tudi letošnja prireditev privabila na Kras veliko ljudi. Na gornji sliki vidimo del množice. je prihitela k cerkveni svečanosti na «Tabor* ITALIJANSKI POKAL IZIDI L skupina Cagliari - Massese 4-1 Livorno - *Pisa 1-0 2. skupina Bologna - ‘Lanerossi .1-1 Cesena - Modcna 2-1 3. skupina Afalanta - Como 1-1 Monza - Inter 1-1 4. skupina Brescia - #Varesc 2-0 Milan - ‘Mantova 21 5. skupina ■Juventus - Arczzo 3-1 Novara - Verona 1 0 6. skupina Torino - Perugia 4-1 Ternana - Sampdoria 1-1 7. skupina Fiorentina - Foggia 3-0 Bari - *Taranto 2-1 8. skupina Lazio - Catanzaro 3-0 Roma - ‘Palermo 1-0 9. skupina Napoli - Catania 2-0 Rcggina - Cascrtana 0-0 LESTVICE Livorno Cagliari Massese Piša Cesena Bologna Modena Lanerossi 1. skupina 5 3 2 4 3 2 3 3 1 0 3 0 2. skupina 5 3 2 2 3 1 2 3 1 2 3 1 1 0 1 0 1 1 0 0 0 1 1 3 0 1 2 2 3 8 2 2 3 3 2 1 0 5 4 6 1 2 3 4 Atalanta 3. skupina 4 3 1 2 0 4 3 Monza 4 3 1 2 0 3 2 Juter 3 3 1 1 1 6 3 Como 1 3 0 1 2 1 6 Milan 4. skupina 6 3 3 0 0 7 1 Mantova 4 3 2 0 1 3 2 Brescia 2 3 1 0 2 2 2 Varese 0 3 0 0 3 0 7 Novara 5. skupina 5 3 2 1 0 4 2 Juventus 4 3 1 2 0 6 4 Arczzo 2 3 1 0 2 2 4 Verona 1 3 0 1 2 1 3 Torino 6. skupina 5 3 2 1 0 8 4 Sampdoria 4 3 1 2 0 5 4 Ternana 3 3 1 1 1 3 2 Perugia 0 3 0 0 3 1 7 Fiorentina 7. skupina 6 3 3 0 0 6 0 Bari 4 3 2 0 1 3 3 Taranto 2 3 1 0 2 2 3 Foggia 0 3 0 0 3 0 5 Borna 8. skupina 6 3 3 0 0 5 I I-azio 4 3 2 0 1 5 3 Catanzaro 2 3 1 0 2 3 5 Palermo 0 3 0 0 3 1 5 Napoli 9. skupina 6 3 3 0 0 10 1 Casertana 2 3 0 2 1 0 2 Catania 2 3 0 2 1 3 5 Reggina 2 3 0 2 1 4 9 A SKUPINA c: = "f ="3 UP5 IZIDI Alessandria - Rovereto Padova - Solbiatesc Parma - Treviso Pro Patria - Sottomarina Reggiana - Derthona Seregno - Piacenza Trento - Lecco Udinese - Legnano Verbania - Triestina Venezia - Monfalconc Cdinese 110 0 Trento 110 0 Reggiana 110 0 Padova 1100 Seregno 1100 Verbania 110 0 Alessandria 110 0 Sottomarina 110 0 Parma 110 0 Treviso 10 0 1 P. Patria 10 0 1 Rovereto 10 0 1 Triestina 10 0 1 Piacenza 1001 Solbiatese 10 0 1 Derthona 10 0 1 Lecco 10 0 1 Legnano 1001 Venezia ---------- Monfalcone 4-2 1-0 3- 2 1-2 2-0 1-0 2-0 4- 0 1-0 odg. 1 2 2 2 NOGOMET A SKUPINA C LIGE Poraz Triestine v Verbanii Edini zadetek je bil Martinellijev avtogol - Od favoritov prvenstva edino Udinese in Reggiana s celotnim izkupičkom Triestina je na nesrečen način izgubila prvo prvenstveno tekmo v Verbanii. Kljub nepopolni postavi se je namreč tržaško moštvo enakovredno borilo z živahno domačo e-kipo in klonilo le zaradi avtogola Martinellija, ki je nehote odbil aster prosti strei desnega krila Ubere in ukanil svojega vratarja-To je bil pravzaprav edini resen strel v vrata v celi tekmi, ki se je v glavnem odvajala zunaj kazenskih prastorov. Domačini, ki so namreč v prvih minutah prevzeli pobudo, niso bili sposobni prebiti bloka, ki so ga sestavljali Del Piccolo, Martinelli, D’Eri in tokrat odlični Marcolini. Po golu, Ki je^ padel v 18’ pa je Triestina z režijo Scale in predvsem Pestrina celo izvedla večji pritisk, ki se ni konkretiziral le zaradi hude po manjkljivosti prve vrste, v kateri ni nastopal n;ti Naldi, ki se še ni dogovoril z vodstvom glede plače. Da bo težko priti do izenačenja je bilo jasno takoj po golu domačinov: Braico je na desnem krilu zaigral požrtvovalno, toda brez smisla za napadalno igro. Tugliak pa je bil preveč živčen, da bi se izkazal. Ostal je le Rakar, ki je nekajkrat lepo startal na Fellinijeva vrata, a je bil preosamljen, na bi prodrl skozi domačo obrambo. NiU ni zaleglo, da je v drugem polčasu Tumiati prevzel vodstvo napada (zaradi česar je Chendi mo ral nadomestki Colovattija). Tudi izkušenemu napadalcu je manjkalo sodelovanja s strani ostalih tova-riševo tako, da je Triestina sicer krivično zapustila igrišče poražena. Glede na to, da je moštvo še tako okrnjeno, pa je tekma pozitivno presenetla Pisona, ki se je verjetno bal dasti slabšega nastopa VERBANIA - TRIESTINA 1:0 (1:0) TRIESTINA: Colovatti (po 46’ Chendi), Martinelli, D’Eri; Del Piccolo, Marcolini, Pestrin; Braico, Moretti, Tugliak (po 45’ Tumiatt1), Scala, Rakar. VERBANIA: Fellini, De Stefani, Galimberti; Valmassoi, Marforio, Sadocco; Libera, Girelli (po 81’ Di-n), Signorelli, Maioni, Salvadori. 12 Barovero. SPDT vabi slovenska Športna društva, naj vpišejo vsaj po enega svojega predstavnika na TEČAJ ZA POMOŽNE UČITELJE PREDSMUČARSKE TELOVADBE Tečaji bodo v prostorih "PD 1. Cankar v Ul. Montecchi 6.-IV. Vpisnina 1000 lir. Tečaj vodi prof. Franko Urasič. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Prijave sprejema tudi tov. Norči Zavadlav v uradu SPZ, UL Geppa 9, tel. 31119. Tečaj je namenjen predvsem podeželski mladini, ki nima priložnosti, da bi se udeleže vala tečajev v mestnih telo vadnicah. Tako lahko vsako društvo primerno pripravi svo je smučarje za zimski šport Toplo vabljeni! mm A Ji llHODNJE KOLO: Derthona- zia; Lecco Alessandria; Le-o Reggiana; Monfalcone - U-«; Parma - Triestina; Rovcre-Piaccnza; Seregno - Solbiatese; marina - Trento; Treviso - Pro ia; Verbania - Padova. Atalanta - Como Cesena - Modena Fiorentina Foggia Juventus - Arezzo Monza - Inter Napoli - Catania Novara - Verona Palermo - Roma Piša - Livorno Reggina Casertana Taranto - Bari Ternana Sampdoria Varese - Brescia X 1 1 1 X 1 1 2 2 X 2 2 2 SODNIK: Grassi (Savona). STRELEC: v 18’ Martinelli (avtogol)- Prvo kolo ,je pravzaprav prineslo veliko presenečenj. Glavna favorita prvenstva, Lecco in Treviso, sta bila oba poražena in to po zaslugi dveh debutantov v C ligi. Treviso, v katerem nastopata Mar chesv in Sigarini (avtor drugega gola) je odpravil z 2:0 Lecco, Parma pa je kljub začetnemu vodstvu Trevisa odločila tekmo v svojo korist s 3:2. Tudi Piacenza je žalostno začela prvenstvo (0:1 v Seregnu), tako da sta v eliti najboljših zablestela le Udinese in Reggiana, ki pa sta imela lahka nasprotrTka in še to na domačih igriščih. Vsi ti rezultati še ne dajo jasne slike prvenstva, ker je še marsikatero moštvo zelo daleč od standardne kondicije, zelo obetajoče pa je dejstvo, da so se tudi manj kvotirana moštva lotila tekmovanja brez kakršne koli treme in takoj začela mešati štrene favoriziranim ekipam. uk OBVESTILO ŠD Breg sporoča, da se bodo danes, 15. septembra začeli treningi tudi za mladinsko no-gometno ekipo. V NEDELJO V GLINŠČICI NA POBUDO SPOT Odkrita plošča v spomin padlim planincem mm k 1 I f <* IM 4| I C: lii. j m ■ * ™ mmšy .fT r. ■ . m t - ; 1 ff; V nedeljo zjutraj je tržaško Slovensko planinsko društvo odkrilo spominsko ploščo v NOB padlim slovenskim tržaškim planincem Tezeju Šavronu in Justu ter Dolfu Blazini. Ob tej priložnosti je bila preprosta a topla slovesnost, v kateri je najprej spregovorila predsednica SPDT dr. Sonja Mašera, za njo pa je imel spominski govor osebni prijatelj padlih planincev Lojze Hrovatin. Sledile so recitacije A-lenke in Milice Kravos z vsebino iz narodnoosvobodilne borbe. Za konec je zapel pevski zbor PD F. Prešeren iz Boljunca pod vodstvom dirigenta Draga Žerjala nekaj planinskih in partizanskih pesmi . Poleg svojcev padlih planincev in velikega števila planincev so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki PZS Tine Orel, delegacija PD Koper s podpredsednikom dr. Žepom na čelu, kot zastopnik PD Tolmin pa Filej. Pod ploščo so med proslavo obesili i>enca SPDT in SPZ. Veliko število udeležencev, zlasti mladine, ki so s pozornostjo sledili besedam govornikov ter izvajanju pevskega zbora, je najbolje dokazalo, da tudi naši planinci niso pozabili žrtev, Ki so padle za svebodo nas vseh. Z odkritjem spominske plošče so se vsaj deloma oddolžili spominu tistih, ki so doprinesli s svojo krvjo, da lahko danes svobodno obiskujemo sloven A TL ETIK A Borovec Cesar šesti na državnem prvenstvu ROVERETO, 14. — Borovec Vojko Cesar je zabeležil v nedeljo )u soboto pomemben uspeh na italijanskem državnem prvenstvu v deseteroboju. V zelo močni konkurenci je zasedel odlično 6. mesto z novim društvenim in osebnim rekordom 6024 točk. Zmagal je Tržičan Scrglo Rossetti s 6495 točkami. Švab: 52”6 na 400 m Na atletskem mitingu v Tržiču je Duško Švab, ki teka za barve ŠZ Bor postavil društveni rekord v teku na 400 m. V svoji skupini je zasedel drugo mesto s časom 52’ ’6. V istem dnevu je tekel še na 100 m in dosegel čas 11”7. Borovca sedaj pričakujemo na progi 400 m z ovirami, kjer bi tudi moral izboljšati društveni rekord in teči nekje okrog 57”5 ali 58”. MOTOCIKLIIEM MONZA 14. — Italijan Giacomo Agostini, večkratni motociklistični svetovni prvak je osvojil prvo mesto tako v kategoriji do 350 ccm kot v kategoriji do 500 ccm. Drugi je bil v obeh dirkah njegov ekipni tovariš Angelo Bergamonti. V kategoriji 500 ccm je Agostini prevozil 32 krogov dirkališča (1U4 ske gore, ki so bile tudi njim ta-1 km) v 55’17”9 s poprečno hitrostjo ko drage. | 190,644 km/h. nilllllllllHIIIIIIIIIIIIIII>IIIMIIIIIIItllllllinillllllllllllllllllllll|||||||||||IIHI|IMnilltlllllllllllll|IIIMI||||||||||||ni||||||||||||||M||||l,||l|ll,,|,,,,|,,||,||,,,,,|,|,|,,,|||,|||||||||,|lln||||||uillllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllll|||lll|||||||||||||llllllll||||||||||llll|||||||||llllllllllllllllim NOGOMETNI TURNIR ZA TROFEJO PIERI Prvo mesto za Juventus JUVENTUS — METALUL 0:0 (4:2 po enajstmetrovkah) Juventus iz Tunina Je osvojil 5. pokal Pierl in s tem nadaljeval serijo italijanskih uspehov na tem turnirju. Po prvih treh izvedbah ko so nastopala le italijanska moštva, je turnir lani zadobii mednarodni značaj, toda tudi prisotnost nekaterih res kvalitetnih moštev ni preprečila, da sta prej Torino in sedaj Juventus vpisala svoje ime med zmagovalce. Letošnja končna lestvica pa je na vsak način po splošnem mnenju krivična. Juventus je že v izločilnem delu le po sreči odpravil zagrebški Dinamo, v nedeljo pa je iztrgal zmago proti izvrstnemu Me- Marin; Mihalache, Savu, Mihcu-lescu; Matei, Stan, Visa (Žane), Matescu, Trandafilon. Sodnik De Agostini iz Rima. VVACKER — LANEROSSI (1:0 (4:2 po enajstmetrovkah) Pred to tekmo sta se pomerili za tretje mesto VVacker z Dunaja in Lanerossl. Tudi v tej tekmi je odločitev padla le po enajstmetrovkah, ki so prav takg nagradile manj zaslužno moštvo. Lanerossi je v sicer poprečni tekmi le izvedel večji pritisk na nasprotna .vrata, čeprav so se vsi napadi razblinili pred odločno, avstrijsko obrambo, v kateri je. zablestel vratar Sulzbacher. Po dveh polčasih sta talulu iz Bukarešte le po enajst-1 moštvi sporazumno prešli takoj k metrovkah, potem ko je italijanski I enajstmetrovkam in Italijani so vratar z vrsto izrednih posegov re-1 zapravili dve priložnosti, tako., da Sil svoje moštvo pred pravičnim 1 se je rezultat ustavil pri stanju- 4:2. porazom. Finalna tekma je bila . vsekakor višek letošnjega pokala, | saj smo prvič videli res kvalitetno igro. Sicer izčrpani Romuni (štiri tekme v štirih dneh), so izvajali stalno tehnično-taktično premoč, in s precizno in organizirano igro na sredini igrišča obdržali pobudo, istočasno pa štedili z močmi. Juventus pa, ki je šele v tej tekmi pokazal svoje vrline, je zaigral adut hitrosti in s tem nekollko-krat celo zmedel nasprotnike, ki so v obrambi zagrešili tudi nekaj napak Vratar Morar Je imel veliko dela predvsem v začetku drugega polčasa, ko so Romuni vidno popustili, v zadnjih 10 min. pa je italijanski vratar De Filippis (sicer rezerva gotovo slabšega Alessan-drinija) prerasel vse ostale igralce in z neverjetnimi paradami rešil svoje moštvo pred porazom. Podaljški so se namreč odvijali v popolni premoči gostov, odlična obramba Juventusa pa Je obdržala Izid na neodločenem 0:0. Pet enajstmetrovk naj bi torej odločilo zmagovalca: Matescu in Mihalache sta zgrešila prva strela, medtem ko je Juventus zanesljivo Izrabil vse e-najstmetrovke in sl s tem zagotovil pokal, ki ga je oče preminulega Pierija podelil po kratki svečanosti kapetanu moštva Biancu. Moštvi sta nastopili v teh-le postavah: JUVENTUS: De Filippis, Blanco, Scalabrtn; Biagini, Chieffo, Zup-pa; Rolfo (Larglund), Bosetti, Ca-sarlni (Fagotti), Spemadlo, Varella. METALUL: Morar, Radulescu, JUGOSLOVANSKO PRVCNSTVO V CILJU Nov rekord Focičeve v peteroboju V glavnem poprečni rezultati - Veteran Lešek drugi v skoku s polito - Dober rezultat Vravnika v deseteroboju ■ Celjun Kocuvan štirikratni državni prvak ATLETIKA Novogoričan Grilanc mladinski prvak SFRJ Pred dnevi je bilo v Skopju državno prvenstvo za starejše mladince v atletiki. Na tem prvenstvu 'je kot edini predstavnik AK Gorica nastopil mladi 18-lehni atlet Igor Grilanc. Letos je sicer dosegel že nekaj vidnih rezultatov, toda nihče ni od njega pričakoval uspeha- kakršnega ie dosege) v Skopju. Na splošno presenečenje je osvojil v svoji disciplini, metu krogle L mesto z metom 13,75 m, kar je bilo dovolj za osvojitev naslova državnega prvaka za letošnje leto. Mladi Grilanc je s tem uspehom še enkrat dokazal, da bo moral trener mladinske državne reprezentance resno računati tudi nanj, ko bo sestavljal reprezentanco Jugoslavije. Njegov trener prot. Polemč pa je nad svojim učencem zelo zadovoljen, saj pravi da se tako marljivega športnika le redko dobi. Sam je tudi prepričan da bo mladi Grilanc ob načrtni vadbi še veliko napredoval, ter da se bo v svoji disciplini prebil v sam vrh jugoslovanskih metalcev krogle. Rajmund Kolenc CELJE, 13. — V nedeljo se je končalo 26. atletsko prvenstvo Jugoslavije (razen hoje na 20 km in maratona) za člane in članice, ki je prineslo veliko zmagoslavje AD Kladivar. Domačini so se povzpeli na najvišjo stopnico šestkrat in bili tako najboljša atletska organizacija. Za ta velik podvig še morajo Celjani zahvaliti predvsem odličnemu Kocuvanu, ki je hil najuspešnejši tekmovalec prvenstva saj je dvakrat zmagal posamezno in poleg tega izdatno pripomogel obema štafetama, da so prve pretrgale ciljno vrvico. Na splošno so bili doseženi poprečni rezultati: peterobojka Fo-čič ie dosegla edini državni rekord s 1637 točkami Rezultati prvega dne — MOŠKI 110 metrov ovire 1. Stojipevič 14”1; 2. Ajanovič 14"6; 3. Bizjak 15"1. višina L Vivod 2,08 m; 2. Baturan 2,05 m: 3. Novak 2,00 m. daljina 1. Spasojevič 7,40 m; 2. Rak 7,34 m: 3. Grugor 6,86 m. Kopje 1. Djurovič 74,46 m; 2. Primorac 73,64 m: 3. Tripunovič 69,88 m. 100 metrov 1. Muškovič 10”8; 2. Jovaševič 10"9; 3 Pišič 11"0. 400 metrov 1. Kocuvan 47’ '3; 2. Alebič 47"7; 3. Medjimurec 48’'8. krogla 1. Ivančič 17,81 m: 2. Barišič 16,93 m: 3. Krstojevič 16,35 m. 1500 metrov L Vukmanovič 3’46”2: 2. Djordje-vič 3'46"4; 3. Andjelov 3'47"1. 10.000 metrov: 1. Konca 31'02”7; 2. Žuntar 31 minut 05"6: 3. Lekič 31’40"8. 4x100 metrov 1. Kladivar (Celje) 42”4; 2. Mladost (Zagreb) 42”5; 3. Olimpija (Ljubljana) 42”8. ŽENSKE 100 metrov ovire 1. Pilav 14"1; 2. Radlovič 15"1; 3, Džurinovac 15”6. 100 metrov 1. Anic 12"2: 2. Lubej 12”3; 3, Tabori - Nadž 12”4. 400 metrov L Glavina 56”5; 2. Nikolič 56"8; 3 Pečanec 57”5. Disk 1. Vukotič 40,90 m: 2. Čelesnik 40,46 m; 3. Kastelic 39,92 m. Daljina 1. Franzotti 5,80 m: 2. Antunovič 5,70 m: 3. Krstič '5,42 m. 1500 metrov l. Miloševič 4’24"9; 2. Rajher 4’27”8; 3. Urankar 4’34"fc • 4x100 metrov 1. Mladost (Zagreb) 47”9; 2. Kladivar (Celje) 48”1; 3. Kvamer (Re ka) 48”5. MOŠKI (drugi dan) Kladivo 1. Stiglič 61,04 m; 2. Gojič 59,60 m; 3. Gromilovič 57,56 m. 800 metrov L Medjimurec r51”8; 2. Ladik 1'52”3; 3. Koprivica F52”5. 3000 metrov zapreke L Pavlovič 8'55”7; 2. Maksimovič 8'59"2: 3. Tomič 9'01”0. 400 metrov ovire 1. Matijevič 53”0; 2. Vojnov 53"3; 3. Penca 53”9. 200 metrov 1. Kocuvan 21"5; 2. Bizjak 22"0; 3. Danko 22”2; Troskok 1. Spasojevič 15,05 m; 2. Kozoma-ra 15,01 m: 3. Vitoševič 14,78 m. 5000 metrov 1. Korica 14’09”8; 2. Andjelov 14’20”8 3. Pantalon 14’21"6. Palica 1. Novosel 4,50 m; 2. Lešek 4,40 m; 3. Šourek 4,20 m. Deseteroboj 1. Vravnik 7.280 točk; 2. Fister 6.471; 3. Bezjak 6.322. 4x400 metrov moški: 1. Kladivar (Celje) 3T7”8; 2. Slavonija (Osijek) 3T8"1; 3. Kvamer (Reka) 3’19”8. Disk 1. Pečar 52,60 m; 2. Gredelj 52,22 m; 3. šebalj 52,12 m. ŽENSKE Kopje 1. Lazič 47,12 m; 2. Babošek 46.76 m: 3. Kovačev 43.44 m. 800 metrov 1. Nikolič 2’05”4; 2. Miloševič 2T1”2: 3. Martič 2T5”0. 200 metrov: 1. Tabor - Nadž 25”0; 2. Anič h W»U*P», Krogla 1. Komel 13,32 m: 2. Ninčevič 13,30 m; 3. Mrinjek 12,32 m. Višina 1. Hrepevnik 1,81 m: 2. Babošek 1,71 m: 3. Jelovica 1,65 m. 4x400 metrov L Slavonija (Osijek) 3’59”0; Vojvodina (Nori Sad) 4’01”5; 3. Kladivar (Celje) 4'01”6. Peteroboj L Fočič 4.637 točk; 2. Peče 4.379; 3. Dvoržak 3.565. G. F, Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Olimpija - Maribor J-l Željezničar - Vojvodina 2-1 Horac - Sioboda 1-0 C. zvezda - Beograd 3-3 Bor - Dinamo 1-2 Hajduk - Radnički (N) 3-1 Partizan - Crvenka 2-0 Čelik - Sarajevo 3-0 Velež - Radnički (K) 0-1 LESTVICA Radnički (K) 5 4 1 0 5:0 9 Partizan 5 3 2 0 6:0 8 Velež 5 3 1 1 7:3 7 Hajduk 5 2 3 0 7:4 7 Radnički (N) 5 3 0 2 10:8 6 Dinamo 5 2 2 1 6:4 6 Željezničar 5 3 0 2 5:4 6 Sarajevo 5 2 2 1 6:7 6 Vojvodina 5 2 1 2 7:5 5 Olimpija 5 2 1 2 8:8 5 Beograd 5 2 1 2 7:9 5 Crvena zvezda 5 1 2 2 5:6 4 Crvenka 5 1 2 2 3:5 4 Borac 5 1 1 3 6:9 3 Maribor 5 1 1 3 4:7 3 Čelik 5 1 1 3 4:7 3 Bor 5 1 0 4 6:11 2 Sioboda 5 0 1 4 1:6 1 PRIHODNJE KOLO: Maribor -Čelik, Crvenka - Olimpija, Vojvodina - Sarajevo, Radnički (N) - Partizan, Dinamo - Hajduk, Beograd -Bor, Sioboda - Crvena zvezda, Radnički (K) - Borac, Željezničar - Velež. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Mura - Ljubljana Železničar - Karlovac Orijent - Trešnjevka Zadar - Split Zagreb - Metalac Jedinstvo (B) - Rovinj M 2-1 2:1 neoidgrano 3-1 0:1 Jedinstvo (Z) - Lokomotiva Varteks - Rudar Šibenik - Rijeka LESTVICA neodigr. 0:1 2:4 Rudar 4 3 1 0 5:1 7 Rijeka 4 3 0 1 10:4 6 Orijent 4 2 2 0 9:3 6 Zagreb 4 3 0 1 8:4 6 Ljubljana 4 2 2 0 5:1 6 Železničar 4 3 0 1 6:3 6 Varteks 4 2 1 1 5:2 5 Mura 4 2 1 1 4:5 5 Karlovac 4 1 2 I 8:6 4 Šibenik 4 1 2 1 8:7 4 Split 3 0 1 1 3:2 3 Zadar 3 1 1 1 3:3 3 Lokomotiva 3 1 0 2 4:7 2 Rovinj 4 1 0 3 1:4 2 Metalac 4 1 0 3 4:11 2 Trešnjevka 4 0 1 3 5:11 1 Jedinstvo (B) 4 0 0 4 3:10 0 Jedinstvo (Zg) 3 0 0 2 0:7 0 E F PRIHODNJE KOLO (16. sept.): Ljubljana - Kadovac, Metalac - Železničar, Rovinj * Mura, Split - Ori-jent, lokomotiva - Zadar, Rudar -Zagreb, Rijeka - Jedinstvo (B), Šibenik - Jedinstvo (Z), TreŠnjevka-Varteks. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Ilirija - Drava 0-0 Slavila - Izola M Svoboda - Nafta 24 Triglav - Kovinar 54 Aluminij - Celje-KIadivar 5-1 Branik - Rudar 14 LESTVICA Svoboda 3 2 1 0 6:3 5 Izola 3 2 1 0 3:1 5 Aluminij 3 t 2 0 7:3 4 Nafta 3 2 0 1 7:5 4 Triglav 3 1 1 1 8:6 3 Branik 3 0 3 0 7:7 3 Rudar 3 0 3 0 4:4' 3 Celje-KIadivar 3 1 1 1 6:8 3 Drava 3 0 2 1 5:6 2 Kovinar . 3 1 0 2 3:8 2 Slavija 3 0 1 2 3:5 1 Ilirija 3 0 1 2 2:5 1 ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI ' • S 11 B. Krajina - Hrastnik M 1- — 1. Rubens 1 LTH - Nova Gorica 3-3 2. Rigna X Piran - Usnjar 3-2 2. — 1. Diorissimo 1 Adria • Koper 1-2 2. Quiled X Tolmin • Zagorje 5-1 3- — 1. Stelvlo X LESTVICA 2. Vezzonc 1 Hrastnik 3 2 1 0 14:2 5 4, — L Zalaca 1 Tolmin 3 2 0 1 8:4 4 2. Sauna 1 Koper 3 2 0 1 6:3 4 5- 1. Ingegno X Nova Gorica 3 l 2 0 10:9 4 2. Cabochard 1 Adria 3 1 1 1 5:3 3 6- — 1. Asterisco 2 LTH 3 1 1 1 8:9 3 2. Brumes 2 Zagorje 3 1 1 1 6:8 3 KVOTE: Tržič 3 1 1 1 6:10 3 Piran 3 1 1 1 4:6 3 12 - 2.081.763 lir Usnjar 3 1 0 2 6:7 2 H — 160.135 Ur B Krajina 3 0 2 1 5:6 2 10 — 12.850 Ur Tabor 3 0 0 3 1:13 0 MLADKIN OLJAČAi K 01 A RA ▼ Prevedel: Severin Šali Frankovci ga zbadajo: «Hej, vozar, kaže, da dobro napreduješ.» «Pusbi valjar, usedi se in študiraj,« mu pravi mati. Vendar to ni mati, to Je Branko Slovenec, katerega je spoznal v Banjaluki pred nemškim napadom na Jugoslavijo in s katerim je tolikokrat govoril o revoluciji, o spremembi družbe in smislu življenja, o človeški sreči in celo o ozvezdjih, ker Je vzljubil astronomijo. «Da, tovariš Slovenec, jaz sem togotijlv, nestrpen, čemeren trmoglav. Bolijo me ledvice. Hitro vzrojim in ne pazim, kaj rečem, potem pa mi je žal. Ne trpim pisarne. Raje preživim en dan na postojanki, med borci, kot sto dni v pisarni. Raje imam vod bombašev kot dolgočasno pisalno mizo. Kar Pa se tiče mojega odnosa z Obradom...« (djžaljen si, ker je bil po Mladenovi smrti postavljen za komandanta odreda Obrad, ne pa ti.» «Saj,» pravi Soša in se spominja partijskega sestanka, na katerem je celo tovariš Strogi z oblastnega komiteja moral 8pregovoriti o sporu med Sošo in Obradom... «Hej, vi tamle, zganite se že, mej duš!« je zavpil s konja, ko se je stresel iz dremote. Zagledal je kolono beguncev z vozovi in živino, ujeto v tesnem prehodu gozdne poti, tako da so dekieta in fantje, ki so nosili ranjence, morala obstati in postaviti nosila na tla, dokler se pot ne odpre. Toda pot se ni odprla. Zagradili so jo vozovi, voli in krave, ovce In konji, okrog njih pa so begali možje, žene in otroci, in skušali odpreti prehod. V ozki soteski se je množica zagozdila in ni mogla ne naprej ne nazaj, čeprav je šoša s konja čedalje bolj besno vpil in tudi sam poskušal priti skozi sotesko, ki so Jo zajezili vozovi, živina in ljudje. «Nekoga bo treba počiti,« je zaslišal glas. ((Hitreje, hitreje!« je vpil, boječ se, da ne priletijo letala. Ce se pripodijo, bodo naredili pravo klavnico z ljudmi in vozovi, je pomislil. Letal na srečo ni bilo, kolona se je nazadnje le zrinila skozi sotesko in povlekla za seboj vozove in ljudi, ki so prihajali iz zaledja po dolini Mlječanice, iz Sastav-kov in Gračanice. ((Vsi vedo za preboj,« je premišljal, hiteč v osprednje, proti fronti, kjer ga gotovo iščejo in čakajo. ((Tovariš Soša, ranjenec te kliče.« Obrnil se je in zagledal Emiro, plavolaso dekle s karabinko na hrbtu. Odpeljala ga je k nosilnicam. Sprejel ga Je z gosto brado zaraščen obraz. »Rajko, ali si res ti?« «Sem,» Je rekel Rajko In bradati obraz se mu Je skušal nesmehniti. «Rekll so mi, da si padel. Si hudo ranjen?« (iNo, tako...« «Kar dobro Jo je odnesel,« je povedala Emira. ((Tovariš Soša, zakaj vlačite ranjence s seboj?« je vprašal Rajko. «Z nami bo še več težav. Pustite nas, in če prebijete fronto...« «Prebdli Jo bomo,« ga Je ustavil Soša. «Lahko bi nas potolkli, da vas ne oviramo...« «Ne govori neumnosti,« je rekel Soša z neprijetnim občutkom, da ga ranjenec obtožuje. Toda ne. Saj ga gleda z ovčjimi očmi, ki so samo zaskrbljene. «Ne skrbi, Rajko,« je vzkliknil Soša. «Prav gotovo se bomo pretolkli.« (>Tam je vse požgano ln poklano,« je rekel Rajko. «NajbolJ vami smo bili tukaj, v hosti.« «Bili smo, sedaj pa nismo več,« Je rekel Soša. «Sedaj moramo tja,« je pokazal proti hišam v globeli, katerih rdeče strehe so kot zrele Jagode kukale iz gozdiča. To so bili Bokani, zaselek v Mlječanici, okrog katerega so se grmadili ranjenci ln kmetje z vozovi, tovorom, s prtljago in živino. V noči je zadrhtel gozd, zemlja je vzkipela... V napad sta šla samo dva bataljona, ker drugi niso mogli priti ob napovedanem času. V napad je planila tudi truma kmetov, in žensk s sekirami ah puškami, ki so jih pobrali padlim borcem in padlim nasprotnikom. Pohitela je v boj besna in ogorčena množica... Od Pogledjeva do Patrije in Gornjega Jelovca, na deset kilometrov široki fronti, je grmelo, odmevalo, pokalo. Slišati je bilo vpitje. Klicanje. Zdelo se je, da stokajo v kotel stlačene trume. ((Moramo se prebiti,« je ponavljal Soša ln čakal kurirje. Toda kurirjev od nikoder. Le pokalo Je in bobnelo. Samo grmelo Je in plamenelo, stokalo in odmevalo. Kurirjev od nikoder, mrak pa Je paral oči. Iz Bokanov, iz mlječaniške soteske so vrele trume, ki jih ni mogel videti. Slišal je škripanje, stokanje, rjovenje. Včasih je zarez ge tal konj in zablejala ovca: žalostno rezgetanje in bolestno blejanje. Nekje je zajokal otrok, klical mamo. Tega ni mogel prenesti. Z dlanmi si je pritisnil senca, potem pa se začel tolči po glavi, ko je otrok klical na pomoč. V temi joka otrok, kurirjev pa od nikoder. Soša stoji, sam v noči, okrog njega pa odmeva bobnenje in trušč. Stoji sam v temi, ki Je podobna peklu. Stoji Soša sam, stoji v temi. Čete so Sle v napad, da prebijejo obroč, toda kurirjev ni. Kot usoda so čete polegle po fronti, po rovih, iz katerih bruha smrt Tistole bobnenje tam, in tisti plamen, to so So-seve čete v napadu, po bregovih, v rovih, v jurišu. «Ali bomo obroč prebili ali pa vsi popadali,« ponavlja Soša in čaka kurirje, toda kurirjev od nikoder. Ne pridejo, on pa jih čaka, saj morajo priti. Morda ga že iščejo v temi, da mu sporočijo radostno novico. Le najti ga ne morejo v tej črni temini. ((Semkaj, semkaj!« vpije Soša in maha z revolverjem. ((Semkaj, semkaj!« odmevajo hribi. Soša stoji sam v temi, stoji kakor v peklu. Kliče ljudi iz teme ln bobnenje mu odnaša glas. '(Semkaj, semkaj!« vpije Soša ln čaka kurirje, njih pa od nikoder. «Semkaj, semkaj!« grmi bitka, odmevajo hribi. 20 Dobrljin Je bil zavzet ln požgan: prepoln gradbenega lesa in desk z žage je kot bakla gorel nekaj dni, dokler se ni spremenil v saje ln pepel. Toda tam, na fronti okrog Kozare, Je ostal sovražnik ravnodušen m ni odredil nobenega vojaka, da bi ga poslal na pomoč poraženi garniziji v Dobrljmu. Okrog Kozare Je še naprej bobnelo in grmelo Bitka ni pojenjala; videti Je bila celo hujša ln obsežnejša. Zavoljo tega je poveljnik prve brigade Ivica Marušič po padcu Dobrljina ukazal premik k dubiški cesti, da bi sovražnika napadel od zadaj Tako se je Lazar znova znašel v Jutrogušti z množico več kot štiristo ujetnikov «Tu imate še enega ujetnika, tovariš komandir. Neko dekla Je. Ujeli smo Jo na cesti, v nemškem avtomobilu. Ko sm< začeli streljati, so Nemci pobegnili, dekle pa Je ostalo.« «Kaj ste storili z avtomobilom?« ((Zažgali smo ga.» (Nadaljevanje sledi) Uredniltvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica oORICA Ul. 24 Maggio 1/4 lelefon 33 82 Uprava TRST Ul. *v. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 .ALlT» - DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1 'defon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Liubljant 501-3-2/U/i Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 150, fmančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir .Mali oglasi. 50 jr Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uprav. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri .Societš Pubblicitš Itahana«. Izdaja In tiska ZTT Trst Za SFRJ beseda. 15. septembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Rento SOVJETSKO RAZISKOVANJE VESOLJA Izstrelitev «Lunika 16» nov člen v verigi uspehov Sovjetski znanstveniki nadaljujejo raziskovanje Lune z avtomatičnimi postajami MOSKVA, 14. — Prejšnjo soboto soljskega pajka ne usmeril pravil so v Sovjetski zvezi izstrelili av- ^— ‘ " " tematsko vesoljsko ladjo «Lunik 16». Časopisna agencija je sporočila vest 4 ure in pol po izstrelitvi, toda ni posredovala drugih vesti. Zato opazovalci sklepajo, da bo «Lunik 16» nadaljeval vrsto raziskovanj, ki so jih Sovjeti zaupali tej seriji vesoljskih poletov. V bistvu gre za raziskovanje bližnje o-kolice Lune in Lune same. Sovjetski načrt «Lumik» se je začel že pred več kot 10 leti. cLunik 1» je bil izstreljen 2. januarja 1959, vesoljska ladja se je izgubila v vesolju. Šlo je za prvi predmet, ki ga je človek izstreli' v vesolje, kjer ni več delovala ze meljska privlačna sila. »Luniik 2» so izstrelili 12. septembra 1959. Ladja je tehtala 390 kg ter se je 14. septembra razbila na Lunini površina. »Lunik 3» je bil izstreljen 4. oktobra istega leta ter je obkrožil naš naravni satelit ter slikal njegovo nevidno površino. V letih od 1963 do 1955 so si sledili poskusi (5 po številu) za «me-ltek» pristanek na lunini površini, toda brez uspeha. 31. januarja 1966 je bil izstreljen »Lunik 9», ki je »mehko* pristal na površini našega satelita ter poslal na Zemljo vrsto slik bližnje okolice. Z nadaljnimi poleti vrste »Lu-nik» pa so Sovjeti baje skušali zgraditi umeten lunin satelit, pristati na Luno in se potem vrniti na Zemljo. 31. marca 1966 so spravili v krožni tir okoli Zemlje prvo avtomatsko postajo, ki je tehtala 245 kg. Ta satelit je deloval približno dva meseca. Pet mtsecev pozneje je »Lunik 11» ponovil pobudo svojega predhodnika. 22. oktobra istega leta pa je bil izstreljen »Lunik 12», ki je krožil okoli Lune ter poslal na Zemljo televizijske posnetke, ki so prikazovali kraterje našega satelita z najmanjšim polmerom od 15 do 20 m. »Sovjetom se je posrečil drugi «mehek» pristanek na lunini površini z avtomatsko postajo »Lunik 13», ki je bila izstreljena decembra 1966. »Lunik 14» pa je bil izstreljen 7. aprila 1968 ter se je pozneje spremenil v stalen umeten satelit našega naravnega satelita, ki ga obkroža v minimalni razdalji 160 km. Predzadnji sovjetski poskus sovpada z izkrcanjem Amerikancev na Luno, do katerega je prišlo, kot je znano, 20. julija lani. Sovjeti so 13. julija izstrelili »Lunik 15». Sovjetska vesoljska ladja se je približala našemu satelitu do najmanjše razdalje 16 km. Mnogi so tedaj mislili, da bi se »Lunik 15» utegnil vrniti na Zemljo, kar pa se ni zgodilo. Domnevajo, da je ladja padla na naš naravni satelit. Spričo vsega tega prevladuje mnenje, da bo »Lunik 16» nadaljeval raziskave, ki so bile prekinjene zaradi domnevnega neuspeha njegovega predhodnika. sploh pa je znano, da so sovjetski znanstveniki vedno trdili, da bodo za raziskovanje Lune uporabili samo avtomatične postaje, kar pa je precej težje, kot raziskovanje s človeško posadko. V tej zvezi je treba omeniti, da bi se ameriška ladja »Apolio 11» gotovo razbila na lunini površini, če bi je pilot ve- no v zadnjem trenutku. Na kraju je treba še omeniti, da so Sovjet; raziskovali Luno ne samo z avtomatičnimi postajami vrste «Lunik», temveč tudi z ladjami vrste «Zond». Eno od teh postaj, «Zond 3», so izstrelili v juliju 1965. Ladja je slikala nevidno stran Lune ter posredovala slike, ki so bile precej bolj natančne, kot tiste, ki jih je bil svojčas posnel »Lunik 3». Sovjeti so nate izstrelili še «Zond 5», ki je obletela Luno ter se vrnila na Zemljo. Še večji uspeh je dosegla «Zond 6», ki se je vrnila na sovjetsko ozemlje. 8. avgusta leni je bila izstreljena «Zond 7». IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllltililllllllliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii Pred nekaj dnevi so v hotelu SAM v Tržiču podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju med italijanskim podjetjem Lamborghini in jugoslovanskim podjetjem TIK v Kobaridu. Na sliki za mizo: Mirko Koritnik (ravnatelj TIK), inž. Francesco Lamborghini, dr. Lojze Novak in dr. Igo Czemy V NAVZOČNOSTI NAJVISJIH OBLASTI V Benetkah so pokopali šestnajst žrtev ciklona Brezupno iskanje žrtev, ki jih še pogrešajo BENETKE, 14. - Danes je bil v Benetkah dan žalosti, ko so ob navzočnosti najvišjih državnih oblasti pokopali 16 žrtev strahovitega »tornada*, ki je pustošil v nekaterih predelih Benetk in bližnjega kopnega prejšnji petek zvečer. Ciklon je, kot je znano, zgrabil v svoj vrtinec motorni čoln občinskega podjetja ACNIL, na katerem je bilo več kot 60 potnikov. Danes se je začela žalostna svečanost v cerkvi sv. Ivana in Pavla, ki je blizu bolnišnice. V osrednjo ladjo so postavili v vrsto 16 krst. Zraven pa je bilo še 5 blazin s cvetjem v spomin šestih tujih žrtev, ki so jih hoteli tako počastiti brez ozira na njihovo veroizpoved ali narodnost. Že pred začetkom pogreba so se ozke beneške uličice pred cerkvijo in v bližini napolnile s tisočglavo množico. Povsod so bile trgovine zaprte. Na pogrebu so bili med drugimi minister Restivo, ki je zastopal vlado, ministri Ferrari - Aggradi, Gat-to in Matteotti, podtajnik De Marži, bivši predsednik vlade Rumor ter številni poslanci, senatorji in predstavniki vojaških ter drugih oblasti. Pogrebni obred v cerkvi je opravil beneški patriarh msgr. Albino Luciani ob navzočnosti pomožnega škofa ter župnikov raznih beneških cerkva Po obredu so pripadniki raznih vojaških rodov, mestnih redarjev in gasilcev odnesli krste iz cerkve ter odšli v dolgem sprevodu ob nepreglednih vrstah meščanov do lagune, kjer so jih naložili na velike motorne čolne vojne mornarice. Še prej sta navzočim spregovorila beneški župan Favaretto Fisca in patriarh. Nesrečne žrtve strašnega ciklona so nato pokopali na pokopališču majhnega otoka, ki je pred četrtjo »Fondamenta nuove», to je med Benetkami in Muranom. Trupla štirih madžarskih turistov, ki so izgubili življenje zaradi potopitve motornega čolna, bodo jutri naložili na vlak, ki jih bo odpeljal v njihovo domovino. V prihodnjih dneh pa bodo prepeljali z letalom v ZDA trupli dveh zakoncev ital; janskega porekla. Tudi v Jesolu je bila v prisotno- sti ministra Restiva žalna svečanost na kateri sta katoliški in protestantski duhovnik blagoslovila krste 10 od 13 žrtev «tornada» v Jesolu. Pristojne oblasti so praktično prenehale iskati trupla domnevnih žrtev ciklona, ker bi bilo to brezuspešno. Morski tokovi, ki se gibljejo v najrazličnejše smeri, so verjetno odplavili trupla neznanokam. Zgorel je v avtu VIDEM, 14. — Na državni cesti «52 biis», ki pelje od Timaua do Monte Croce Camica je prišlo v bLižlnd odcepa za Piano d’Arta do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. Avto fiat 600 je trčil v neki drug avto ter se pri priči vnel. šofer je zgorel v razbitinah lastnega avtomobila. Drugi šofer je le lažje poškodovan. Šofer, k! je zgorel v avtu fiat 300 je 2l-letnl tehnični risar Adriano Brunetti Iz Treppa Camico. Spored papeževega potovanja na Daljni vzhod VATIKAN, 14. — Danes so vatikanske oblasti sporočile spored papeževega potovanja v dežele Daljnega vzhoda, ki bo od 27. novembra do 3. decembra. Spored je naslednji: 27. novembra: prihod v Manilo (Filipinski otoki) in razne verske slovesnosti ter srečanje s predstavniki oblasti; 28. novembra: škofovska konferenca za vso Azijo; 29. novembra: zaključek konference in razne slovesnosti; 30. novembra: popoldne pristek v Sydneyu (Avstralija) in verske slovesnosti; 1. decembra: škofovska konferenca za Avstralijo in Oceanijo ter srečanje z oblastmi; 2. decembra: verske svečanosti in srečanje z nekaterimi krajevnimi oblastmi; 3. decembra; maša za misijone. Tako v Manili, kot v Sydmeyu, bo papež Pavel VI. gost vatikanskega diplomatskega predstavništva. PO ŽELEZNIŠKI NESREČI NA POSTAJI ARC0RE Zaporno povelje za postaj enačelnika Aldo Varno ni poskrbel ra varnostne ukrepe po okvari na elektronskih napravah MONZA, 14. — Pomočnik držav- ! da bi spravil na cesto prevrnjen nega pravdnika dr. Romano Forie-ri, ki preiskuje železniško nesrečo, ki se je pripetila prejšnji petek pri' postaji Arcore, in v kateri sta izgubili življenje dve osebi, drugih 50 pa Je bilo ranjenih, je izdal zaporno povelje za postajenačelniika Al-da Varno. Varno je v trenutku nesreče nadomestoval postajenačelni-ka ki je bil na dopustu. 28-letni železniški uslužbenec Je obtožen, da je povzročil hudo železniško nesrečo, nenamerno smrt dveh oseb ter hude telesne poškodbe številnim drugim ljudem. Kot je mano, je Varno takoj po nesreči zbežal in ga do sedaj še niso izsledili. Na podlagi prvih rezultatov preiskave, so ugotovili, da elektronske naprave na postaji niso delovale v trenutku nesreče zaradi hude nevihte, ki je divjala v bližnji okolici. Zaradi nevihte se je občutno zmanjšala napetost električnega toka, zaradi česar se ni sprožila avtomatična naprava na kretnicah. Po predpisih bi moral postajenačel-nik poskrbeti takoj za ročno u-pravljanje kretnic, kar pa se baje ni zgodilo. Davi so pokopali 18-letnega Ade-lia Squinobala, ki je umrl pri nesreči. Pogreb je bil v Borniju ter se ga Je udeležilo veliko število ljudi. Adelio Squinobal se je rodil slep ter je pozneje prišel z raznimi kirurškimi posegi vsaj delno do vida. V trenutku nesreče pa se Je peljal v Milan, kjer je obiskoval neki glasbeni tečaj. Danes so prepeljali v Foggio truplo 28-letnega pomočnika stroje- tovomjak. Trčenje je bilo strahovito. V avtobusu je bilo v trenutku nesreče 42 potnikov, šlo jc za uslužbence neke krajevne ustanove socialnega skrbstva, ki so bili namenjeni v Acapulco, da bi tam preživeli skupaj s svojimi družinami en dan počitka in razvedrila. Po trčenju se je avtobus vnel. Potniki so skušali odpreti vrata, toda brez uspeha. Nesreča je terjala 18 mrtvih in 20 ranjenih. Bo desnica preprečila (Nadaljevanje s 4. strani) SINOČI V NOVI GORICI KALKUTA, 14. — Oblasti so sporočile, da je 60 ljudi utonilo zaradi zadnjih povodnji, kd so jih povzročili hudi nalivi v za,padni Bengaliji. Narasle reke so porušile tisoče hiš. biblioteko, svojo jahto in nekaj dragocenih zbirk. Svoj politični kapital Allende utemeljuje s svojo enostavnostjo in pripravljenostjo sprejeti vsakogar in prisluhniti njegovim željam. Vrhu tega je zelo dosleden v ponavljanju svojih marksističnih nazorov. Vprašanje je, ali bo tako dosleden tudi v primeru, če bo prišel na mesto, ki mu trenutno pripada, na mesto predsednika. V komentarjih o zmagi Allen-deja smo mogli nekje brati, da so »čilski volivci glasujoč za Allende ja, Freievo geslo 'revolucija v svobodi’ spremenili v geslo 'svoboda za revolucijo'*. In Allende že najavlja prve »revolucionarne* ukrepe, in sicer podržavljenje in dustrije bakra in bank, nadalje vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kubo. Pot ne bo lahka, saj smo že rekli, da je Allende dobil sicer največ glasov, vendar le relativno večino. Vrhu tega mu grozijo z zaroto, pa čeprav se demokrščan-ski poslanci vežejo nanj. Toda y Čilu je močna desnica, ki ima za seboj tudi tuje sile, predvsem severnega «velikana». Hkrati je desnica pripravljena zavreti »zmagoviti pohod levice* v samem začetku, zavedajoč se, da ne bo sama. V tem smislu je pripravljena tudi na državljansko vojno, saj ji sredstev, posebno tujih, ne bo manjkalo. In to, kar vsekakor ni malo, še ni vse: Frei je v času svojega predsedniškega mandata dosegel določene uspehe, saj je razdelil skoraj tri milijone in pol ha zemlje kmetov, zgradil je toliko šol, da so odprli po eno na dan, dvignil je brutto nacionalni dohodek za 5,5 odst. na leto in če ne podržavil, vsaj »počilenib industrijo bakra. Pri vseh teh uspehih, ki jih je Čilu dala Freieva mandatna doba, v tej latinsko-ameriški deželi razmere niso rožnate. Zaradi močne industrializacije imajo težave z inflacijo. Hkrati pa so začele cene bakru padati, kar se bo nujno odražalo na čilski plačilni bilanci, ki je že močno pasivna zaradi močnega uvoza bolj potroš-nega kot pa investicijskega blaga. Te težave otežkeča še panika, ki jo ustvarja desnica, ki grozi z vsem najhujšim. Zato je tem-večjega občudovanja vredno zaupanje, ki ga ima Allende vase in v svoje ideje, kako bo izpeljal Čile na pot, ki bo deželo kmalu pripeljala v novo boljšo družbo. Slavnostni koncert v počastitev skladatelja Rada Simonitija Orkester Slovenske filharmonije sta vodila Marko Munih in Rado Simoniti - Sodelovala sta solista Rudolf Franci in Dejan Bravničar V okviru proslav občine Nova Gorica, je bil sinoči v dvorani občinske skupščine simfonični kon-rert orkestra Slovenske filharmonije, prirejen v počastitev 30-letni-le umetniškega delovanja goriške-ga rojaka skladatelja Rada Simonitija. Koncerta, ki je bil tudi pod okriljem zveze kulturno - prosvetnih organizarij, se je udeležilo veliko število ljubiteljev glasbe, med občinstvom pa so bili prisotni u-gledni predstavniki družbeno - političnega življenja novogoriške občine ter predstavništvo Slovencev iz Trsta in Gorice. Koncert je obsegal tri dele. Uvodoma je orkester pod vodstvom dirigenta Marka Muniha zaigral Beethovnovo tLeonoro štev. 3». Pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija, uglasbenih na tekst Karla Destovnika - Kajuha. Ob zaključku pa je orkester pod vodstvom Marka Muniha s solistom violinistom Dejanom Bravničarjem izvajal koncert za violino in orkester Abrama Bo čaturjana. Predsednik skupščine Rudi Šimoe je v svojem pozdravnem na°01’0,' poudaril pomemben prispevek skladatelja Rada Simonitija tako v morskem kakor tudi v vsem s venskem kulturnem prostori1 ,. njegovo živo navezanost na ‘,rts, zemljo, katere sin se je vedno c til. V spomin na ta jubilej je sla Ijencu poklonil skulpturo Bon^K..i ga kiparja Kalina. Rado Simofli se je zahvalil za izkazano mu P zomost ter dejal, da je Soška lina dala pomembne kulturne m?" že, obenem pa izrazil upanje, 0® se bodo uveljavili med mladimi novi talenti ter povzdignili kultu'' no poslanstvo Nove Gorice ta)co primorskem kakor tudi v vsem sl venskem okviru. VSI NA TABOR! Kakor so se na zgornji poziv zbrali predniki pred sto leti im sicer dne 31. julija 1870 na Bistrici pri Pliberku in dne 18. septembra na žopračah blizu Vrbe BO V NEDELJO, 20. SEPTEMBRA 1970 OB 14.30 URI PROSLAVA 100-LETNICE LJUDSKIH TABOROV NA KOROŠKEM NA ZGODOVINSKIH TLEH POD KOŠATIMI LIPAMI NA BISTRICI PRI PLIBERKU zbrala koroške Slovence lz Kanalske doline, Zilje, Roža, Podjune, Jezerskega in Mežiške doline Na sporedu bodo: Govori Nastop pevskih zborov Prizor iz Miiklove Zale Ziljsko štehvamje im rej pod lipo Narodno zabavni ansambel Godlba na pihala iz Raven Ljudsko rajanje • Za dobro pijačo in jedačo je poskrbljeno Prireditev bo ob vsakem vremenu. Na prireditev vljudno vabi ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in okolišev taborov iiHiiiiiiiiiiimiittiiiiiiiitHiiiiiiiiiniitirntiiiiifiiiiiiiiHHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii1111 im"1" PORT ŠPORT ŠPORT NA MEDNARODNEM ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA 4. TROFEJO SOKOLA Reški Partizan osvojil prvo mesto Presenetljiva zmaga Sokola nad AGl v Številne in bogate nagrade za vse ekipe - Bellettijeva (CUS) najboljša igralka turnirja izgubil življenje pri nesreči. Pri Acapuleu: 18 ljudi zgorelo v avtobusu MONTERREY (Mehika), 14. — Na poti proti Acapuleu (im meji z ZDA) je prišlo do trčenja med nekim avtobusom in premičnim žerjavom, ki Je bdil pravkar na delu, ....................................mi.. Sto let taborskega gibanja na Koroškem Letošnje leto pomeni stoletnico taborskega gibanja na Koroškem, tistega gibanja, ki se je v ostalih slovenskih krajih začelo že leta 1968. Tudi na Koroškem naj bi prvi slovenski tabor priredili tega leta in sicer v Bistrici pri Pliberku, toda oblasti so prireditev prepovedale. Z zamislijo tega tabora, ki ga nd balo mogoče prirediti, je bila Koroška med prvimi pobudniki prireditev take vrste s štajersko in Goriško In pred Kranjsko, ki hi bila morala Imeti svoj tabor šele maja naslednjega leta. Sklicatelji, 53 vidnih Slovencev lz Podjume, so za kasneje prepovedani tabor, ki naj bi bil 29. septembra, že pripravili poziv, ki se je glasil: Slovenci na Koroškem I Ko so v starih časih naši pradedje sami voldli svoje vojvode, vživali so tudi pravice zbirati se pod milim nebom. Pod košato lipo so se posvetovali o najvažnejših zadevah. Pa sila tujih vladarjev in notranje razprtije so pokopale s slovenskim vojvodstvom tudi to pravico. Sele sedaj je oživela. Pokažimo, da še tudi mi, Koroški Slovenci živimo! Posnemajmo svoje vrle brate Cehe In štajerske Slovence, ki so se poprej v Ljutomeru In 6. trn. v Žavcu, kjer je bilo celo 15.000 pričujočih, sešli pod milim nebom in se posvetovali o marsičem, kar Jim srca teži. Gotovo si tudi Vi želite, da bi se Vaše star nje izboljšalo. Lepa priložnost se Vam ponuja, vsemu svetu razodeti, kako da bi se dalo po Vaših mislih na bolje obrniti. Zatorej vam kličemo: Pridite 29. septembra na sv. Mi- haela dan ob 2 popoldne k srenj-1 je vzore, svoj cilj; njegova moč • ... __j__l _m___ _ /vnoča • rvn rv\c+Onn nnrll o no skemu predstojniku g. Juriju Krautu na Bistrico pri Pliberku. Prošnja Je vložena, tol nadjamo se, da nam bode tabor dovoljen, kar Vam bomo še pozneje naznani]} .v» Ravno na posestvu Jurija Krauta, ki Je bil tedaj župan v Bistrici, Je ponovno vzklila misel za slovenski tabor. Zborovanje je sklicalo ob koncu leta 1869 ustanovljeno politično društvo «Trdnjava» iz Celovca. Tabor naj bi bil 31. Julija 1870. Oblasti so skušale tudi to pot preprečiti prireditev, tedanjemu predsedniku «Trdnjaven Albinu Pozniku, pa Je uspelo odbiti zadržke. Tako se j« moglo začeti za Korošce taborno delovanje za zedinjenje vseh Slovencev, ki Je doseglo višek s taborom v 2opra-čah. Le en podatek nam za to ugotovitev zadostuje; v Bistrici se Je udeležilo tabora 8000 Slovencev, v Žopračah pa Je bilo Slovencev, istega leta 18. septembra, že 10 tisoč. Za tabor v Bistrici, so izdali dva poziva, kajti prvič so mislili, da se bo tabor vršil že aprila, kasneje pa so ga morali odložiti na julij. V prvem Je društvo «Trdnjava» va bilo Slovence na posvetovanje pred taborom. PosvetoWnje naj bi bilo 18. aprila. Drugi poziv Je bil sledeči; K tabor ju! Ml koroški Slovenci stojimo na razpotju. Na eni strani kaže se nam zlata zora sijajne prihodnosti, na drugi strand črna megla propada. Vsi spoznavamo, da doslej še nismo nič izdatnega dosegli. Premalo smo se za svoje potegovali. Le tuje šege, tuji jezik smo obrajtali. Potujčen narod zgubi svo- opeša; on postane podlaga tujčevi peti. Nam Slovencem pa je po postavah zagotovljena ravnopravnost, svoboda. Da ne bodo stale prazne besede, boriti se moramo za to, da se uresničijo. Seveda se ne bomo borili s sekiro al-1 kolom. Mi Imamo imemitnejše orožje. Pravica je naš ščit, in naš meč je resnica. Mi nočemo za drugimi narodi zaosta-joti. Čeravno nas koroških Slovencev nd več kot 117 tavžent, vendar se nam ni treba bati pogube, samo da imamo trdno voljo. »Največ sveta otrokom sliši Slave. Tje bomo najdi 1 pot, kjer nje sinovi Si prosti voljo vero in postave«... «Zberimo se tudi mi pri taboru 31. julija ob štirih popoldne na Bistrici poleg Priberka, da se bomo skupaj posvetovali o sledečih točkah: 1. Aid bi se ne dalo po postavni poti doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor. 2. Zakaj se raznopravnost v kanclijah ln šolah ne uresniči? 3. Kako bi se dala po postavni poti plačila zmanjšati in kmečko stanje zboljšati. Sledilo Je 53 podpisov. Poziv na tabor v žopračah se je začel z besedami «Le spet na tabor«. Tabor je bal 18. septembra. Poziv, ki so ga izdali 18. avgusta, je bil podoben prejšnjim, ki so ljudi klicali na tabor v Bistrici. Poročila o tem taboru, ki so se še ohranila pravijo: »Od vseh stra- ni so prikorakale navdušeno pozdravljene ljudske mase, tudi iz Ljubljane, Maribora itd. Bilo je mnogo govorov in v šaljivih prilikah se je bičalo mačehovsko ravnanje s koroškimi Slovenci. Vihrale so slovenske zastave, s topiči so streljali in pelo se je med drugim tildi «Hej Slovenci». Slavnostni govorniki so bili med drugimi: dr. Zamik, dr. Josip Noli iz Ljubljane, g. Kraut iz Slov. Bistrice, učitelj Wiegele iz Ziljske doline...» (po pismu Klare Schmidt). Podrobnejši je bil popis Lovra Vedama, ki med drugim pravi: «... okoli 10.000 koroških Slovencev je stopilo navdušeno v kdo k bratom Slavjanom*. Resolucija, da se zedinijo razkosani Slovenci v eno politično in administrativno celoto, je bila navdušeno sprejeta enoglasno . .. Glasovali so le možaki, ker je g. c.' komisar Pogatschrtigg iz Beljaka zahteval odločno, da ženske in mlajši ljudje sploh ne smejo glasovati ... O drugi točki govoril je g. župan Muden in razložil v na vdušenem govoru potrebo vpeljave slovenskega jezika v uradnije, ker je to največja krivica, ki se zdaj godi slovenskemu narodu, ko se sodi njegovi časti in njegovemu premoženju v tujem jeziku ... O vpeljavi slovenskega jezika v šoli, je govoril g. Ferdo Viegele. G. dr. Zamik je potem zahvalil se ta-boritom ... Prebral je potem še 6»šle pozdrave od dr. Bleivveisa, < d «Slavije» iz Ljubljane, od rojan-ske čitalnice, od dr. Lavriča in več drugih... S trikratnim ngvduše nim končnim klicom: Živela'Slovenija, je bil po teto končan tabor ...» V nedeljo se je v Nabrežini zaključil tradicionalni turnir v ženski vodje Pasquala Cerello, ki je tudi J odbojki za 4. trofejo Sokola. Po predvidevanju je prvo mesto osvojila šesterica Partizana z Reke, ki pa se je morala v zadnjem odločilnem srečanju močno potruditi, da Je strla odpor mladih, a žilavih odbojkaric CUS iz Parme. Pred to tekmo, kd je bila odločilna za končni naslov, je nabrežlmski Sokol povsem nepričakovano premagal goriško ekipo AGI, ki je dan prej odpravil s 3:1 kar OUS Parmo. Končna lestvica je bila torej naslednja: 1. Partizan Reka 2. CUS Parma 3. AGI Gorica 4. Sokol V zaključnem dnevu turnirja so moštva zaigrala takole: Sokol — AGI 3:1 (12:15, 15:10, 15:5, 16:14) Postavi: SOKOL: Križmamčič, Gabrovec, Pertot, Zidarič, Petelin, Bandelj, Colja, Cupin, Škrk, Švab, Zava-dlal. AGI GORICA: Felesson, Barbierl, Mitoulus, Boemo, Leopardi, Ribi, Bregant, Lovlstai, Moretto, Furlan, Pellegrln. SODNIK: Callin. Nabrežimke so slabo začele in vse je kazalo, da bodo lahek plen Go-rlčank. Predstavnice AGI pa nikakor niso našle pravega ritma in koncentracije (morda zaradi utrujenosti od prejšnjega dne, ko so po izredno napeti borbi premagale CUS Parmo). Nasprotno pa so naše odbojkarice zelo skrbno in premišljeno zaigrale in kaj kmalu so spoznale, da lahko zmagajo. Številno občinstvo (približno 400 gledalcev) je poleg tega v veliki meri pripomoglo k zmagi domačink, ki so se potegovale za vsako žogo in so bile tudi zelo učinkovite v napadu. Tudi tokrat je izkušenost Zavadlalove ln Švabove bila nadvse koristna, saj sta prav ti igralki dali v odločilnem trenutku celotnemu moštvu poguma, da je zasluženo zmagalo. Kljub tej zmagi pa je Sokol vseeno skončal na četrtem mestu lestvice. * * * Partizan — CUS Parma 3:2 (10:15, 15:12, 11:15, 15:11, 15:8) Postavi: PARTIZAN: Radulovič, Poropat, pufcič, Srika, Pasaressi, Missoni, Stojčič, Varga, Hreljac, Broznič, Zrillč, Sinichem. CUS PARMA: Mazza, Landini, Belletti, Ganazzoli, Pezzoni, Fortu-nati. SODNIK: Milkovič. V odličnem in najlepšem srečanju turnirja je zasluženo zmagal Partizan z Reke, ki je bil najbolj homogena in uigrana ekipa te prireditve. Rečanke pa so našle v nedeljo Izredno žilavega nasprotnika. Ta je popolnoma popravil slab vtis, ki ga je prejšnji dan zapustil v tekmi z AGI. CUS Parma je namreč kljub temu, da je nastopil le s šestimi igralkami, povsem zadovoljil, tako v obrambi kot v napadu. Rečankam je klonil šele po petih napetih in tehnično veljavnih setih. V vrstah CUS ni nastopila Zac-canellijeva, ki se je prejšnji dan resneje poškodovala na tekmi z AGI. Zaccarellijeva je včeraj zapustila tržaško bolnišnico in je odpotovala v Parmo. * * * Partizan Je torej zmagal. Končal se je tako ta turnir, ki je bil tudi letos lahko glede organizacije zares za zgled. Vendar pa Je bila prireditev glede kakovosti tekem pomanjkljiva. Ce izvzamemo nedeljsko tekmo Partizan - CUS Parma, so bila ostala srečanja komaj na zadovoljivi ravni. Ponavljamo pa, da so prireditelji naleteli na nekatere nevšečnosti (odpoved Sacileja, CUS Parma je igrala brez svojih treh najboljših odbojkaric itd.), ta ko da je bilo res nemogoče zahtevati več od tega turnirja, ki pa vseeno sodi med naše večje športne manifestacije. NA MEDNARODNEM TENIŠKEM PRVENSTVU ZDA Pilič in Barthes zmagala v finalu Forest Hillsa Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA v Forest Hillsu sta pripravila Francoz Barthes in Jugoslovan Pilič veliko presenečenje. V finalu moških dvojic sta namreč premagala znani avstralski par La-ver - Emerson s 6:3, 7:5, 4:6 in 7:5. Barthes in Pilič že dolgo igrata skupaj v paru in sta zato zelo vigrana. Za zmago sta prejela vsak približno po 2 milijona lir. V finalu moških posameznikov je Avstralec Rosewall premagal svojega rojaka Newcomba s 6:3, 6:4 in 6:3. KOŠARKA V NEDELJO Dve zmagi Bora v Anhovem V nedeljo so Borovi košarkarji gostovali v Anhovem pri' Novi Gorici. Odigrali so naslednje tekme: Bor - Salonit (nar.) 51:47 (21:29) Salonit Bor (mlad.) 64:27 (32:10) Bor - Salonit (člani) 64:35 (36:16) Primorje-Aurisina 1:1 V prijateljski tekmi med Primorjem in Aurisino so dosegli neodločeni rezultat 1:1. Izid bi lahko bil popolnoma v korist Primorja, če ne bi prej Prašelj, potem pa Maggi zastreljala dve enajstmetrovki. V nedeljo .je igrala tudi kriška Vesna proti Ekipi CRDA in gladko zmagala 3:1. Tekma je bila pri stanju 1:1 do pet minut pred koncem, potem pa je CRDA prejela čisto po nepotrebnem dva gola in je morala poražena z igrišča. Obe ekipi pa še nista popolnoma uigrani in se jima poznajo velike pomanjkljivosti. OBVESTILO športno društvo Primorje obvešča svoje člane, da so društveni prostori odprti vsak večer, od 20.30 do 22. ure, do vključno 30. septembra. V tem času lahko člani dobe vsa pojasnila, poravnajo članarino itd. Po odigranih tekmah Je s nagrajevanje. Predsednik or gum ^ cijskega odbora Zvonko v kratkem govoru pozdravil oo stvo in tekmovalke, zahvalil s® ^ vsem, ki so sd prizadevali d® turnir uspel. Nagrade pa so podelili tako* . Partizan Reka — prvouvrs® ekipa — 4. trofeja Sokola CUS Parma — drugouvrščen kipa — Pokal deželnega °db° e)tj. AGI Gorica — tretjeuvrščena pa — Pokal dežele , ^ Sokol — četrta uvrščena ekip® Pokal občine Devln-Nabrežina Partizan Reka — Pokal Trž hranilnice m CUS Parma - Pokal peK«rne slaščičarne Jazbec AGI - Pokal Avtonomne tur« ne ustanove . Kapetan Partizana Radulovič Pokal Primorskega dnevnika Najmlajše igralke tumlri«' par. ga (Partizan), Fortunati (CUS ^ ma), Moretto (AGI Gorica) to ^ lja (Sokol) - kolajne Tržaške krajine poKgl Trener zmagovite ekipe — časopisa II Piccolo Zaccarelli (CUS Parma) ■" bolj nesrečna Igralka turniri zlata kolajna zlatarne Sedrn®* Susanna Belletti (CUS sfe-— najboljša igralka turnirja " brni pokal Generalnega *c0 riata- 1» Po nagrajevanju so tekrnov®_eijo prireditelji odšli v restavn* «Dama bianca« (Lepa Vida) vinskem portiču, kjer Jih J® vec, nlk restavracije Vilko Meu' znani mecen športnega del°/, s v nabrežinski občind, P°£°® uli-svojlmi Izvrstnimi ribjimi s^flno tetami ter obdal s svojo še ** gostoljubnostjo. . |. TELOVADBA SPLIT, 14. - Na gimna^ju- dvoboju med reprezentancah« goslavije in Nemške dernP*l?,;\s. 'L republike je v vodstvu Neto. a„-281,15 : 278,50. Najboljši 'P^i piski telovadec Cerar je tekmo La vič po poškodbi in naredil n® je precej grobo napako, s k® VČ-dobil oceno 8,80, kar je zanj. no premalo. Med posamezni '^e po obveznih vajah Nemec o „^0-s 56,90 točke. Prvi Jugoslovan nik je tretji.