Ka 51 časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana t V', •' ‘ I Uj isi Nj 5= Ho O UJ ;t! Ljubljana, 10. decembra 1992, št. 51, letnik 51, cena 95 SIT Svobodni sindikati so se na vse načine trudili, da bi nas ne lopnil zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Odločno in pravočasno so začeli razgaljati njegovo zgrešeno vsebino, in ko je bil zakon kljub temu sprejet, so se začeli boriti vsaj za odlog te nacionalne katastrofe v sredino prihajajočega leta. To jim ni uspelo. In ker bolezen gotovo ne bo čakala, da naše vrle oblastnike končno sreča pamet, skušajo Svobodni sindikati vsaj omiliti nov udarec po delavskih žepih. O tem se dobesedno izplača prebrati v Sindikalnem zaupniku, kjer ZSSS predstavlja organizirano vključevanje v zdravstveno zavarovanje, oziroma po domače rečeno - po tem branju boste bolni ceneje! sreda, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je začel veljati 5. decembra 1992, lastninsko preoblikovanje podjetij pa se bo začelo 6 mesecev po njegovi uveljavitvi - 5. junija 1993. Za izvajanje zakona je potrebno sprejeti še celo vrsto zakonskih in podzakonskih predpisov, zlasti zakon o gospodarskih družbah, zakon o investicijskih skladih, zakon o slovenskem odškodninskem skladu, o Skladu Republike Slovenije za razvoj, o skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med podzakonskimi predpisi pa so pomembni metodologija za otvoritveno bilanco, navodila za pripravo programa lastninskega preoblikovanja podjetja, podrobnejša navodila za izvedbo posameznih oblik lastninskega preoblikovanja podjetja, navodilo za izdajo, razdelitev in uporabo lastninskih certifikatov. Po uveljavitvi zakona pa vse do lastninskega preoblikovanja podjetja so prepovedane vse statusne spremembe podjetja - podjetje se ne more več spremeniti. Prav tako so prepovedane vse kapitalske transakcije v tolarski protivrednosti 100.000 ECU letno, razen s soglasjem Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in razvoj. V dveh mesecih od uveljavitve zakona, to je od 5. decembra do 4. februarja se lahko vložijo predlogi oz. pobude, da se v podjetjih ali v njih odvisnih ali povezanih podjetjih, ki so se v času po 1. januarju 1990 do uveljavitve zakona kakorkoli statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala ali vlagala v nova podjetja ali so prenašala posamezne poslovne funkcije na druga podjetja, opravi revizija, če obstaja utemeljen sum, da je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine. SINDIKATI LAHKO DAJO POBUDO ZA REVIZIJO, pobuda naj bo posredovana družbenim pravobranilcem samoupravljanja, čepa teh v posameznih območjih ni več, pa SDK ali skupščini občine. Dokler se zakon ne začne izvajati, naj v podjetjih tečejo ustrezne priprave. Zlasti bo treba čimprej ugotoviti vrednost družbenega kapitala, ker bo marsikdaj od njegove velikosti odvisen način lastninskega preoblikovanja podjetja. SINDIKAT NAJ OD VODSTVA PODJETJA ZAHTEVA, DA GA LE-TA SPROTI OBVEŠČA O VSEH ZA LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE PODJETJA POMEMBNIH DEJSTVIH, ko gre za zadeve, ki pomembno vplivajo na položaj zaposlenih. O takih zadevah pa je vodstvo podjetja dolžno pred sprejemanjem odločitev obveščati delavce. Podrobnejša navodila za delovanje sindikatov pri lastninskem preoblikovanju podjetij bodo posredovana, usposabljanje sindikalnih zaupnikov pa se bo začelo predvidoma v začetku marca 1993, ko bodo sprejeti vsi potrebni predpisi. Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS TRIATLONCI TEČEJO NEČASTNI Drnovšek pošilja ministra Miho Kozinca na pogajanja s sindikati brez pooblastil za pogajanja z njimi KROG Troboj med vlado, sindikati in ustavnim sodiščem je gotovo nečasten za vlado, ki naj bi bila prvi garant pravne države. Rezultat tega troboja je gotovo mrzla prha za sindikaliste, čeprav je Ustavno sodišče Svobodne sindikate podprlo in razveljavilo sklep Jožice Puhar o denarnih nadomestilih za brezposelnost. Ta naj bi se usklajevala mesečno, skladno z osebnimi dohodki in ne zgolj trikrat letno oziroma po milosti božji in ministrski. Ker pa se vlada (kot dokazujemo na 5. strani) požvižga na ustavo in zakone, je za zmagoslavje v sindikalnih in brezposelnih vrstah bržkone prezgodaj. DIREKTOR PREPOVEDAL SINDIKAT To, česar si ne drzne storiti ne Jožica Puhar ne volilna komisija, je storil Rado Cerjak, direktor ILI-RIJE-VEDROG. Od sindikata zahteva cel kup dokazil, ki bi ga pravzaprav ne smela dosti brigati. Dokler pa mu ne dokažejo reprezentativnosti in legitimnosti, jim mirno prepoveduje delovanje. Več o tem Ivo Kuljaj v Ravbarkomandi na 15. strani. PREDKOALICIJSKA ARENA na 3. strani tehta med levo in desno perspektivo Ali smo izvolili Miklavže... tvah. Gotovo pa je jasno, kdo bo plačal predvolilni cirkus, volilno zabavo in povolilne požrtije. JE STAVKA V TAMU KONČANA? Na to vprašanje odgovarja Franček Kavčič na 6. strani Zmagovalci in poraženci France Tomšič, ki so ga nekateri krstili za slovenskega Lecha Walenso, je pa še aktualni predsednik Konfederacije sindikata Neodvisnost, ni uspel priti do predsedniškega položaja v državi. Njegovo besedičenje v predvolilni kampanji, pogosto tako zmedeno, da poslušalci niso vedeli, kaj pravzaprav hoče, njegovi pritlehni napadi na favorita Kučana in zlasti njegove žalitve novinarske profesije so bržkone tudi člane njegovega sindikata odvrnili od glasovanja zanj. Od bojda 162 tisoč članov tega sindikata - o tem podatku močno dvomimo - je, po naših izračunih, zanj glasovalo borih 972 članov. Pojasnilo k članku, objavljenem v DE, dne 26. 11. 1992 Da bo tudi širša ljubljanska javnost in vsi ki čitajo ta čuden časopis pravilno obveščena o incidentu, ki se je zgodil 26. 11. 1992 na zboru delavcev v TVT, sporočam sledeče na objavo članka Vodstvo TVT naj odstopi (stran 4). Po zaključni besedi predsednika sindikata ZSSS tovariša ČEHIČ ENVERJA sem se kot član-dcla-vec v TVT-ju pri stavkovnem odboru tega sindikata prijavil k razpravi, saj sem čutil dolžnost, da imam po 23 letnem delovnem stažu v tej tovarni zato tudi pravico. Kot članu kolektiva mi niso omogočili razprave, ker so sc bali, da bom govoril v imenu sindikata NEODVISNOSTI KNSS in bom s tem rušil njihovo moč in enotnost (mimogrede če je nekdo tako močan in enoten se nima česa bati). Zato sporočam novinarju BLAŽU GRČI in javnosti. Za ugotavljanje resnice in potem objektivnega obveščanja javnosti se vedno vprašata obe strani, ker pa tega ni bilo, zahtevam, da se ta članek v celoti objavi in prizadetemu opraviči, v kolikor pri Vas sploh poznate človeško etiko opravičil. Kot član kolektiva TVT sem sodelavce hotel le spomniti in opomniti na neka nerazumevajoča dejanja sindikata ZSSS-TVT na ista dogajanja zadnji dve leti, kar pa so mi z uporabo fizične sile odvzema mikrofona onemogočili ker resnica boli. Da pa je bilo isti dan včlanjevanje v sindikat NEODVISNOSTI KNSS prostovoljno so pa sodelavci lahko izvedeli iz obveščanja na plakatih in osebnih obvestil iniciativnega odbora sindikata KNSS, če pa predsednik sindikata ZSSS »NE SLIŠI DOBRO«, kar bi lahko razumeli tudi kot »NE ČUJEM VAS DO- BRO« je pa tudi problem širšega članstva ZSSS-ja in ne samo njegov. Nedemokratično je namreč, da mi je gospod ENVER ČEHIČ iztrgal mikrofon iz rok in me odsunil vstran, kar sem mu seveda tudi vrnil. Čudno se mi zdi tudi to, da pa nihče ni hotel ali ni videl gospoda sekretarja sindikata ZSSS SELINŠEK IVANA, kako se mi je zaletaval v hrbet in s pestmi tolkel po meni, kar je razvidno tudi iz posnetka TV RTM. Na nobeno srečo ali nesrečo se ne da zahvaljevati varnostnikom TVT-ju da so pravočasno odpeljali AVRELIJA PRELCA s kraja prireditve, saj je gospod PRELC AVRELIJ sam zapustil to neljubo govorniško mesto sindikata ZSSS in se pridružil skupini iniciativnega odbora KNSS NEODVISNOSTI v kateri sta bila prisotna tudi predsednik in sekretar KNSS mariborske regije, da bi bila kot udeleženca prisotna pri nastajanju in ustanavljanju nove demokracije delavskega sindikalnega gibanja v koncernu TVT, z uspešnim začetkom, ki pa so ju varnostniki TVT-ja tudi nasilno odstranili. Koga so delavci, ki pa še niti nimajo Slovenskega državljanstva izžvižgali je pa samo vprašanje časa, saj so napako že spoznali in se mi nekateri tudi že osebno opravičili, kar zahtevam tudi od Vašega novinarja (če se taki osebi sploh lahko reče novinar). Vašemu odgovornemu uredniku pa sporočam. Gospod CIRIL BRA-JER če se tudi Vi počutite tako močni in enotni v vašem časopisu kot sindikat ZSSS v TVT-ju potem to pismo objavite ali pa si kot slabič rdečih raje poiščite službo v Komunali in zamenjajte svinčnik z METLO! Prelc Avrelij (»Pojasnilo« objavljamo nelektorirano.) In kako so se na volitvah odrezali kandidati, ki so jih podpirali v Svobodnih sindikatih Slovenije? Za natančno razčlembo volilnih rezultatov je še prezgodaj, vendar vse kaže, da tudi s temi dosežki ne moremo biti povsem zadovoljni, pa čeprav so ti kandidati prinesli sorazmerno precej glasov zlasti Združeni listi in socialistom. Ti zadnji pa so svoje mandate tako in tako zakockali že pred volitvami, ker se niso pridružili Združeni listi. Konkurenti kandidatom, ki so jih protežirali Svobodni sindikati - nastopali so na petih strankarskih listah - so bile v večini okrajev uveljavljene in poznane osebnosti. Zato lahko trdimo, da je pridobljeni poslanski sedež iz sindikalnih vrst relativno dober izid. No, kljub vsemu se kaže povprašati, zakaj so se sindikalisti nasploh slabo odrezali na volitvah. Če odmislimo volilni sistem, ki je naklonjen predvsem strankarskim kandidatom, velja pritrditi tistim ocenjevalcem sindikalnih prizadevanj, ki menijo, da je bila propaganda za sindikalne kandidate prešibka. Poleg tega je bilo v večini sindikalnih vodstev na območjih moč opaziti neke vrste ležernost v predvolilni bitki, kar velja tudi za vodstva sindikatov v podjetjih in ustanovah. To smo tudi pričakovali, kajti v sindikalnih vodstvih je precej strahu pred njihovo politizacijo in preveliko povezanostjo s katerokoli stranko. Opozoriti velja, da morajo biti sindikati zunajstrankarska organizacija, v katero se ljudje združujejo zaradi varovanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov. S tem pa ne mislimo zanikati, da imajo sindikati že v naravi svojega zavzemanja za ekonomske in socialne pravice delavcev tudi možnost razpoznavati večjo ali manjšo sorodnost svojih programov in konkretnega dela s strankarskimi programi in njihovo realizacijo v praksi, se konkretno dogovarjati o posameznih vprašanjih in hkrati tudi jasno povedati, kje je ta sorodnost največja in kje je sploh ni. Na to opozarjamo predvsem zato, ker je vsesplošna kritika strank, parlamenta in vlade kontraproduktivna; znotraj teh institucij političnega sistema je namreč lahko zelo jasna strankarska razvrščenost na bližnje in bolj oddaljeno sorodstvo s sindikati in njihovimi interesi. Če te resnice ne priznamo, se sindikati gredo politiko z zavezanimi očmi. Obtožujem! »Delaj isto kakor jaz!« Prišla sem k svojim sosedom ravno v trenutku, ko se je »ta-mlada« vrnila iz sosednje vasi, kjer je PTT, vsa razburjena in mi je z jokajočim glasom, med katerega se je mešal bes, pripovedovala svojo zgodbo, ki vam jo posredujem naprej. Za poduk in v svarilo, da ne nasedete še vi. Mlada soseda je brez dela, njen mož pa ima siromašno Iskrino plačo. Ne moreš živeti z njo, in sklenila sta, da si bosta kako pomagala. V časopisih so oglasi, ki ponujajo delo na domu. Ob dojenčku bo, medtem ko je on v službi, poskušala zaslužiti še kak tolar. Kar na štiri naslove sta poslala, kar so zahtevali od njiju: kratek življenjepis, kuverto z znamko in svojim naslovom. V glavnem je bilo treba poslati kar na šifro ali pa na poštno ležeče. In sta čakala. Prej kot v enem tednu sta dobila prvi odgovor. Delo je žal že oddano, jih bo pa imela v evidenci, je bilo prijazno sporočilo. No, ta že ni bil lump! Kajti pred lumpi jih je že nekdo posvaril. Ko je prišlo današnje sporočilo, ki ga je prinesel pismonoša in je morala osebno na pošto, ker je bilo treba pismo odkupiti, je vzela s seboj ves denar, ki sta ga z možem še imela, in bila prepričana, da bo v tistem paketu delo za njiju! odgovor, naj za stroške pošljem 300 SIT. Upajo, da bom v ožjem izboru! No, pa nisem bila. V tolažbo so mi poslali neko »knjižno kazalo« - izrezljano Disnegjevo figurico. Prijatelja sem prosila, naj preveri, kdo je za tem naslovom. Lump, kdo pa drugi? Če se je javilo sto takih naivnežev, zraču-najte, koliko je pokasiral! »Visoko kvalitetna kazala« je pa iz Amerike prinesel, sem slišala. Zasledovala sem, ali se bo oglas še ponovil, pa se ni. Verjetno pa je lump ostal in izžema naivneže s kako drugačno vsebino oglasa. Znanka mi je postregla še z bolj kričečim primerom. Tudi ta je zahteval 300 SIT in kuverto z naslovom in znamko, on bo poskrbel pa za delo. Ko je dobila odgovor, bi jo skoraj kap. Na listku papirja je pisalo: »DELAJ ISTO KAKOR JAZ!« Torej: Goljufaj! Se bomo morali navaditi na tak način »zaposlovanja«? So to oblike »tržnega gospodarstva«? Kdo kontrolira te lopove, ki od revežev vlečejo denar, morda zadnjega, ki ga imajo? Ali dajo državi tisto, kar ji pripada!? (davek) Kdaj bo zares zaživela pravna država in bodo odgovarjali za taka grda dejanja? Da o moralni podobi takih ljudi ne govorim! Tole sem zapisala pravzaprav z enim samim namenom: da opozorim ljudi, naj ne nasedajo takim prevarantom, naj ne plačujejo za prazne kuverte in lažno upanje! Dobro se prepričajte, preden greste v takšna »delovna razmerja«! I. M. (polni naslov je v uredništvu) • stranke slovenske skupščine • ljudi sedanje vlade • člane predsedstva Republike Slovenije • sodstvo, policijo, Gospodarsko zbornico ..., ker niso nič ali premalo naredili zoper divje lastninjenje družbene lastnine! Še več. S svojo pasivnostjo so grabežljivim direktorjem in njihovim pomagačem ustvarili idealno kritje, saj so le-ti vse te manipulacije lahko izpeljali javno in s pritiski ter grožnjam proti svojim delavcem, ki so zdaj revnejši kot kdajkoli prej, jutri bodo pa še na slabšem. Vse to ne bo šlo nikoli v pozabo, zato javno izjavljam, da nisem volil strank sedanjega parlamenta, ljudi te vlade in članov sedanjega predsedstva. J. P. rt 1 časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _____________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: ________________________________ Naslov: _____________________________________________________ Podpis naročnika: Podpisala je, plačala, sprejela pošiljko (malo večjo rjavo kuverto) in jo s tresočo se roko odprla. Skoraj bi jo kap! Na enaindvajsetih straneh navodila, kako lahko prideš do denarja! Kako? Lahko tipkaš (pa malo o tem), lahko šivaš (spet nekaj nasvetov), lahko prodajaš sveče! Lahko gojiš šampinjone, kukmake! Lahko se ukvarjaš z vzrejo kuncev! O teh treh stvareh malo več navodil, nekaj skic... Na koncu - prepoved fotokopiranja! Bi rekli - zaščita avtorskih pravic! Ko smo zračunali vse stroške, jih ne bi bilo v nobenem primeru več kot za 200 SIT! Plačala pa je 4180 SIT! Če jih je nasedlo samo deset takih, kot sta onadva... Kakšna plača! O njej mladi sosed samo sanja! Ja, še podpis: Zorica Krnc. Pisati sta morala pa na poštno ležeče v Spodnjo Duplico! Naj se ve!. Sama sem imela podobno izkušnjo, le da je bila »cenejša«. V Oglasniku sem prebrala oglas, s katerim Media Team iz Velenja vabi k sodelovanju tiste, ki imajo radi knjige. Izpisovali bi iz leposlovja odlomke ali kaj že. Delo kot ustvarjeno zame, sem si mislila in se oglasila. Kar brž sem dobila Demokratična razmišljanja Sedim pred televizorjem, gledam in poslušam »nakladanja« o Evropi, o demokraciji. Sranje - isto sranje kot pred dvema letoma. Tudi takrat - gospodje - ste obljubljali Evropo, le da ste poleg tega pozabili povedati, katera Evropa naj bi to bila - vzhodna ali zahodna. Kje smo!? Ko sedaj po dveh letih gledam nazaj, ugotavljam, da smo prišli kar v lepo urejeno anarhijo. Direktorji lahko počnejo kar hočejo, poslanci ravno tako, da o ministrih in vladi niti ne govorimo. Če že govorimo o Evropi in demokraciji, ki predlaga tistim na najvišjih položajih, naj se tudi oni »vrnejo nazaj v Evropo«, ker so šli že nekoliko mimo. Potem pa naj od nas delavcev zahtevajo evropske norme - vem, da se nam bodo zmanjšale. ' Gospodje, razmislite! Verjetno nas je vedno več takih, ki nam roji po glavi pesem: »... od žuljev se naših poslanci redijo...« Kri nam pa pijejo še vedno iste stvari kot nekoč. Koga sem volil? Nekega (neko) poslanca (poslanko), da bo hodil - ali pa tudi ne - na seje brat časopis, ko bo na vrsti glasovanje, pa bo šel po osebnih opravkih? Hvala lepa za tako demokracijo in poslanstvo. Kateri od predsedniških kandidatov mi je obljubil, da me bo iz sužnjelastniške dobe popeljal v fevdalizem, kapitalizem je za nas namreč še predaleč? Na slabšem, kot sem, skoraj ne morem biti. Vem, da bom moral trdo delati, če bom hotel preživeti. Pa ne po evropskih merilih. Franc Trošt Ta in takšna cerkev Ostajam brez besed. Kaj naj si človek misli ob vseh pomirjujočih besedah Alojzija Šuštarja in drugih predstavnikov katoliške cerkve (Cerkve) v zadnjih letih ter z nestrpnostjo in nervozo prepojeno nedavno izjavo slovenske škofovske konference (SŠK) s podpisom imenovanega, ki je bila objavljena v Dnevniku 10. 11. 92 pod naslovom »Premišljena odločitev«. Z njo sicer znova na gosto leporečijo o demokraciji, a iz zapovedi: »SŠK naroča vsem katoliškim vernikom in drugim državljanom (neverjetno) doma in po svetu, naj se volitev udeležijo,« ter ob očitnem sugeriranju (»Želimo pa priporočiti, naj se na volitvah odločajo v luči moralnih vrednot...« ve se katerih), katere stranke (torej: SKD in LS) naj se voli, je povsem jasno, da bi radi prevzeli »komando«) in odrinili v obrobnost vse, kar ni po njihovem okusu oz. kot pravijo »nasprotju z moralnimi načeli njihove Cerkve«. Kot nekdanji ČK poskuša SŠK torej skrbeti za našo pravovernost in moralno neoporečnost. Sprašujem se, kdo pravzaprav je ta Cerkev, da bi nam njena moralna načela lahko bila za zgled in merilo našega ravnanja. Skozi vso svojo zgodovino je v imenu svojih načel zaničevala in preganjala ljudi in cele narode z drugačnimi nazori - pa niti ne zaradi morale, pač pa zgolj zato, ker so bile njihove predstave o bogu drugačne od njenega. V njenem imenu in z njenim odkritim ali prikritim blagoslovom so bili preganjani, mučeni, križani in zažgani preštevilni posamezniki ter poklana in iztrebljena cela ljudstva. In to zgolj zato, ker je to katoliški Cerkvi tedaj ustrezalo ali pa le-ti niso hoteli priznati njene nadoblasti nad svojo duhovno in materialno sfero. Tudi Slovenci nosimo v sebi to izkušnjo. Naše bratomorne vojne so bile vedno v neposredni povezavi s to in takšno Cerkvijo, ki se je vedno povezovala z izkoriščevalci nasproti tistim, ki so se borili za svobodo in človeško dostojanstvo. Pa naj bo to v času pokristjanjevanja, protireformacije, kmečkih uporov ali NOB. In ta Cerkev nas želi učiti morale? Ko bi skušala vsaj izvesti kako metamorfozo, kot ZKS, in nam z novo preobleko nuditi staro vsebino. Ne. Njeni »odličniki« si domišljajo, da jim to ni potrebno in da sta tudi za današnji čas dovolj dobri njena stara oblika in stara vsebina. S tem pa le dokazujejo svoj vzvišen odnos do ljudi okoli sebe, do vernih in drugover-nih ter svojo okostenelost in zadrtost v svoj prav. O kaki demokraciji pri tem seveda ni niti govora. Z leporečjem o njej se skuša ljudi le prepeljati žejne preko vode in Cerkev prikazovati v drugačni luči, kot dejansko nastopa. Njena prava podoba je razvidna iz njenega hlepenja po bogastvu in v težnjah po vpeljavi lastnega kodeksa načinov obnašanja, s katerim bi obvladovali duha in telo celotne družbe. Upam, da ji to ne bo uspelo, kajti to bi vodilo - ne v demokracijo, ne v svobodo in ne v Evropo, temveč - v državljansko vojno. Ponovila bi se naša zgodovina pokristjanjevanja izpred 1000 let, ko »Slovenec je moril Slovenca - brata«. Tedaj pa pravica do življenja, ki jo tako poudarja danes ta Cerkev, ne bi bila vredna piškavega oreha. Si SŠK to želi? Če ne, naj se posveti moralnemu očiščenju same sebe. Alojzija Šuštarja sem pred časom prosil za javni dialog. Na neprijetna vprašanja je odgovoril z molkom. Pred tem je tarnal, da se vodi proti Cerkvi gonja, čeprav dejansko sami že kar nekaj časa vodijo gonjo proti nam drugače mislečim. Tako sam razumem njihova prizadevanja, da bi bili povsod odločilno prisotni, da bi se prerinili do državnih jasli (vrtci, šole,...) in da bi njihove norme postale zakonske norme. Jim cerkev in prižnica nista dovolj? Napak je, če si kdo domišlja, da je pametnejši od drugih ljudi in da jim mora sugerirati, s kom naj se družijo in kako naj živijo, pa naj bo to CK ali SŠK. To vsak, ob izkušnjah in omejitvah, ki mu jih daje in postavlja njegovo okolje, sam zase najbolje ve. Bilo bi prav, ko bi se tudi veljaki katoliške cerkve in tisti s prižnic začeli ravnati po svojih besedah o spoštovanju svojega bližnjega in bi se tem nehali vsiljevati. Branko Weixler Sporočilo predsedniku skupščine Republike Slovenije gospodu dr. Francetu Bučarju Edina prisotna člana komisije skupščine Republike Slovenije za preobrazbo družbene in zadružne lastnine Jože Hobič in Vitomir Gros ugotavljava, da se je v zadnjem času že drugič dogodilo, da sva prišla sama na sejo komisije, čeprav so bili vsi člani komisije pravilno vabljeni. Ugotavljava, da poslanci očitno ne nameravajo več hoditi na zasedanja raznih skupščinskih delovnih teles, kar po svoje sicer razumeva. Pričakovala pa bi, da bi se poslanci, ki ne nameravajo priti na sejo komisije, vsaj pravočasno opravičili. Čudi naju pa, da zadnje čase na seje komisije ne prihajajo prav poslanci iz vrst vladajoče koalicije, ki bi morali biti zainteresirani za delovanje slovenske skupščine in njenih delovnih teles. Zato sporočava zainteresirani slovenski javnosti sedaj pred volitvami, naj krepko premisli, kako bo ravnala na volitvah in kako bo ocenjevala ravnanje sedanje vladajoče koalicije, katere poslanci očitno niti predlogov svoje vlade ne podpirajo v skupščini. V Ljubljani, 24. 11. 1992 Vitomir Gros Jože Hobič Pripis uredništva: Prepozno, a brez dvoma iz srca TE T časopis •Delavskaenotnostjebilaustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasiloSvobodnihsindikatovSIovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000Ljubljana, Dalmatinova4, poštni preda!479 »Direktor inglavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311- slovenskih ®56 * Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda Najpomembnejša stran) J delavcev DamlanKri2nik(slndlkal.n,zauPnik)>FrančekKav&č|sindikati), Boris Rugelj (Natržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum insrce)in Jožica Anžel (tajnica), telefon313-942,telefaks311-956 »Naročnina: PORAŽENKE Politični komentatorji so (kot vedno, seveda!) vnaprej vse vedeli, rezultati volitev so »pričakovani«. Manj poučeni smo morda nad čim presenečeni. Vsekakor pa za nikogar ni, ali vsaj ne bi smel biti, presenetljiv največji poraženec, niti najbolj nepričakovani zmagovalec. Največji poraženec teh volitev so seveda ženske. Kakor koli se otepamo tega, da nas tlačijo v nekakšno Vzhodno Evropo, po kriteriju deleža žensk v parlamentu smo dokončno padli vanjo. Zahodna Evropa, tista, kamor si želimo, je že zdavnaj spoznala, da je parlament brez žensk znamenje nedemokratičnosti, saj polovico prebivalstva pušča brez zastopstva. V Zahodni Evropi so tudi države, kot denimo Norveška, kjer je v parlamentu in v vladi več kot tretjina žensk. Zahodna Evropa so tudi politične stranke, kot je denimo nemška socialdemokracija, ki je sprejela interna volilna pravila, s katerimi bo do leta 1999 zagotovila na strankarskih funkcijah in na kandidatnih listah za parlament polovico žensk. Vzhodnoevropske »nove demokracije« pa v parlamente pripuščajo 5 ali 6 odstotkov žensk. Toliko kot Slovenija... Toda »poraz žensk« je bil sklenjen že dolgo pred volitvami. Najkasneje takrat, ko je bil sprejet zakon o volitvah, ki je stranke prisilil v kandidiranje »lokalnih velja- smo odmaknili ravno tisto, kar je dojemala kot svoj »naravni« delež - rezultat je tu. Brezposelnost in gmotna stiska seveda ogrožajo vse generacije in za vsako so težke. Politika, ki bolj kot na ustvarjanju novih delovnih mest za mlade gradi na ohranjanju obstoječih delovnih mest, je na prvi pogled videti tako razumna kot pravična: prvič je znano, da starši lažje poskrbijo za nezaposlene otroke kot obratno; drugič je res, da so že zaposleni že veliko vložili v razvoj in »zaslužijo« uživanje sadov. S stališča mladih, ki jim ni bila dana niti prva priložnost, pa je to krivično in tudi nelogično: po naravi stvari so mladi nosilci sodobnejših znanj, imajo več volje za spremembe in so torej »perspektivnejši«. Mlade generacije, ki so tako izgubile možnost, da normalno preidejo med »odrasle«, so torej naravna podlaga za razvoj nacionalizmov in drugih »izmov«. Nacionalne stranke, kot je Jelinčičeva, sicer ne ponujajo receptov, Spustiti k oblasti tisto desnico, ki v dveh letih z gospodarstvom ni vedela kaj početi, bi bilo milo rečeno dvomljivo. Znova bi se ukvarjali z raznimi spravami, ki slabo plačane delavce figo brigajo, znova bi se predvsem pehali z raznimi denacionalizacijami, pred katerimi so nas pravočasno svarili znani svetovni razumniki, znova bi se šli politiko, ki je trdila, da je tudi trava za kosilo dobra, da je le domača, in znova bi se šli preštevanja, kdo je pravzaprav kdo, namreč, kdo je rdeč, kdo je roza in kdo je neomadeževano bel. Nič pa, kdo je pametnejši. Ker je pač desnica odklanjala vse tiste razumne ljudi, ki so zrasli v prejšnjem režimu. To je bil njihov naglavni greh, Čeprav so v glavi imeli veliko pameti in niso bili nikdar »rdečkarji«. Takih oslarij je bilo za cel gozd, v katerem so se lahko skrivoma počenjale najrazličnejše neumnosti in najbrž tudi Seveda zaradi tega desnice ni treba devati v nič in jo zanikati. Vsak ima pravico do svojega mišljenja. Toda če ga Jllr hoče dati v službo ljudi, mora biti močno začinjeno tudi s pametjo, ne pa samo z grme-njem na račun drugih. Tega W smo pred volitvami poslušali iz dneva v dan, ko je vsak vlekel bele zajce iz levega rokava, čeprav o gospodarjenju z njimi nima pojma. Desnica se od levice razlikuje tudi po svojem odnosu do družbenih slojev. Desnica je pri nas uvedla davke tudi za najrevnejše; in kar je najbolj smešno, sedaj taista desnica od Je že tako, da je povsod po svetu politika razdeljena na levico in desnico, čeprav siti želodci predejo in prazni krulijo enako pod ievo in desno zastavo. In vendar delavcem, ti imajo navadno probleme z želodci, ni vseeno, kdo je na oblasti. Slej ko prej se morajo odločiti, ali jim bodo usodo krojili desni ali levi. Ko gredo delavci v boj za svoje pravice, gredo navadno z rdečimi zastavami, vendar jih nihče ne zmerja za rdečkarje in komuniste. Rdeča je pač tradicionalna barva levice, pri tem pa ni nič čudnega, Levica če se ti »rdečkarji« na volitvah večinsko odločijo tudi za desnico. V naših podalpskih zmešanih časih je rdeča barva prav bedasto postala nepriljubljena, nekateri pa ob njej sploh takoj ponorijo in dobijo ošpice. Celo take reči, kot so delavski razred, izkoriščevalski kapitalisti in podobno, so boljševistično nevarne, čeprav so vsakdanji besednjak delavstva v kapitalističnih deželah. Enako bedaste so parole, češ da voliti levico pomeni klicati nazaj boljševizem. Delavstvo se pač odloča za tistega, za katerega misli, da mu bo z njim šlo bolje. Desnica se je pri nas po volitvah pred poltretjim letom že pokazala za nesposobno, da bi gospodarstvo popeljala v boljše čase, in je svoje mesto morala odstopiti levici. Pri tem je seveda zagnala vik in krik, da nas čakajo novi boljševistični časi, kar je navaden iarifari. sedanje vladajoče levice zahteva, da najrevnejšim davke ukine. Ko pa bi prišla na oblast, bi na to hitro pozabila. Desnica pač mora ščititi srednji in višji sloj, z delavstvom pa bo kakor pač bo. Potem bi kaj hitro znova dobili cerkveni in še kakšen fevdalizem. Liberalni kapitalizem nam je v borih dveh letih že tako uspela vsiliti. »Odlika« take vrste kapitalizma pa je znana - brezpravna, garaška poceni delovna sila in kovanje dobičkov na njen račun. Marsikje po svetu vlada desnica, seveda taka, ki se spozna na demokratično gospodarstvo, ki spoštuje socialno državo in ki ni tako bolestno obremenjena s preteklostjo, da v prihodnost ne vidi niti za pedelj pred nosom. Tako desnico velja spoštljivo voliti, a mi je še nimamo. Dobro pa je, da jo imamo, kakršnakoli že je. Levica se mora zaradi nje venomer truditi, da bi bila boljša, o tem pa so in bodo pač vselej odločili volivci. V resnici ne gre toliko za levico in desnico kot za vprašanje, kdo ima pač pametnejše in sposobnejše ljudi, ki jih ti nestabilni časi terjajo. To se praviloma pokaže takrat, ko se je treba lotiti gospodarstva in ko politična gimnastika pade v vodo ter velja samo pamet, ki se zna dokazati v praksi. In ki zna tudi politično razmišljati, ko je odnos med delom in kapitalom treba postaviti v razumna razmerja. Pamet, ki je sedaj na oblasti in ki ji pravimo leva, nam še ne more saditi rožic, ker pač mora počistiti preveč starega plevela. Vendar se na ta posel vsaj spozna, in ker boljše pameti desnica nima, je pač bolje obdržati sedanjo varianto oblasti in ji omogočiti, da nadaljuje tisto, kar je s prvimi uspehi začela. Saj ne, da bi se zaradi nje od navdušenja metali ob tla, toda vsaj upanje imamo, da ne bomo na teh tleh obležali. Z zares praznimi in krulečimi želodci namreč. Boža Gloda Poraženke, ženske z nasmeškom kov«. Ker vzdihovanje za izgubljenimi priložnostmi ni produktivno, je edino, kar preostane, da se ženske postavijo na znano stališče, da je izgubljeno bitko treba uporabiti kot izhodišče za naslednjo dobljeno vojno. Ženske se morajo organizirati - tako v strankah kot v t.im. civilni sferi, ter takoj začeti sistematično delati za naslednje volitve. Najbolj nepričakovani in zato največji zmagovalec teh volitev je bil tudi znan vnaprej: slovenska nacionalna stranka, ki je iz nič in takorekoč brez sredstev postala ena najmočnejših strank. Toda ta uspeh je čudežen samo na prvi pogled. Tudi tu smo lepo uvrščeni -v splošni trend - vzhodnoevropski nacionalizmi so takorekoč zaščitni znak postkomunizma. Vse raziskave kažejo - najbrž tudi pri nas ni nič drugače - da nacionalistične stranke črpajo moč predvsem iz tako imenovanih odrinjenih slojev, predvsem mladih. Položaj mlade generacije tudi v Sloveniji že dolgo ni bil tako zagaten, kot je zdaj; vse slovenske politične stranke, vključno z dosedanjo (ali dosedanjimi) oblastmi, pa si zatiskajo oči. Več kot 24 tisoč mladih, ki niso dobili še niti prve zaposlitve; več kot 43 tisoč mlajših od 26 let, ki morajo v rubriki »zaposlitev« vpisovati »brezposeln« - gre za tako velik problem, da je pravzaprav čudno, da mu programi strank niso posvetili kaj več kot nekaj splošnih fraz. Z ukinitvijo »družbenih stanovanj« smo mladim spodmaknili še zadnjo, čeprav res bolj teoretično možnost, da pridejo do lastnega prostora za življenje. Vse stranke, tako desne kot leve, na tiho računajo na »družinsko solidarnost« in iz nje celo delajo vrlino. Toda s tem je mlada generacija potisnjena v popolnoma odvisen položaj, tako v družini kot v družbi. Že raziskave v osemdesetih letih so pokazale - in to je bilo značilno za skoraj ves svet - da raste mlada generacija, ki je popolnoma ne-ideološka. Spomnite se, na grozo mnogih ideologov vseh barv se je pokazalo, da te mlade generacije ne dajo nič na reševanje »svetovnih« problemov in generalnih vprašanj; njihove vrednote so ustvariti si skladno družino, najti dobro zaposlitev in živeti v relativni blaginji. In tej generaciji ponujajo pa krivca. In kaj je v brezizhodnem položaju bolj pomirjujoče kot odgovor, da je kriv nekdo drug? Čeprav tak odgovor ne zdrži niti najpreprostejše intelektualne razprave - saj, denimo, spregleda celo tako očitno dejstvo, kot je to, da je izobrazbena struktura »Neslovencev« čisto drugačna kot struktura nezaposlenih mladih in da tore] izgon tujcev njihovega položaja ne bi v ničemer rešil - je vabljiv, ker je preprost in vseobsežen. Ce zmanjka tujcev, je nič koliko »drugačnežev«, ki so lahko krivi; skratka, ko zmajka prve stvari, ki je pred nosom, se pozornost usmeri na drugo; če zmanjka besednih argumentov, kar se zgodi kaj hitro, se uveljavi »prav« s pestjo... Skratka, naše politične stranke bi se namesto zgražanja morale zamisliti nad svojimi lastnimi programi. Parlament, če smo vanj izvolili pametne ljudi - in pred volitvami so nam to vsi zagotavljali - bi si moral kot prioriteto postaviti nalogo, kako mladi generaciji vrniti perspektivo. Sicer se lahko kar sprijaznimo, da bomo imeli vse številčnejšo »Jelinčičevo« mladino, ki bo nazadnje rešila stvari po svoje - s pestjo po naših glavah. Marija Cigale PORAŽENCI Praviloma bi kazalo reči, da so največji poraženci teh volitev tiste stranke, ki jim ni uspelo obdržati nobenega sedeža v parlamentu. Toda ta naslov vsekakor pripada demokratom, in njihovi kisli obrazi, ko so bili znani prvi rezultati, to najbolje potrjujejo. Kako strah jih je bilo teh volitev, pove tudi njihov zadnji poseg v predvolilni' kampanji, ko so za božjo voljo svarili pred koalicijo liberalnih in krščanskih demokratov ter v obupu povedali, da v taki zgodbi pač ne bodo sodelovali; računajoč najbrž pri tem, da bodo take napovedi ali grožnje po volitvah hitro pozabljene. Denar, ki so ga zapravili za volilno kampanjo, so takorekoč pognali čez prag, kar pove, da se nobena propaganda za proizvod, o katerem ljudje nimajo najboljšega mnenja, ne splača in poplača. Velikopoteznost, s katero so se demokrati vrgli v volilni boj, kajpak pove, da so si srčno želeli obdržati vsaj dosedanjo oblast, jo pa čim bolj razširiti, da tisti, ki bodo odločali o novi vladi, ja ne bi mogli mimo ali brez njih. Demokratom kajpak ne gre odrekati zaslug za dozorenje slovenske pomladi in osamosvojitev. Pri ljudstvu pa taka mast, kot kaže, ne traja dolgo. Ljudje se pač počutijo osamosvojene in se ne mislijo za to celo stoletje nekomu zahvaljevati. Da tisti, ki si lastijo glavne zasluge za osamosvojitev, niso bili v nadaljevanju najbolj uspešni, je pokazal že padec Peterleta letos spomladi. Lju- Poraženci, ti in oni demokrati kislih obrazov dje pač nočejo s kruljavimi želodci spati na lovorikah, ampak hočejo naprej. Nič ni pomagalo pljuvanje po mladincih in Janševo dokazovanje, kako da so bili proti osamosvajanju; liberalni demokrati so pač znali na temnem obzorju prižgati vsaj majceno luč made in Drnovšek, in ker ljudje v temi praviloma rinejo proti svetlobi, so rinili tudi za Drnovškom. Sedaj je položaj tak, da ima gospod Drnovšek v rokah skoraj vse niti in si bo po svoji meri izbiral koalicijske partnerje. Jedilnik niti ni tako skromen, čeprav bo glede glavne jedi le nekaj dilem. Volilna matematika namreč pravi, da brez krščanskih demokratov ali prenoviteljev skorajda ne bo mogel sestaviti take koalicije, ki bi v parlamentu imela večino, če že ne krepko večino, s pomočjo katere bi lahko stari-novi premier mirno peljal svoj program. Prava odločitev, ali bo Slovenija po volitvah krenila v levo ali v mešano sredino, bo torej šele prišla. Po pomlajevanju so se prenovitelji sicer začeli še kadrovsko očiščevati. Ko je Ribičič dajal uradno slovo, sicer še niso vedeli za volilne rezultate, toda s propadom socialdemokratov, ki se hvalijo, da so edini sprejemljivi za socialdemokratsko internacionalo, se prenoviteljem kaže lepa priložnost za socialdemokratski prodor, ki mu pravijo združena levica. S tem so pravzaprav že začeli in to je ena od dobrih Ribičičevih dediščin. Ker pa so pogoreli tudi socialisti in lahko kar »zaprejo štacuno«, bi se tudi oni slednjič utegnili odločiti za vstop v levico, podobno pa bo moral razmišljati najbrž tudi Pučnik. Za Drnovška bi bila levica, pod pogojem, da ne bi bila ek- skomunistična, najbrž kar sprejemljiv koalicijski partner, kar bi lahko upravičil tudi pred na boljševizem alergično mednarodno javnostjo. Vendar, tudi če bi postrgal ves drobiž iz sedanje vladne koalicije, Drnovšek verjetno ne bi mogel nabrati minimalnih 51 odstotkov večine, kaj šele tistih 56 do 60, s katerimi bi kolikortoliko mirno vladal. Moral bo torej poškiliti tudi v sosednji, to je desni blok, denimo k ljudski stranki. Ali pa se odpovedati prenoviteljem in se sprijeti s krščanskimi demokrati, pri čemer pa bi prav tako še vedno imel težave z večino, četudi bi obubožane demokrate in zelene uspel prepričati, da jim bo lepo v demokrščanski družbi. Na voljo ima kajpak tudi možnost, da bi krščanskim demokratom dopovedal, naj ne gledajo preveč postrani prenoviteljev, saj so vendarle sedaj že brez Ribičiča, pa še brez koga iz stare garde bodo ostali. V tem primeru bi si zagotovil kar mastno večino, sicer s koalicijo, ki si ne bi padala v objem, bi pa z medsebojnim popuščanjem lahko všečno delovala. Všečno celo za nižje sloje, saj nihče izmed treh velikih koalicijskih partnerjev ne bi mogel kar tako razvojnih računov izstavljati obubožanemu delavstvu. Delavstvo je s temi volitvami lahko kar zadovoljno. Država ni zavila v desno. Nasprotno! Levica se bo morala držati sredinskega Drnovška, če bo hotela biti pri koritu, enako pa velja za desnico. Demokrati pa, kakor bo bog Drnovšek dal. Pri njih je razlika res očitna! B. G. 10. decembra 1992 PIROVA ZMAGA Dobrima dvema stotnijama delavcev celjske Libele, ki so že lep čas doma na čakanju, je pošla potrpežljivost. Čez vikend so ustanovili svoj sindikat pod okriljem Neodvisnosti, za torek zjutraj pa napovedali zasedbo tovarne, če do konca ponedeljkovega »šihta« ne bodo dobili (zajamčenih) plač za mesec oktober! Grožnjo so uresničili, nameravanega učinka pa - kot kaže - niso dosegli... Zgodba se je začela odvijati sredi letošnjega poletja, ko se je Libela - Industrija tehtnic in finomehanike »modernizirala« v Libelo holding z devetimi družbami: Standard, ITPO, Elsi, Trade, Servis, Plus, Maksima, Orodja in Varnost. Te »hčere« so seveda pobrale najboljše, kar so potrebovale, »materi« pa so pustile lastnino nad premoženjem in - 227 nepotrebnih delavcev. »Ker smo slutili, kaj se utegne zgoditi, smo direktorje že v začetku julija opozorili na morebitne tehnološke presežke. Vendar nas je generalni direktor tedaj zavrnil, češ da bo Libela s posodobitvijo poslovanja delavcem zagotavljala še boljšo socialno varnost,« se tistega sestanka še dobro spominja Mirko Gozd-nikar, sekretar območnega odbora SKEI Celje. Kakšna zmota! Ker »mati« potlej ni imela nobenega pravega dela, se je zgodba začela zapletati. Svoje delavce je začela pošiljati domov na čakanje; da pa bi bila nesreča še večja, jim za oktober in november ni mogla zagotoviti niti zajamčenih plač, ker »hčere« niso poravnavale dogovorjenih najemnin za prostore! »Dvanajstega novembra, ko so delavci prvič ostali brez osebnega dohodka, smo pritisnili na generalnega direktorja Danila Kotnika, naj zagotovi ljudem, kar jim gre po kolektivni pogodbi,« nadaljuje Gozdnikar. »Tedaj nam je priznal, da ga je polomil, ker ni že prej sprožil vprašanja tehnoloških presežkov. Da ga je bilo strah tega, je še dodal, nato pa obljubil, da bo do 25. novembra jasno, kaj bo z njimi.« Ker pa je očitno spet požrl besedo, je izvršni odbor (svobodnega) sindikata na svoji seji 7.t.m. zagrozil s kolektivnim odstopom, če ga vodstvo holdinga ne bo sproti seznanjalo s svojimi ukrepi. Doslej ga namreč ni niti obveščalo, zato lahko delavci samo ugibajo o tem, kar jim slučajno pride na uho. Denimo: zakaj se je Libela prijavila na vladin razpis za sanacijo podjetij iz republiškega sklada in zakaj je potem svoj predlog umaknila? Ali pa zadnji, najbolj svež primer takšne informacijske blokade: ali smo bili res na licitaciji? Da, za ublažitev katastrofalnega stanja je nameravala Libela na javni dražbi prodati več objektov, vendar na srečo (ali pa žal, odvisno od zornega kota) ni bilo kupcev! Več kot dovolj tehtnih razlogov torej, da bi sindikat lahko uresničil svojo grožnjo. »In zakaj potem niste odstopili,« je na tiskovni konferenci v ponedeljek vprašala člane izvršnega odbora ena izmed najglasnejših delavk. »Zato, ker ni direktorja, da bi mu to povedali,« je lakonično odgovoril Vojko Bratec, ki je pred mesecem in pol prevzel predsednikovanje Svobodnemu sindikatu. Čakajoči pa so bili mnenja, »da ta sindikat zanje ni nič Pogajanja so tako za tarifni kot za delovnopravni del sicer tekla vse leto. Tudi socialni pakt so kovali z namenom, da bi s svojimi varovalkami olajšal položaj zaposlenih - denimo s popuščenim davčnim vijakom, ustavitvijo padanja plač, konec padanja že tako nizke socialne in pravne varnosti delavcev... No, usoda teh pogajanj je znana, saj vlada menda do volitev ni hotela sprejemati nobenih obveznosti, ki bi lahko veljale tudi po njih. »Zdajšnji rezultati volitev že jamčijo kontinuiteto politike zdajšnje vlade,« je povedal Gregor storil, ker ga je direktor podkupil«. Zato so čez vikend ustanovili svoj sindikat pod okriljem Neodvisnosti in sprejeli program, ki je že kar v prvi točki zagrozil, da bodo v torek zjutraj zasedli tovarno, če do konca ponedeljkovega delovnika ne bodo dobili plač za mesec oktober. Ker jih niso, so grožnjo tudi Miklič »in pogajanja bodo zdaj gotovo lažja.« Tudi sindikalna pričakovanja so znana že lep čas: • pravic delavcev ni več možno omejevati pod zdajšnjo bedno raven; 9 plače morajo vsaj ohraniti zdajšnjo realno vrednost; 9 uresničevanje kolektivnih pogodb je temelj pravne države in ne stvar mencanja, dogovarjanja; 9 država, tako dosledna, ko gre za polnjenje njene malhe, mora končno storiti svoje tudi za to, da se začnejo uresničevati zahteve sindikatov. Nevzdržno je, da uresničili. »V torek ob petih zjutraj smo zablokirali vhod, tako da nihče od zaposlenih ni mogel v svoje delovne prostore. Od direktorjev pa smo zahtevali, naj nam nemudoma izplačajo oktobrsko plačo, sicer delavcev ne bomo spustili na delo,« nam je torkove dogodke opisal Dušan Vogrin, predsednik novoustanovljenega sindikatga Neodvisnosti v Libeli. »Generalni direktor se s tem ni strinjal, rekoč: ,Če delavci ne smejo noter, potem tudi jaz ne grem!1 Skupaj z direktorji družb je nato odšel v halo Golovec, kjer so imeli potem kolegij in od koder so nas kasneje obvestili, da so se pripravljeni pogajati, če bomo delavce spustili v fabriko. K nam so poslali tudi enega od članov delavskega sveta, ki nam je zagotovil, da se bo v dveh ali treh dneh našel denar za naše plače, ker pa mu nismo mogli verjeti, smo sestavili nekakšen obrazec, ki naj bi ga podpisali direktorji in nam s podpisom zajamčili, da se bo to res zgodilo. Vendar tega doslej še niso storili...« Kot nam je v sredo zjutraj povedal Vojko Bratec, predsednik Svobodnega sindikata v Libeli, ki je z razumevanjem podprl protest čakajočih, so opoldne le deblokirali firmo, s čimer so omogočili začetek pogajanj z delovajalci. Tu pa se je spet izkazalo, da so njihove zahteve neuresničljive, ker pač ni - denarja. Tako se zdi še najbolj sprejemljiva opcija, ki jo je generalni direktor ponudil že prej, namreč da naj čakajoči dvignejo svoje delovne knjižice in se gredo prijavit na zavod za zaposlovanje. Lahko dobijo tudi odpravnino. Če pa je ne vzamejo, se bodo lahko po dveh letih vrnili v Libelo v eno od hčerinskih film. Kako se bodo odločili? O tem bomo kaj več izvedeli v petek, ko se bodo čakajoči spet zbrali na sestanku z generalnim direktorjem... lahko država jemlje nad vsemi evropskimi standardi in da delavci živijo pod njimi. »Žal zadnje poteze ministrstva za delo spet kažejo, da se država kani še naprej administrativno vmešavati v področje plač. Ta napaka se ji bo kot vselej gotovo maščevala. Sindikat se strinja, da so tudi plače vsaj začasno predmet pogajanj treh partnerjev, proti neposrednemu vpletanju države pa se bo boril z vsemi močmi.« Albertu Vodovniku pa je šel najbolj v nos »sklad gospoda Kor-žeta«. Kriza v kovinski in elektroindustriji se namreč še naprej poglablja, sklad, ki naj bi reševal podjetja, ki so z njim podpisala pogodbe, pa sanacijo vodi v popolnem nasprotju z vladnimi obljubami. Damjan Križnik ZA VLADO NI ODDIHA Dan po volitvah je bilo jasno, da Svobodni sindikati vladi ne bodo dopustili nobenega počitka. Najprej se je je polotil Gregor Miklič in povedal, da gredo takojci v resna pogajanja za spremembe in dopolnila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Večina pogodb poteče namreč konec tega leta. NOVA OBLIKA PREUSPOSABUANJA DELAVCEV Na tiskovni konferenci tik pred volitvami je vodstvo Svobodnih sindikatov spregovorilo o sanaciji gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest. Gregor Miklič je povedal, da prenos lastništva stotih podjetjih na Sklad in Agencijo Republike Slovenije ni odpravil vzrokov za njihov slab položaj. Po njegovem mnenju je za to najbolj kriv parlament, ker ni sprejel ključnih zakonov za ozdravitev podjetij. Svobodni sindikati so najbolj ogorčeni zaradi tega, ker nesposobni direktorji le odpuščajo delavce, in to je tudi edini vidni ukrep v teh podjetjih. Svobodni sindikati menijo, da se položaj teh firm ne more izboljšati, ker novi lastnik nima denarja za te namene. Kritični so tudi do kadrovskih rešitev v podjetjih, ki so postala last sklada - saj v njih ostajajo nesposobni direktorji, kljub temu da so jih pripeljali v slab položaj. Tudi državno lastništvo direktorjev ne motivira za reševanje problemov, ampak jih uspava. Svobodni sindikati zato predlagajo podpis posebnega protokola s Skladom Republike Slovenije za prestrukturiranje, s katerim so se že pogovarjali. Želijo biti obveščeni o vseh ukrepih v teh podjetjih, zlasti tistih, ki zadevajo delavce, in zato predlagajo, naj sindikati podjetij redno sodelujejo z upravnimi odbori. Svobodni sindikati predlagajo, naj Sklad za razvoj, zavodi za zaposlovanje in občine ustanovijo posebna podjetja za preusposabljanje brezposelnih delavcev. Na ta podjetja naj Sklad Republike Slovenije prenese objekte družbenega standarda in odvečno opremo podjetij, ki so njegova last. Občine naj tem podjetjem dodelijo lokacije za delo in primerno zemljišče. Miklič in drugi člani vodstva Svobodnih sindikatov mislijo, da se bodo brezposelni delavci v teh podjetjih počutili boljše kot na zavodih, kjer jih obravnavajo le kot številke. Delavci bodoiiudi bolj verjeli v možnost nove zaposlitve in tako dobili motivacijo za preusposabljanje. Ta podjetja naj postanejo organizirana valilnica novih delovnih mest. Takšna praksa se je uveljavila v ZDA in Nemčiji in vodstvo Svobodnih sindikatov misli, da so v Sloveniji velike potrebe in možnosti za kopiranje takšne rešitve. F. K. Tomšičevi dobili resnega konkurenta za sedež v državnem svetal Na sestanku sindikatov: Sindikata novinarjev Slovenije, Sindikata delavcev poslovnih bank Slovenije, Konfederacije sindikatov PERGAM, S VIZ, Konfederacije sindikatov Slovenije 90, dne 3. 12. 1992 je bil dosežen sporazum, da na volitvah za državni svet nastopimo z enim ali dvema kandidatoma. Na ponovnem sestanku dne 7. 12. 1992 so se sindikati: Sindikat novinarjev Slovenije, Konfederacije sindikatov 90, FIDES in Konfederacija sindikatov PERGAM soglasno dogovorili, da bo skupni kandidat Dušan REBOLJ. Doseženo je bilo tudi soglasje o umiku kandidatur drugih kandidatov posameznih sindikatov in pripravi posebnega dogovora, ki kandidata Dušana REBOLJA in Konfederacijo PERGAM zavezuje, da bo predstavljala in zastopala interese, stališča in predloge sindikatov iz tega dogovora. Sindikati iz tega dogovora pozivajo druge samostojne sindikate, ki kandidirajo za mesto v državnem svetu in imajo člane v volilnem telesu, naj se temu dogovoru pridružijo. To je v torek javnosti sporočil Boris Mazalin, predsedujoči Konfederacije 90. Dan prej pa je na tiskovni konferenci Svobodnih sindikatov o tej temi govoril Milan Utroša. Odgovarjal je pravzaprav na dve novinarski vprašanji: • Zakaj od štirih možnih prav trije kandidati Svobodnih sindikatov za državni svet? »Enostavno zato, ker je to odraz stvarnega števila članstva in upoštevanja sindikalnega pluralizma hkrati. Oh tem pa moram reči, da smo pretiravanje posameznih sindikatov o številu svojih članov pričakovali. Da smo imeli prav, potrjuje število elektorjev. Res je bil možen dogovor o različnih kombinacijah, tudi kati bi se morali prej dogovoriti za skupnega kandidata...« 0 Če bi se, bi se potem Svobodni sindikati strinjali z omenjeno enačbo? »Na zadnjem sestanku gotovo ne, saj je bilo že takrat prepozno in za kakršnakoli spreminjanja stališč, podprtih od naših organov, nihče ni imel pooblastila. Zato je bil sestanek, ki ga je sklicala Neodvisnost, že naprej obsojen na neuspeh. Nekaj pozitivnega pa je vendarle prinesel - vsi sindikati smo se dogovorili, da bomo ne glede na rezultat volitev sodelovali, koordinirali interese in nastop v državnem svetu. To je zdaj naša skupna obveza in brez dvoma v korist članov vseh sindikatov.« C. B. »Sklad pač ugotovi, kakšne so zmogljivosti, tržišče, dohodek in potem matematično izračuna tehnološke presežke. Politika, ki jo vodi sklad gospoda Koržeta, ni drugega kot: 9 podržavljanje, 9 nenadzorovano odpuščanje delavcev, 9 neupoštevanje lastninskih pravic delavcev, ki so jih pridobili zaradi kršenih kolektivnih pogodb. Zato se dogajajo stvari kot zdaj v TAM-u. Delavci so seveda upravičeni uveljavljati svoje zahteve, toda v tem brezvladju se v to vmešajo politikanti in razbijajo enotnost delavcev. To se ne dogaja zgolj v TAM-u, pojav je značilen za vso Slovenijo. Celo do takšnih nesmislov prihaja, da delavcem države po eni strani odreče zakonito pravico do lastnine zaradi kršenja kolektivnih pogodb, ker pa ne država ne sklad nimata denarja za plače, potem sklad predlaga nekakšne lastninske listine... Skratka same stvari, ki vodijo v »samorazreševanje«, za katerega vemo, kakšne grozljive posledice lahko povzroči. Zato zdaj terjamo sklice zborov delavcev in njihovo vključevanje v upravne odbore, kamor brez težav delegira država, banke in še kdo. Brezvladje je zdaj tolikšno, da v nekaterih podjetjih celo sindikalne zaupnike prepričujejo, naj se odrečejo sindikalni imuniteti?!« c. B. DELAVCI ZAHTEVAJO KRASMETAL ZASE Člani Svobodnih sindikatov TKM iz Sežane ponovno zahtevajo razveljavitev kupoprodajne pogodbe med Krasme-talom v stečaju in Finorjem. Gre za pogodbo, s katero je Finor postal lastnik nove tovarne v izmeri 7500 m-. Finor še vedno obrača tudi kupnino za tovarno, saj ni bila potrebna za končanje stečajnega postopka. Tekaemovci so se tako odločili, ker po besedah Cirila Slavca v tovarni nihče nič več ne dela in ker jo direktor Boris Masten hoče čimprej izprazniti. Sklep so sprejeli kljub tveganju, da bo v primeru razveljavitve pogodbe TKM izbrisan iz registra in bodo zato ostali brez sedanje negotove zaposlitve. Direktor jim namesto odprte brezposelnosti ponuja preusposabljanje v Italiji, za kar pa nima uradne licence. Bojan Kramar, sekretar območne organizacije Svobodnih sindikatov je zaposlene obvestil, da je sežanski javni tožilec Branko Grozdič sestavil obtožbeni predlog zoper 5 udeležencev afere Krasme-tal in ga poslal v presojo višji inštanci. Sestanek na katerem jim je to povedal, je bil v dvorani srednje šole Srečko Kosovel in ne v tovarni, saj se zaradi disciplinskih in drugih postopkov številni delavci bojijo vstopiti v prostore svoje tovarne. F. K. TRIATLONCI TEČEJO NEČASTNI KROG Dvoboj med vlado in sindikati je pravzaprav normalna stvar in kot tak stalen. Zato tudi pri prav konkretnem spopadu med ROS državnih in družbenih organov ter Drnovškovo vlado ne bomo začeli s točnim datumom. Ko pa se je dvoboj razvil v troboj, saj se je na stran sindikatov postavilo ustavno sodišče, postane zgodba res zanimiva. Tu namreč ne gre več za »partnerska preigravanja«, ampak za pljunek v obraz pravni državi. V proračunu denar za fotelje Ustavno sodišče je namreč dalo prav sindikatom, ki zahtevajo razliko v plačah delavcev za junij, julij, avgust in september. Po odločbi ustavnega sodišča bi morali delavci na rovaš razlike dobiti še eno plačo, če smo točni 109 odstotkov. Vlada kot vlada, njen odnos bo najbolje opisal navedek iz dopisa, ki ga je vladi v imenu ROS poslal Drago Ščernjavič: »Na posvetu 120 predstavnikov sindikata državnih in družbenih organov smo ocenili, da ne moremo sprejeti podcenjevalnega, ignorantskega odnosa vlade Republike Slovenije! Za sindikate je namreč žaljiv. Zanika enakopravno partnerstvo, mednarodne deklaracije in za povrh vlada še zavaja - slepomiši z integralnim proračunom, ki je že tako močno prikrit, se zgovarja nanj in na zakone, zravne pa nam ne zna odgovoriti, kje se je našel denar za 100-odstotno stimulacijo ministrov za oktober. Le za primer, minister Gaspari, ki je dobil za oktober 102.000 tolar-jevplače + 102.000 tolarjev stimulacije?! Minister za finance si je za povrh privoščil 12 usnjenih naslonjačev in 240.000 tolarjev vreden tepih...« Drago Ščernjavič, sekretar ROS državnih in družbenih organov: in soglasno sprejeta naslednja zahtevo sindikata le-ta ni deljeni predstavniki vlade seje niso udeležili. • Sindikat vztraja pr, spo-nju zakonov m odločb sod.se •lade R Slovenije in izvršnih V * * * * - - -** - ■VXJ._^±± ^ j oc. JVa naši strani je prav vse — razen vladine sprenevedavosti! V proračunu ni denarja za delavce Na tako hude in predvsem trdno trdno podkrepljene očitke celo vlada ni mogla molčati. A glej šmenta, ni mogla iz svoje kože, in namesto da bi se začela pogovarjati s sindikatom, je raje poslala GROZILNO PISMO PREDSEDNIKOM IS SKUPŠČIN OBČIN, MESTA LJUBLJANE IN SKUPNOSTI OBALNIH OBČIN! Prav na kratko strnjeno - šefe občinskih vlad je postavila pred zid: ali bodo spoštovali pravno državo in odločbo ustavnega sodišča ter bodo zaradi tega ostali brez dotacij republiške vlade ali pa jim bo državna malha dobrohotna, če kajpada... »O možnosti pokritja nastalih obveznosti proračuna republike in občin v okviru bilance javne porabe po odločbi in sklepu Ustavnega sodišča (Uradni Ust RS št. 54/92) za izplačilo plač delavcem v državni upravi vam niso bila poslana ustrezna navodila... ... Zaenkrat ni možno zagotoviti dovolj sredstev za pokritje 'teh dohodkov... ... Uresničitev sklepa Ustavnega sodišča na neenoten način bo pomenila različen nivo plač, kar po našem mnenju ni primerno... ... bo občinam izračunana potrebna finančna izravnava za pokritje primanjkljaja v letu 1992... Minister za finance Mitja Gaspari! d,v:m.ih in družbenih orga--■ - 11 vcmic do zahtet sindikatov in možnosti njihovo pazrešc- No, na sejo je vendarle prišel Miha Kozinc, toda »brez pooblastil za pogajanja, še za dogovarjanja ne«, trdi Drago Ščernjavič. Vse to je seveda sindikat državnih in družbenih organov z 8.900 člani razkačilo in 3. 12. 22 junakov Vse jasno? Seveda, kot beli dan. Le tisti »neenoten«, po njihovem mnenju . »neprimeren« način terja pojasnilo. Saj bo kratko - kljub grožnji z udarcem po žepu se je k sreči med občinskimi izvršniki le našlo 22 junakov, ki spoštujejo odločbo ustavnega sodišča in delavcem plačujejo tisto, kar jim pripada! Drago Ščernjavič pa mora 1. 12. žal spet ugotavljati in vladi pisno sporočati, da sindikatom na pisne zahteve še vedno ni blagovolila odgovoriti - niti po intervenciji ministra Mihe Kozinca na zadnji seji vlade ne! Kot bi Ščernjavič slutil prihodnje dogodke, vlado tudi opozarja na njeno trošenje neresničnih trditev po medijih. Že dan potem sledi »javni udar« Janeza Drnovška. Namesto da bi se odzval na vabilo sindikatov in prišel na njihovo sejo, pošlje vsem javnim glasilom naslednji predlog: » Janez Drnovšek, predsednik vlade RS: Vlada ne bo popuščala sindikatom in ne bo presegala proračunskih možnosti! so sprožili koordinirano akcijo. O njej so obvestili tudi 9 javnih glasil, a pravijo, da niti eno ni objavilo niti vrstice. Zato bo častni dolg v imenu kolegov odslužil DE in protestno izjavo objavljamo v celoti: zlik v plačah za junij, julij, avgust in september, ki znašajo : - žaj sindikata omogoča tudi Hado Republike Slovenije. 1992, na - il S- I Repu . ...1 v .. »o nr ---------- - ----------------------------------------- , m » lili ■»- „ » ,imi os _____n... .. delijo visoke stimulacije (do hodu,, po drugi^ stram^pa^ se i funkt""y~ i.., vilnik o merilih in kriterijih za ■ . /v v:;: m ■ « s nrotosfir« ker ... na pak skus 'S; pl ■ »ugaja 1 .,d«š,.rihvdS;: nih organih, —- nem pa se izogiba pogajanjem Dragt' Ščernjavič, »Koordinirana akcija« je sprožila protestne zbore po vsej Sloveniji in do danes (torek, 8. 12. 92) se je na ROS usulo dobrih 40 protestnih izjav. Če povzamemo tisto, ki so jo poslali iz stavkovnega odbora sindikata carinikov Slovenije, smo strnili bistvo vseh: Vlada ne izpolnjuje zahtev sindikata! Vlada ne izpolnjuje zakonskih obveznosti! Vlada ne izpolnjuje zahtev ustavnega sodišča! Zato se stalne konference sindikata preimenujejo v STAVKOVNE ODBORE, ti pa sprejemajo STAVKOVNE ZAHTEVE. Saj niso dolge - za čas od 1. 6. do 30. 9. mora vlada poravnati razliko v plačah, ki jo je delavcem, prvič, dolžna in jo, drugič, od nje terja Ustavno sodišče. Sledi še nekaj specifičnih zahtev, ki so za carinike drugačne, za druge delavce spet drugačne in sežejo od zdrav- stvenega zavarovanja, zakona o carinski službi, stanovanjskih vprašanj. Sicer... Sicer je vrag pač odnesel šalo in vlada bo v božične čase stopila najmanj z eno resno stavko na grbi. Njeno slepomišenje je namreč med članstvom sindikata državnih in družbenih organov že povzročilo tolikšen odpor, da so opozorilno stavko napovedali za 18. 12. 1992 in trajala bo od 8. do 10. ure dopoldne. Vladi so dali sicer še eno možnost za pogajanja v četrtek, a do torka popoldne še ni odgovorila! Ciril Brajer PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKMINE SLOŽRE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri oraktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT ------------------------------yl-- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo • Gregor Miklič ......izv. • Kako uveljaviti NOVA DELOVNA ZAKONODAJA ......izv. • Moje pravice na Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju .jzv_ q stanov, razmerja in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT ......izv. • Delavci in uprav. izv. • Rokovnik-priročnik’93 izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom H. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT Od 1. 2, 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:................................... Ulica, poštna št. in kraj:............................................ Ime in priimek podpisnika:............................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 ALI STAVKA V TAMU RES NI KONČANA? V tednu pred volitvami so v Mariboru stavkali delavci TAM-a in Primata. Tokratni delavski protesti niso primerljivi z dogodki junija 1988, ko je Maribor obstal in so tja za vsak primer prišle tudi posebne enote milice. Branko Medik, predsednik SKEI za Podravje pa kljub temu ocenjuje, da lahko mariborsko delavstvo že prihodnji mesec pravice do preživetja znova poišče na ulicah. Tako lahko sklepamo tudi zaradi fizičnega obračunavanja delavcev z direktorji in sindikalisti, če jih ti pozivajo k razumu, kot se je zgodilo v TAM-u. Stavka v družbi Gospodarska vozila iz poslovnega sistema TAM je posledica vsakomesečnega prelaganja plačilnega dne oz. odmikanja dneva, ko naj bi delavci prejeli tolikšne plače, kot se oba sindikata dogovorita s poslovodstvom. Pogajanja za oktobrske plače delavcev vseh družb sistema TAM so se začela sredi novembra in takrat so se dogovorili, da bo 27. november plačilni dan. Tega dne plače ni bilo, zato je SKEI zagrozil s stavko 2. decembra, če do tega dne zahteva ne bo izpolnjena. Ker denarja ni bilo niti tega dne, so delavci popoldne 2. decembra začeli stavkati. Stavka naj bi trajala do izplačila OD. Stavkovni odbor je sklenil, da bodo delavci stavkali na svojih delovnih mestih. Takšna oblika stavke je po besedah Zvonka Slane, sekretarja SKEI poslovnega sistema TAM trajala še naslednji dan do 10.45. Takrat se je skupina nezadovoljnih delavcev, bilo jih je 200 do 300, napotila proti glavnemu vhodu. Skupina je nastopala grobo, zlasti proti direktorju družbe Miodragu Zdravkoviču. Tega je pred nasiljem rešil nekdo od delavcev, tako da ga je odpeljal iz podjetja. Tako pravita Zvonko Slana in Franc Pajtler, predsednik SKEI v Gospodarskih vozilih. V zapisniku Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki ga je podpisal predsednik Vladimir Pajek, pa lahko preberemo: »V tem položaju je izbruhnilo dolgo časa kopičeno nezadovoljstvo do vodstva podjetja in svobodnega sindikata zaradi njegove domnevne povezanosti z vodstvom podjetja. Množica delavcev je iz podjetja odstranila direktorja Miodraga Zdravkoviča, ki je delavcem skušal povedati, da plača je, in mu sledila do avtobusnega postajališča. Prišlo je tudi do fizičnega napada na Draga Gajzerja, predsednika SKEI v TAM-u in Franca Pajtlerja. Neodvisni sindikat Slovenije se je v dogajanje vključil in delavce prepričal, da so se vrnili na tovarniško dvorišče.« O odstopih bodo odločali po rednem postopku Nezadovoljni in razdraženi delavci so oblikovali nov stavkovni odbor, v katerem je bilo po Pajkovih ocenah prvotno 7 članov SKEI in dva člana Neodvisnih sindikatov. Stavkovni odbor je sestavil spisek 14 zahtev, ki jih objavljamo v posebnem okvirju. Stavkovni odbor je sklenil, da se z vodstvom družbe ne bo pogajal, temveč le s predstavniki poslovnega sistema TAM. Ta pogajanja so se začela takoj in na njih je sodeloval tudi Drago Gajzer. Naslednje jutro je bil zbor delavcev družbe Gospodarska vozila, ki je potrdil sklepe stavkovnega odbora in rezultate pogajanj z vodstvom TAM-a. Zbor je sklenil, da bodo kljub stavki delavci ponovno delali. Stavkovni odbor pa bo nadaljeval pogajanja. Ena od zahtev tega zbora je odstop direktorja Miodraga Zdravkoviča in predsednika SKEI v Gospodarskih vozilih Franca Pajtlerja. Tako Zdravkovič kot Pajtler sta svoj odstop že ponudila. O odstopih bomo odločali na podlagi listin, torej po redni proceduri, pravi Zvonko Slana. Kljub temu, da je Pajtler prepričan, da je »bivši« predsednik in da je Zdravkovič le »bivši« direktor, bo o prvem odločalo članstvo v sindikalnih podružnicah, o direktorju pa upravni odbor družbe. Ker so nekateri delavci na zboru zahtevali tudi odstop Draga Gajzerja, bo odločitev o tem sprejela skupščina SKEI Poslovnega sistema TAM, ki jo bodo njegovi aktivisti skrbno pripravili. Na predhodnih sestankih sindikalnih podružnic v vseh delih TAM-a bo vodstvo SKEI podalo poročilo o svojem delu in razložilo politiko v prihodnjem obdobju. Slana pravi, da so bili v SKEI na vsakomesečnih pogajanjih v precepu, ko so se odločali med zahtevami za izboljšanje socialnega položaja zaposlenih in ko naj bi upoštevali finančni položaj podjetja. Kljub temu, da so zahteve postavljali trdo, so morali iskati pot, ki vodi naprej, da bi lahko še v prihodnje reševali najbolj žgoče probleme 'delavcev. Pajtler dodaja, da so delovali na podlagi argumentov in za delavce iskali najbolj sprejemljive rešitve. Eden izmed takšnih primerov je reševanje presežnih delavcev bivšega velikega TAM-a. Iz njega je dozdaj odšlo več kot tri tisoč zaposlenih. Za vse so kulturno poskrbeli in dobili so vse pravice na podlagi zakona in kolektivne pogodbe. Svobodni sindikati so pred meseci s stavko preprečili spisek novih trajnih presežkov delavcev in nekateri delavci le občasno čakajo na delo. Slana in Pajtler pravita, da je najnižja neto plača v TAM-u 17.000 tolarjev. Delavci na čakanju dobijo le 70 odstotkov tega zneska. Pajtler pozna stiske ljudi, ki zaradi zamude pri plačah niso imeli več denarja ne za malico ne za prevoz. Pozna tudi tiste, ki s povprečnimi plačami ne zmorejo življenjskih stroškov .v blokih in stolpnicah. Pajtler meni, da je prav ta položaj delavcev vzrok nezadovoljstva, ki se bo razširilo še v druga okolja, če oblast ne bo našla hitrih in učinkovitih rešitev. So stranke posegale med delavce? Stavka delavcev TAM-a še ni končana in njeni udeleženci, zlasti sindikalisti, se bodo še nekaj časa ukvarjali z njeno analizo in tudi s posledicami. Celo Vladimir Pajek misli, da v sedanjih nerešenih lastninskih razmerjih posledice stavke najbolj občutijo prav delavci. Nihče od sogovornikov ni pritrdil tezi, da je nasilna stavka v TAM-u del skrivnega scenarija nekaterih strank pred volitvami. Prav vsi pa so o tem nekaj slišali in v Mariboru prevladuje mnenje, da je vsaj ena od strank delavec hotela izkoristiti za svojo volilno promocijo. Ker pa so se delavci TAM-a vrnili na tovarniško dvorišče in ker se jim niso pridružili delavci drugih tovarn, se je ta scenarij izjalovil. S tem lahko pojasnimo tudi aktivnost stavkovnega odbora, ki pripravlja svoj razpust in ki namerava po zboru delavcev, ki je napovedan za petek, 11. decembra, zahteve predati v roke izvoljenim organom obeh sindikatov. Tekmovanje ali konkurenca Sindikata, organizirana v TAM-u sta po začetnih spopadih kar dobro sodelovala. Takšnega mnenja sta tako Zvonko Slana, sekretar SKEI, kot Franc Pajtler. Enako meni tudi Vladimir Pajek, predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije v poslovnem sistemu TAM. Odnose med sindikatoma, ki so se razvili med stavko in po njej, pa je Slana označil kot zdravo konkurenco, Pajek pa kot obliko medsebojnega tekmovanja. Nezadovoljni in razdraženi delavci so nasilno razrešili stavkovni odbor SKEI, zato ker je po nekaterih mnenjih predčasno prekinil stavko kljub neizpolnjeni zahtevi za izplačilo OD. Ti delavci so izvolili nov stavkovni odbor, ki mu predseduje Srečko Kropeč. Za sindikalno zgodovino je treba zapisati, da je predsednik stavkovnega odbora po uradnih podatkih tako član SKEI kot tudi član Neodvisnih sindikatov Slovenije in ima torej dvojno članstvo. Kropeč je bil tudi kandidat Štormanove Republikanske stranke na parlamentarnih volitvah. Druga posebnost stavke je stališče stavkovnega odbora, naj se stavka nadaljuje kljub temu, da so se delavci odločili za nadaljevanje dela. Pajek, ki dela s stavkovnim odborom, pravi, da takšna opredelitev sicer ni povsem skladna z zakonom, je pa možna zaradi pravne neurejenosti tega področja. O koncu stavke bodo odlo- čali delavci in Pajek misli, da bosta oba sindikata potem opravljala vse naloge v zvezi z udejanjanjem kolektivnih pogodb. Sindikata imata do neke mere podoben odnos do stavkovnih zahtev. SKEI po besedah Draga Gajzerja podpira le ekonomske in socialne zahteve, nasprotuje pa vsem drugim. Gajzer tudi pravi, da z vodstvom stavkovnega odbora niso mogli vzpostaviti stika. Vladimir Pajek pa v imenu Neodvisnega sindikata Slovenije nasprotuje le zahtevi po kaznovanju delavca, ki je direktorja rešil pred razjarjeno množico. Dodal je, da nasprotujejo fizičnemu obračunavanju in maltretiranju članov družin. Franček Kavčič V MIZERNIH PLAČAH NI REŠITVE Na seji predsedstva sindikata delavcev gostinstva in turizma, ki je bila pred dnevi v Ljubljani, so bili udeleženci povsem enotnega mnenja, da bo treba panožno kolektivno pogodbo spremeniti. Predvsem jo bo treba prilagoditi času in novim izkušnjam. Ob tem, kaj in kako spremeniti, pa so se na seji malce razhajali. Zelo verjetno tudi zato, ker ni dovolj natančnih podatkov o tem, kako komu gre v tej dejavnosti in ker so za poglobljeno analizo najrazličnejša »povprečja« premalo. Mnogi delavci, ki se s svojimi bornimi plačami komajda prebijajo iz meseca v mesec, imajo namreč »v povprečju« povsem soliden dohodek. Vendar le na papirju, saj vemo, kdo danes v podjetjih pobira smetano in kdo trdo dela za vbo-gajme. Zato je razmišljanje, da si ponekod delijo več kot ustvarijo - še posebno, če nedvoumno ne povemo, kdo si reže nezaslužen del pogače - nekoliko nekorektno. »Osebnih dohodkov ne smemo znižati,« je poudaril Mihajlo Zver, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma. »Zaradi nestimulativnega nagrajevanja in majhnih plač so se od nas poslovili mnogi najsposobnejši delavci. Preti nevarnost, da bomo zašli v hude kadrovske težave in da si bomo morali spet pomagati z delavci od drugod. Skratka, tako nizkih plač, kot jih imajo naši ljudje, res ne moremo še zmanjšati. Vprašati pa se moramo, kako si lahko številni vodilni delavci delijo sami sebi osupljivo mastne plače, ki niti približno niso rezultat uspešnega poslovanja. Ja, tudi v tem grmu tiči zajec. Prenekateri bogatijo na račun večine, ki ima komajda še za kruh. No, podobno kot sekretar Mihajlo Zver so razmišljali tudi drugi. Predstavnik iz Pomurja je dejal, da mu niso znani argumenti za nenormalno nizke osebne dohodke. Če ljudje delajo s polno paro, potlej naj bi imeli tudi temu primerne plače. Glede kolektivne pogodbe pa se ne gre pretirano prepirati in prepričevati, saj gre za dogovor, ki je le na papirju, v življenju pa ga malokdo spoštuje, so rekli na seji republiškega odbora. In v tem, da panožnih kolektivnih pogodb ne spoštujemo, je pravzaprav jedro problema. Vse dotlej, dokler ne bo sankcij za sprenevedanje, bodo delavci prepuščeni na milost in nemilost nadrejenim. Seveda smo na seji veliko slišali tudi na račun »vračanja premoženja«. V Celju, denimo, se dediči potegujejo za vrnitev sedmih gostinskih objektov. Sedmih od vsega - osmih. Ob tem se delavci sprašujejo, kje sta tu zdrava pamet in kanček razuma. Vse svoje življenje so se odpovedovali svojemu dohodku, da bi obrate posodobili in bili s svojo ponudbo konkurenčni. Kar naenkrat pa naj bi se vsemu svojemu minulemu delu odpovedali, da bi obogateli tisti, ki za omenjene objekte z mezincem niso mignili. Je to »popravljanje krivic« ali povzročanje novih, veliko hujših? Včasih so jemali bogatim, mar ne? In komu Mihajlo Zver, sekretar RO sindikata delavcev gostinstva in turizma: »Zaradi nestimulativnega nagrajevanja in majhnih plač so se od nas poslovili mnogi najsposobnejši delavci...« kradejo danes? Na seji je bil tudi Marjan Božič, ki je govoril o načrtih Turistične zveze Slovenije. Prihodnje leto bomo imeli namreč Slovenci svoje - leto turizma. To bo zelo široko zastavljena akcija, v katero bo vključena skoraj vsa država. Njen poglavitni cilj pa bo lepa, urejena, prijazna in mikavna Slovenija. Taka, da jo bo vredno obiskati in si ogledati vsaj nekaj njenih številnih čudes. Akcija naj bi bila poživljajoča injekcija za vse ljudi, ki delajo v turizmu, za to panogo in tudi vse tiste, ki so zaposleni v spremljajočih dejavnostih. Te pa so, povsem brez pretiravanja, sko- rajda vse. S poudarkom na mnogih primerjalnih prednostih, ki jih imamo, in z identiteto svoje čudovite dežele naj bi se prebili iz anonimnosti in zajadrali med turistično razvite države. Seveda nihče ni nasprotoval lepim načrtom Turistične zveze Slovenije, bilo pa je precej pomislekov. Kako uresničiti spodbudne zamisli, kako ljudi spodbuditi k boljšemu delu, ko pa ne zaslužijo za človeka vredno življenje. Ob tako razvrednotenem delu, ki smo mu priča, bo dejansko težko iztisniti iz ljudi kaj več. Še posebno zato, ker jih že desetletja vlečemo za nos. Ob tem bi vsekakor kazalo prisluhniti razmišljanju Danila Kovačiča, generalnega direktorja novogoriškega HIT-a: »Skrivnost našega poslovenga uspeha je v kakovosti. Zanjo pa je potrebno nadpovprečno dobro delo, ki ga je kajpak nujno potrebno dobro plačati. Povedano z drugimi besedami: v HIT-u si slabega dela ne moremo privoščiti. Pa tudi slabih plač ne, saj bi bilo to za nas odločno predrago. Mnogi iščejo rešitev v zmanjševanju števila zaposlenih in nizkih plačah. To je popolnoma zgrešeno. To vodi izključno in samo v revščino. Rešitev je v bolje opravljenem delu in v stimulativnih osebnih dohodkih...« Menedžerju leta 1992, direktorju Danilu Kovačiču lahko kajpak le pritrdimo. V zmanjševanju števila delavcev in v mizernih plačah ni rešitve. Za nikogar in nikjer. Andrej Ulaga NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Jože Smole: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat, predsednik SZDL Slovenije in sedanji poslanec Socialistične stranke v slovenskem parlamentu razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. Kaj med drugim trdi: • Večstrankarski sistem k nam ni prišel kot strela z jasnega neba. • Ob božiču 1986 so me mnogi napadli, drugi pa so mi nadeli vzdevek »Božiček«. • Nobenega urednika nismo imenovali, ne da bi predhodno dobili mnenje novinarskega aktiva. • Admiral Štok je zaradi mojih domislic na račun omejenosti nekaterih oficirjev takoj telefoniral v Beograd, general Hočevar pa sploh ni hotel sodelovati s predsedstvom Slovenije. • Teritorialna obramba ni bila od boga dana niti ni nastala šele v letu 1991. • Neposredne volitve v Sloveniji so bile že 2. aprila 1989. • Kateri beograjski Slovenci so najbolj vehementno napadali Slovenijo • Zakaj sem izjavil: »Če bomo popustili, me dajte na gavge!« • Poslednji vlak »bratstva in enotnosti« in incidenti • Zakaj Srbom ni uspelo organizirati »mitinga resnice« v Ljubljani • Moja srečanja s Slobodanom Miloševičem in Borisavom Jovičem Knjigo Jožeta Smoleta lahko naročite pri ČZP Enotnost. Prednaročniiška cena je 980 tolarjev. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige PRED USODNIMI In kaj razgrinja: ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: • Kako so mi »izmaknili« Kučanov stenogram s seje predsedstva CK ZKJ, ki ga je nekako izvrtal Igor Bavčar. • Kako so nastajale politične zveze (stranke) pod dežnikom SZDL • Kako so mi Srbi očitali, da sem agent CIA in avtor gesla »Srbe na vrbe« Ulica, poštna št., kraj:------------------------------- Datum:______________________________ Podpis naročnika: 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju 50 let FF -ČASOPISA SLOVENSKIH DELAVCEV J* 10. decembra 1992 (K AŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE KO MORA VSAK SAM ZASE KAJ STORITI POT DO BOGASTVA »Nenadoma smo se znašli v času, ko mora vsak sam zase kaj storiti,« razmišlja Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. »Prišli smo namreč do spoznanja, da se moramo ljudje varovati predvsem sami. In prav to je v našem razmišljanju velik korak naprej. Vas je, na primer, že kdo ustavil na cesti in povprašal, kje ste preživeli svoj dopust ter vam takoj potem ponudil brezplačno letovanje kje v sanjski Španiji? Prevečkrat je šlo za prevaro in marsikatera denarnica je bila spet lažja za nekaj tisočakov. Tudi v markah. Nepošteno britansko podjetje za časovni zakup stanovanj v eksotičnih letoviščih je že zapustilo naš trg. K temu je pripomogla naša zveza potrošnikov...« Breda Kutin, ki je ena glavnih pobudnic za ustanovitev omenjene zveze, ta ima danes že 2500 članov, je v poltretjem letu napravila presenetljivo veliko. Medtem, ko smo še pred leti na tem področju nemočno capljali na mestu, se sedaj približujemo razvitemu svetu, v katerem morajo organizirane potrošnike upoštevati tako vlade kot trgovci in proizvajalci. »Ljudem skušamo pojasniti, da se morajo zavedati odgovornosti, ki jo imajo do sebe, in jih obenem opozoriti na pravice, ki jim gredo. To pa zmore le informirani potrošnik. Med mnogimi reklamnimi sporočili trgovcev in proizvajalcev je veliko takih, ki niso vredni zaupanja. In razkrinkanje takih nekorektnih reklamnih sporočil, ki zavajajo, je naš prvi cilj.« - Kako je zveza povezana s svojim članstvom? »Glavno vez predstavlja naše glasilo VIR. To je specializirana revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Pravkar smo natisnili že osmo številko, in sicer v nakladi 200.000 izvodov. Čemu tako velika naklada? Zato, da nas bodo spoznali tudi tisti, do katerih naš glas še ni segel. Pasti v sicer tako opevanem tržnem gospodarstvu je namreč več kot preveč...« - Torej velja seči po vaši reviji in se temeljito seznaniti s pravicami, ki naj bi jih imeli potrošniki? »Vsekakor. Mislim, da moramo s skupnimi močmi odkrivati nepoštene trgovce in proizvajalce. Združeni moramo ločiti pleve od zrnja in postaviti poštena pravila igre na naš, še vedno neurejen trg. Naša revija za vzgojo in informiranje potrošnikov pove več, kot zanjo plačate. Informacije ne zastarajo tako hitro kot v drugih časopisih. Imajo trajnejšo vrednost. Bralcu bodo prišle prav pri mnogih pomembnejših odločitvah, pri nakupih, pri sklepanju različnih pogodb, pri izbiri kam in kako na dopust. In tistemu, ki ve več, se Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije: »Pasti v sicer tako opevanem tržnem gospodarstvu je več kot preveč...« morajo prilagajati ponudniki in ne obratno...« - V javnosti vas pogosto slišimo. Pa rezultati vaših prizadevanj?« »Glede na naše sorazmerno kratko delovanje se lahko pohvalimo. Nekaj uspehov smo že poželi. Na primer: predvsem zaradi naših akcij so morali pri SKB banki znižati oderuške obrestne mere za stanovanjska posojila. Pred letom dni so bile 14-odstotne, sedaj so jih znižali na 9 odstotkov. Morda je prav ta uspešna pomoč posojilojemal- cem doslej naš največji in najbolj odmevni uspeh. Celotna zgodba z banko pa bo še dobila svoj epilog na sodišču, saj je seznam nepravilnosti te banke precej dolg.« - Kako še pomagate svojim članom? »No, oblik neposredne pomoči je več. Vsekakor velja omeniti našo odvetniško pisarno, ki nudi članom zveze brezplačne pravne nasvete. Povpraševanja po tovrstni strokovni pomoči je velika. S pravnim varstvom potrošnikov bo očitno še veliko dela...« - Osnutek zakona o varstvu potrošnikov predvideva ustanovitev zavoda za varstvo potrošnikov, mar ne? »V nasprotju s predlagale! zakona menimo, da ustanovitev zavoda za varstvo potrošnikov kot javne državne institucije ni primerna. Slovenija kot država z dvema milijonoma prebivalcev si ne more privoščiti inštituta, kot je nemški Stiftung VVarentest s 300 zaposlenimi, po katerem se zgleduje predlog zakona. Predvideno število zaposlenih na zavodu je namreč tako majhno, da ne bodo mogli izvajati enakih nalog kot nemški vzornik. Prav tako je velika nevarnost, da se varstvo potrošnikov zbirokratizira in njegovo delovanje omeji le na nekatera področja.« Andrej Ulaga DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 12. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za december 1992 znaša 2,8% mesečno, preračunano na letni nivo 39 %. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: MESEČNE LETNE 3.30., POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. KONZUM d.o.o. LINHARTOVA 13, 61000 Ljubljana PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ ŠT. 18 JIH DOSTAVIMO M° VE^JE K0LI^INE TEHLE ARTIKLOV, SLADKOR 1/1 OLJE, SONČNIČNO, PVC 1/1 MAKARONI CERES, štiri vrste, 1/2 kg SARDINE V OLJU, 125 g SKUŠA FILETI, 125 g SADNI SIRUPI - različnih okusov, 1/1 CEDEVITA PUMAR, limona, C vitamin KIS ALKOHOLNI AROM, KISKO 1/1 KAVA - UVOZ AVSTRIJA 67.00 SIT/KG 138,00 SIT/LIT 76.00 SIT/KOM 59.00 SIT/KOM 94.00 SIT/KOM 195.00 SIT/LIT 118.00 SIT/KOM 109.00 SIT/LIT 396.00 SIT/KG SOKOVI PFANNER 1 LIT 50%, 60%, 100% ZELO UGODNO' POSEBNI PROGRAMI ČISTIL IZ AVSTRIJE - KREME IN MILA PALMOLIVEj MEHČALCI MEDO, POMIVALNE GOBICE, CIF, AJAX, MREŽICE ZA ROSFREI POSODE, VILEDE, ALU FOLIJA, LAK ZA LASE - TAFT IDR. PO ZELO UGODNIH CENAH! PRALNI PRAŠEK VVEISSER RIESE 3/1 599,00 SIT/PAKET PRALNI PRAŠEK FAKS HELIZIM 3/1 BIO 470,00 SIT/VREČKA WC PAPIR 8/1 185,00 SIT/KOM PO PREDHODNEM DOGOVORU JE MOGOČE NAROČITI MNOGE DRUGE ARTIKLE! PRIPRAVLJAMO PAKET - »KOŠARICA ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN« - NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PAKET JE ZELO PRIMEREN ZA PODJETJA OZ. SINDIKALNE ORGANIZACIJE, KI DAJEJO FINANČNO POMOČ DELAVCEM! SINDIKALNI ZAUPNIKI LAHKO ŽELENE KOLIČINE NAROČIJO PISNO NA NASLOV KONZUM d.o.o., LINHARTOVA 13 LJUBLJANA ALI PO FAKSU 061-110-338. INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 061-320-963! ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, Ljubljana, Dalmatinova 4 KONZUM d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13 DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ Ugoden nakup košarice življenjskih potrebščin Skrčeno košarico sestavljajo tile izdelki: olje 1 /1 - pvc 2 kom sladkor 1/1 2 kg moka tip 500 5/1 5 kg testenine razne 3 kg riž 2 kg polenta 1/2 1 kom tune fileti 125 g 2 kom sardele v olju 3 kom pašteta 100 g 1 kom zdrob 1/2 1 kom sol 1/1 1 kom kis kisko 9% 1 kom grah 200 g 1 kom čokolino 200 g 1 kom cedevita 1 kom paradižnikov koncentrat 2 tubi kava 1/2 1 kom pudingi 2 kom fižol rjavi 850 g 1 kom majoneza 1 tuba gorčica 1 tuba knorr juha 4 kom goveja kocka 10/1 1 kom marmelada 1/1 1 kom čaj šipek -| kom pralni prašek 3/1 (VVeisser-Riese) i kom toaletni papir 8/1 -| kom zobna krema 2 kom milo 2 kom šampon -( kom čistilo za posodo 1 kom artikli po dogovoru karton 1 kom Vrednost paketa je 7000 tolarjev. Sindikalni zaupniki v podjetjih zberite naročila in jih pošljite pisno (tudi po telefaksu št. 061/110-338) na naslov Konzum d.o.o. Ljubljana Linhartova 13. Plačilni pogoji: a) plačilo v celoti po prevzemu paketa ob prvi plači; b) plačilo v treh zaporednih mesečnih obrokih po kreditni pogodbi, ki jo sindikati podjetij sklenejo z Delavsko hranilnico. Pri obročnem odplačilu imajo prednost nakupa tiste sindikalne organizacije, ki svoja sredstva varčujejo pri Delavski hranilnici - ta tudi sicer omogoča kreditiranje. Pri plačilu pod a) je cena paketa 7000 tolarjev. Pri plačilu na tri obroke je mesečni obrok 2667 tolarjev. Vsem naročnikom zagotavljamo dostavo po dogovoru s sindikalnim zaupnikom na sedež podjetja. Vse informacije dobite po telefonu 061/320-963 ali 110-338. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 47 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na telefon (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM Termini najmanj 3 dni. Občasno je možno najeti dve hišici. 2. Apartmaji na Pokljuki — veliki apartma za 4 osebe, garsonjera za 2 osebi. V celoti opremljeni. Cena od 26 do 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. Termini do 17. 12. 92. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini do 24. decembra. Cena 28 DEM na dan. 4. Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja kopalnica, predprostor. Cena 35 DEM. 5. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 6. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije. Za prijetno razpoloženje poskrbi plinska razsvetljava in kamin na trdo gorivo. Termini v decembru (razen za novo leto). Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini do 27. decembra. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. 2. Apartma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Cena 42 utM vključuje kopališke karte. Morje T Trisobno stanovanje v Novigradu. Termini v decembru. Cena 27 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi - termini po dogovoru Cena 21 DEM na dan. 3. Stanovanje v Maredi - v celoti opremljeno za 6 oseb, možni termini tudi za novo leto. Cena 26 DEM dnevno v tolarski protivrednosti. Smučanje med šolskimi počitnicami Smučanje v Italiji - Formi di Sopra ali Civetti - termini od 25. januarja do 6. februarja 1993; odhod vsako soboto. Informacije in prijave na telefon (061) 312-185. Zamenjamo 1. Apartma v Atomski vasi - v celoti opremljen za štiri osebe za določen caStzamenjamo za enakovredno počitniško zmogljivost na Kopah, Rogli ali B. POSEBNO OBVESTILO — Novoletna ponudba bo objavljena v po-sebni rubriki. Sedanje objave veljajo do 20. decembra 1992. C. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v Bohinju, Kranjski Gori ali na Rogli vabimo, da proste termine za novoletna praznovanja ponudijo Borzi sindikalnega turizma. Zimske šolske počitnice bodo: Ljubljana in Maribor od 30 januarja do 8. februarja, druge regije od 23. do 31. januarja. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJj: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi nad 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom rezerviranega oddiha. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borza sindikalnega tu-r'zma' Metod Zalar, direktor borze ■lit «• /vi . CQ O O Q_ O >o O —n o-»-t a> o ■r—» *n o ccz in n cl-o o: td o O O) 0-0 c o--—> k_ -r-i • o o c: l C > =5 M O c > en -H o o O) > ■ ^ > v— c: o-1 to o a > o _ oco a> ■—1 M CO-rH > >-o o O O e O CLr-i ••——1 (D t_ -r-i CO ■O C C-O CO O O O) M (V a. > > 04-» c: > t_ to o •'■4 o cnc > O > O 01-001-O M TD uQ o r-H M r—i O > a o o EE > to r-a c o o c a> C+-' o O >•—»(O o c >0 +-' ■—t O M a) o to o t_ oj > o > > O. >4-' a o m to O t--*-1 > o "o co a> a M O O TD l-C O) TD •rH 0.0 E M o cn =J M E O O 5 •»—H s o E > to o. s o s z CO c I lili 03 O W I>- 03 O S N a a,£g o 2 . N 'o^ g 0 -c "'TJ o 1 ° « §)S ^ s -s .ft 2 c g N § a§ s 8 g « P o ' ■ a p . . n CM "r - 2 w o -p § 2^ ° p o £ o p > P < N P O) 5^) s D P a a T-i § Ctf .2, N g N ■rl N > -iG |-sl| ■ 2 O M g rr-J > P C P N ,0 rt N O = t!-: E ^ S? > W W . 5-t, Q ■aplsl w To N P O} P l—1 P r—( « ^ j; > n f; II g 2'S-° '4= O C >M O E a> > T3 ts > a> >o5 o Q_ ZJ CO -Q a> I iti I .9^ 'c ,i £ §>§ p'S 2 g g g > jH -a >« p 8 -g, > % .^8 2| S| •S OT B ^ M .2 ^ £^|;S4S T3 .> « tž a3 ^ w - o2^>NNO'MNtU0>O aS ^ 2 o g ^ “l-So s CD CD C -—liD •'“> E E to CD E TD "O 4-> -r-i O d (D ■'—> O OO CD "O -f-h CZ CZ TD O O) •'H >OQ.>CDO 0-0 TD > Z> O ■—• > O. a JmC "5 i CD -M rt uj IN rt O E £2 2 N n a O M ®* O T3 rt ft rt 3 G 3 O rt £ GG.2, oo O O O O a. -or^i to^c corvj +-• a G IM •Š « i 2 3 -G jih dru-t 3 leta rejemal n, redno in za to Gorske f<* rt -O • r—i • i—1 ««.••«» «3 K> »—1 >8 $8' “ S 2 a 3 G tlljS I? 2^° TJ W OJ N > G o H r«“'° |g| !*“ 5 p > S 2's’ o ^ 2 P 11^ Hill ^ o ;G g S ^ -a •PNP^.O^PN g gfkis P n ^ oj ^ --h 7^ 2 OSOO-^OChcO^^P > m m g Mii N G -g, g 8 G-d! ■S ag s •2 36^ Pnr^H d) -r-i CO • r—j P > o g 'g g >S 8 ^ v c 7 ^ ^ 0 ^ k i •■2 5 ^ 0 ;g 3 ;g ^ . • 3 N G 2 ^ ^ « G g N 5 -g ^ 2 § 8 ® N > ^||oS|Gog-§-ai s 2 2 g i-3 s N S3^ ^ >;s 2 g gk go >o3^S2i‘1JS | g ? ^ 2 al ^ S of g p|!I;pi|¥g cioco -M O CO -2, P p N >ri^ 2 « i S3 C5 O -s O O ^ S3 -5 Jh ^ p> n &«./■« ■" C/3 n C/J «F»S ^ 2 iT ^ « S3 s 2 CO .GCO •« 1S-I i ^ 0-0N S.S-o>S 1/3 «^ ^> >2 -s 2>S^-S S aj g - ^-S-ft^oS ^ S o «-0 « OJ fl .2 T5 lH l-i S jg " „ i S r- a >v> St; N.rt S« — o mSrQ>o-S «55«S)2«7^§ d ft o r © *« o co 7 ftco > a aS |§c3^ > O >t/j C! S-« C5 .2 N O > ,£2 Sd^ ^ 2 T > (X oj ..5> — ,— ^ d< ^ aj S N o .E 2 ® J:- o a £ t£ is S! g T3 «^ ^ S ? — d ^ "S ?! S N »>3 u-2j- .2 -g § > »i TJ .3 G G O ■S s Jt|l>l |!I! ii k ^ c tj a; ^ a, a; ?> o > -G 0 a. sj -S r„ g t; o gSp 'g^IoI •s^-Sl g^G M C 1 :^.|s - p: o C o cfc 2°« “ as %.*% 1^:3 8| S aS S3 ^ 3-g g g^3 ° 3 i g N c 'g.pgsg« Slslll ^ 3 a-S g a J2 F—S >#J GT'W Frt 45 rt rt ^ £ .2 £ £ ® S>u| 2 & « — 03 >N S -O ’ ^ S 'S "m .wnK>Zr,ar.S^S fl ^ 53 (« C3 ST 1 ^ « fl CJ 05 a o ra 'cn w rt „ - w P—N w >r^ a C ra o M 4> n .rt > a 41 1/5 ft ...________ u o 2 To vJ -2 Q ^ « G H/o ' C . iliPIfi ^ > >S 7- p p 'p - S ^ i 5 ^ '^.2,2 '£ p - o ‘-5 H2 m^GrHpCT3N^ ^-Th p CO ^ o Oh 2 ^ tL O !m o £ d > g, ^ 'g ttTJ ^ S g i3 '^3 o1^ ^ ^ °li= fs o5 “ž s,’S'5tll«S’°?a--!-s=-sg'a^'i | ol-S § 016..! !-S'5 J 2 CDN^p^r—lOpco - ^ 5 P 4-» O P P rrtj Pl -rP 'P ‘P p 2 tijo:^?^ p o n £ rt 'P P? d if 3 J g-2^ O g| c “ O ^ OD ^ G SES^.c4g8>gE^>^Gž-C£Sm3§[vTJ§d;Grtii •3’^ 1 P I >0 03 1 1 : 2 ž-«g da cS 85!-£3G-i£J O S uSiplfS-EE-« ^ g g .2 .2,0-S >n'2 "g • g “ g |3>0.-g^ £ S 2 S g 3.o M ^ -i—» > G2 G W G n .2 8 o ,0 i 3 g ^ 3,8 ■- A ° >N Gg.S.Sn.g S o g g £>a N m § ak > G ? ;n 43 G ^ ' 3 o G G -G ttaG o rp 0 S 8>l Il!!lll!l 21 G 6 -G > 3 "p g g 7 ^G»'p^ksfa|^|0.^- ... 5 map'rtrtG'OM>>cj£oG 0- o G >1 ">.-c?;S5>^0^o^|;S,|g^30 2 ^ -S^ +j m OJ G ‘ ' .rt O g g w>;2 M-Sd p 3 p T5 'N-S ag g rt t; „ c : ^ g " ;2 - ^23 7] ^ G G .4- > G 'P G ^diiH!flillli •i ^ ‘-a -3 5.2 d g t; d .2 -2 « A js- > S d '2 « i g S •EI S° 2 1 ^GN#i^ 2 «^ S ž ^&GG gg.3G0GN O ^ .Ž -G -3 37-g S « O >! O rt Š rg$>>««.2°:§--G^ai«2 s * 0,a u S 4 4) ^ rtP 4-* ^ .Zs CL) 1/1 •s Ut! N G i^lfillf-cil 1 p 2 ■" -G. M N .2 ^ S H O g Mg ^ G > O tiJD P • rH - g a£ "^išl ||žrt g#^ gVa«'|li »rt. S|>g'go-:S|SGa;-d.a4G-G|T3g:S>|^.c> n Cm aa« > nW>n art g > nm oSh-o aE^ a ._ —Žltil£?«iHŠ*jl!Jiillgi - Ml stj: | &|jj :;||i*2i4 rf-»s■= o "| ■ -T H Jtopjrt G -fPi! dGp3G“',‘jCi- C i^'G.2,:g-S *• i 2 > G M-i-G S M 2 'g -p '^.G .3 "G g- g g^TJ e O^.& ‘2 g5 P N e >.s-rt 0*0 3S.:niS^ e|||?sll?.25 > '■§ M G g 3 G G > 3 >S .2 8 "o o .2 JS i .2 .3 IH i|tij-.i ar »rlllfl iljiftm -s«'8*** Baiai-Pfifiplpirs !i^ ji g-^I §: 1 M S 7? ^ g ; Gt^^raJ-č :> 3 m 'g 2 o g , ' ^ - 2 G .1° 5 P SSf O 2 > k2 '5 "slsssSillIg.slli o p >CO •'■H .^3 c—< 5P O £ x5 CQ o O >o ^ o P ^ 2 g o ar o m ^ p -h tj ^ rt ° .p g -U s K | g « g 'g oi G U p ^ w ‘ PntiJOSU^P'y co ^ G^^-g^o.S O P P •,-J /1» -• - M *-< O N G 'O 'O'S ^ S ^2o^S§^u!3>s.§g o.2,Ilc > [7 .2 O a>! TjaTJGGTJGGtFTJN | S ^ 'c 'P 2 M ra o 'S a 1S 2 ft S £ ^ O ^ o a ® 2 S 2^-S fl-ST > © ra n © £ © & o 2 b -S »£ n « o & « $ «^aara|vgo|^^^ > C) VI rt ^ H M pC ^ ^ ^ >rTNj3 ag a o -§ n— P & g N © ra © > . rtrt ,w © hh © »rt, © ^ ra ^ ® f* rAi N jsrartftra^ ^ ^ N 3 «-3 73^ C G ^ TJ a c .rt S - S P O > a li m So | >-2 o I g > a ■S ^ II ^.21 Ž- .2^2- a.G ^.°o-5’ g o .d g i ^ ^ JigSSs^ S O ^ - rr-H M rt-, 3 a.g 3 N'§'g Ž ’S■ « m o r O G > tj a g ii.G 2 co 'CT ra i p « > 7! O - P a © ra X N £ ® Gg1#S«^-1^ >u 2i 2- a'-1 § '2 H S 3 G O N 3 G TJ ^ o >'« 2§ 'g & 2 2 G 'O lllpl tt g g S w -H -» g"0 3 ^ ■2^ g 5-3 G :g, « G m 3 'g o > -h o 3 ° ^02 3 S > O a;pj g .3 ^ 3 G :a N > MG «s as > N w 3 "G! 2S.S ^ 3 G rt W -G G rf 3 G GJ m -2 ^1 G S? (M "G 03 G a! G aS . I 2 „ .-05 3 C S ^ OJ TJ 3 35 3 p. oj S 2 ^ hQ rH illifllltriir Ga2^N8?3aj3>2SiS3 3 a . G G rt <1J3^2^3“gS o-Grg S ^ 3 .^,2 G'3.2,ot>>2>S^^°S33GTJ7: lslle!slliirtll|S--SE'g'Sš-j'gisjsg I • I 'G’ I "V3 g’ I S SP S^rH im' 3 > CO G 3 ^ . CO 3 .G GOO G rt IM co g — tj tj a a a.S mn sa^sg« | l^a^raj^ 3 f^ > ° a T3 Cl^ P •• tlO CON^-Pc^d^CDoj ° rt • ■ G 73 ■V' G g: £ raJ -h 3 > ^ G*0 — O >TJ G 3 .ii,^«a g g a 3 3^'G 5 G ..2, >«|>g>Crtaj O p > P P T3 a.3o3g>0a Q;SpPF^Pa3rp gg^ogS^g^ a> -■ ro -' o d ^ ^ >2 o N. s -a TJ .2 3 g 2H 2 g e 2 « § ^ ta tl S3 art S w d tj o » co 5 ^ S o ^ o .. g o > m-G, -S CO 8 35 G o o ^ 05 G ^ N a > . rTi G. „, . 0> CO O) °3 G > s G a a rt a g 2 S-5 S o rt^ 3. 1^11- o l||g8^2 a a« ut? «“ g? §»'g 2^3.^.^.| 'S 1 ^ a £ 3 .2, g g g? 3 8 s_g % |.t:S p p P po ec o ■HB EBBtBBBHBBmBBBL > ro o. |^SIS0 olpl l«lll .itg&il ? s !#§•■! ftli;1 ^|!|l Jfiil. Iflii Eg - fs|lia ”fisi Prvi znaki pomladi Piše: Franci Križanič V letošnjem oktobru je slovenska industrijska produkcija naraščala in bila za slabih 10% manjša kot oktobra lani ter za 33 % nižja od svojega do sedaj največjega primerljivega obsega v oktobru 1985. Od januarja do oktobra skupaj je bila za 15% manjša kot v letih 1986, 1987 in 1989. Izboljšanje gospodarske dejavnosti je bilo letos oktobra že tolikšno, da ga je mgč zaznati tudi v neobdelanih medletnih rezultatih. Letošnje oktobrsko zaostajanje za primerljivim lanskim obsegom je bilo precej nižje od skupnega desetmesečnega in od zaostajanja za primerljivim lanskim obsegom v prejšnjih mesecih (letošnjega aprila za 21 %, avgusta za 19% in septemra za 13%); oktobra in v prvih desetih mesecih skupaj je bila produkcija za približno enak odstotek pod svojim najvišjim v preteklosti doseženim obsegom, medtem ko je bilo v prejšnjih mesecih, zlasti pa letošnjega junija in avgusta, mesečno zaostajanje precej globlje od kumulativnega; na dnu krize je bila slovenska industrijska produkcija kar 38% nižja od najvišje v preteklosti dosežene primerljive ravni, letošnji oktobrski zaostanek pa je bil že precej manjši. V oktobru 1992 sta na medletni rezultat pozitivno vplivala rast produkcije in sorazmerno nizek obseg slovenske gospodarske dejavnosti v oktobru 1991 (25% pod primerljivo ravnijo leta 1985), negativno pa delovni dan manj v letošnjem kot v lanskem oktobru. Pri presoji že sicer ugodnega medletnega rezultata je torej treba upoštevati, da je bilo oktobra letos celo za 4 % manj delovnega časa kot v enakem mesecu lani. Novembra in decembra bodo razmere ravno obratne, saj je letos novembra eden, decembra pa sta kar dva delovna dneva več kot lani (prazniki so na nedeljo). To bo, skupaj z nizko ravnijo slovenske produkcije v zadnjih dveh mesecih 1991, pripomoglo ugodnim medletnim rezultatom. Če bo slovenska gospodarska dejavnost naprej počasi naraščala, si lahko decembra obetamo že večji obseg produkcije kot v enakem mesecu lani. Že v enem prejšnjih člankov, objavljenih v DE, sem omenil, da je izobljšanje gospodarske dejavnosti v drugi polovici 1992 posledica sorazmerno uspešnih ukrepov slovenske ekonomske politike pri spodbujanju izvoza (z aktivno tečajno politiko), zniževanju obrestnih mer (z umiritvijo inflacije in s tem znižanja »velikega R« v obrestih ter znižanja »malega r« z argumentom deponiranja državnih sredstev v bankah, ki samoomejujejo višino obrestne mere) in spodbujanju domače porabe (zlasti s politiko primanjkljaja proračuna). Nadaljevanje sredi letošnjega leta »spočete« gospodarske rasti si lahko obetamo tudi v prihodnje, čeprav jo lahko slovenska ekonomska politika, s kakšnimi novimi napakami, tudi zaustavi oziroma prepreči. Sodeč po aktualnih razpravah bi takšni napaki utegnili biti zlasti definitivni sprejem »Toplakovega zakona« o administrativni omejitvi obrestnih mer ter prehiter poizkus izravnave proračunskih izdatkov z dohodki. Država lahko na obrestno mero vpliva neadministrativno, bodisi preko monetarne politike centralne banke (ta bi lahko znižala obrestno mero s povečanjem ponudbe denarja - kar bi zopet pospešilo inflacijo) ali pa preko posojanja lastnih fiskalnih sredstev (kadar so ta pomembnejši del skupnega finančnega kapitala - kar za Slovenijo brez dvoma velja). Zakonsko omejevanje obresti v tržnem gospodarstvu ni smiselno. V tem primeru namreč tržne zakonitosti na enem od trgov (t.j. finančnem trgu) ne izravnavajo več povpraševanja s ponudbo, kar vodi v neravnovesje ne le na tem, pač pa tudi na ostalih trgih. Povedano z drugimi besedami: administrativno omejevanje obresti bo vodilo v napačno (zaradi navidezno nižje cene kapitala od tiste, ki bi ustrezala razmeram na trgu oziroma relativni redkosti tega produkcijskega faktorja) usmerjanje kapitala v proizvodnjo (spodbujanje kapitalsko intenzivne produkcije) in zato v nižji obseg proizvodnje, slabšo konkurenčnost našega gospodarstva na svetovnem trgu, še večji padec zaposlenosti in blaginje (povečanje revščine). Če si bo slovenska država zastavila za takojšen cilj polno pokritje proračuna, bo morala dvigniti davke ali pa omejiti svoje izdatke. V enem in drugem primeru bo še poglobila recesijo - podobno kot ji je uspelo v prvem letošnjem četrtletju. Primanjkljaj proračuna je v času recesije razumljiv ukrep, ki v majhnem in specializiranem slovenskem gospodarstvu ni tako učinkovit kot spodbujanje izvoza z aktivno tečajno politiko, je pa vendarle koristen. Ko se bo povrnila stabilna gospodarska rast, bo moč primanjkljaj odpraviti, saj se bodo potrebe po socialnih transferih (pomoč brezposelnim), avtomatično zmanjšale, priliv davkov od prometa blaga in storitev ter na dohodek pa povečal. Šele takrat bo morala ekonomska politika morebiten preostanek primanjkljaja (v tem primeru bomo imeli opraviti s permanentnim proračunskim deficitom, ki je dejansko problem) ukiniti z omejevanjem proračunskih izdatkov in/ali povečanjem davkov. Znižanje davkov, kot spodbudo gospodarski rasti, pa bi kazalo uporabiti tudi sedaj, ko smo še blizu najnižje točke gospodarske recesije na Slovenskem. Če ne zaradi drugega, že zaradi učinka Olivera-Tanzi, po katerem se je ob hitri umiritvi inflacije zelo povečal realni obseg državnih sredstev. Slovenska država lahko namreč sedaj enak realni obseg svoje porabe finansira z znatno nižjimi davčnimi stopnjami kot med hiperinflacijo. Na straneh DE sem že večkrat omenil, da je poglavitni vzrok poglabljanja likvidnostne in dolžniške krize po denarni osamosvojitvi Slovenije sistem indeksiranja (prilagajanja obresti in plač rasti cen v prejšnjem mesecu) in da si s takšnim »trenjem« v našem gospodarskem sistemu ne moremo obetati ponovne gospodarske rasti. V teh razmerah je stagnacija verjetno že krajni doseg ukrepov, s katerimi slovenska ekonomska politika zadnje mesece spodbuja gospodarsko dejavnost. Zgolj za primer naj navedem, da se aktivna tečajna politika od letošnjega julija naprej bolj ali manj izčrpuje v lovljenju tekoče mesečne inflacije, ki jo narekujejo sezonske podražitve posameznih vrst blaga in njihov prenos v obresti ter plače, nato pa še v skupne cene. NOS NAD VODO »Ali se Litostroj pobira?« smo povprašali po telefonu glavnega direktorja koncerna Litostroj dr. Jožeta Duhovnika in odgovoril nam je: »Se.« Potem pa je nanizal nekaj dokazov za to trditev. Litostroj se letos tekoče pokriva, in iz tekočega poslovanja je poplačal vse terjatve upnikov, za katere so se pred dvema letoma dogovorili, da jih je treba poplačati. Takrat je bil koncern upnikom dolžan okroglih 100 milijonov nemških mark, toda z upniki se je vodstvo dogovorilo, da mu odpišejo 40% terjatev, ostanek, 60 % pa mora poplačati v dveh letih. Istočasno je podjetju uspelo zadržati tudi nekaj objektov družbenega standarda, čeprav je bilo sprva predvideno, da jih proda. Tako je obdržal, domova v Fiesi in na Soriški planini, ki sta po besedah dr. Duhovnika poslovala pozitivno, pa tudi stanovanj ni razprodal vseh. Ker so zdaj poslovni stroški bistveno nižji, kot so bili, seveda tudi na račun samo okoli 2400 še zaposlenih delavcev, bo sistem koncerna Litostroj po mnenju generalnega direktorja tudi v prihodnje mogoče obvladovati, čeprav je obseg poslov skoraj za polovico manjši, kot bi moral biti, da bi koncern posloval normalno. Toda že letos si je pridobil za 57 milijonov mark poslov ali za petino več, kakor jih je imel lani. Za prihodnje leto pa ima zaključenih že za 55 milijonov dolarjev pogodb. Pred podpisom je tudi pogodba o mešanem podjetju v Egiptu, v katerem bo Litostroj imel četrtin-ski delež. B. R. V M ZAŠČITENA ČIPKA Tudi idrijsko podjetje Čipka je izguba jugoslovanskega trga, kamor je prodala okoli sedem desetin svojih izdelkov, boleče prizadela. Kaže, da bo treba število zaposlenih zmanjšati, govori se o kakih 18 delavcih od skupno 78. Zdaj se podjetje trudi prodreti na tuje trge, poleg Italijan- TOMOS PRED RAZPLETOM skega, kamor prodajo večino od svojih 15 odstotkov izdelkov, kolikor jih izvozijo. Možnosti se odpirajo v Nemčiji in Avstriji, kjer računajo na zahtevnejše kupce. Predvsem pa skuša podjetje, ki sicer izdeluje predvsem za znane kupce, torej po naročilu, ponudbo razširiti še na celovito opremljanje stilnih objektov in pohištva, gostinskih in drugih lo- kalov, poslovnih prostorov in drugih namenskih prostorov za slovesnejše priložnosti. Podjetje je čipke, ki jih tudi ročno izdeluje kakih 300 klekljaric iz bližnje in malo bolj oddaljene okolice, zaščitilo s posebnim znakom, saj se razlikujejo od beneških in belgijskih čipk in pa seveda od posnemovalcev. Se bo Tomos, nekdanji ponos slovenske kovinske industrije, po številnih reorganizacijah in stečajnem postopku uspel postaviti na noge? Ali pa bodo za njim na gladini ostali samo zračni mehurčki? Vse kaže, da je podjetje, v katerem je le še 800 zaposlenih in ki je lani in letos izgubilo praktično ves trg, v resnici pred to dokončno odločitvijo. Po besedah Jožeta Renerja, direktorja podjetja Finor, ki je lastnik Tomosa, je Tomos sicer odlično pripravljen na oživitev. Potrebuje pa še kako leto dni časa in pomoči, da bi se dogovorili s tujimi partnerji za nove proizvodne programe in za prodor na nove trge. Tovarna za zdaj nima stalno dovolj dela za vseh 800 delavcev. Približno 130 jih bodo dali začasno med presežke delovne sile... Vodstvo pa si na vso moč prizadeva, da bi si zagotovilo delo in seveda tudi nove trge. Pri tem jim pomaga Mednarodna finančna korporacija (IFC) - išče mu partnerje v krogih avtomobilske industrije. V bobnu so tudi ponudbe Cimosa, ki lahko prinese sodelovanje z BMW, možnost izdelovanja izpušnih cevi za francoskega partnerja in tudi sodelovanje z italijansko tovarno Piaggio. Mednarodna finančna korporacija hoče imeti za izdelavo strateškega projekta povezovanja Tomosa z evropsko (in morda tudi japonsko) avtomobilsko industrijo 250.000 dolarjev honorarja ter določen odstotek od sklenjenega posla. Tomos je podjetje, ki je veliko vredno, meni Jože Rener, saj je tehnološko in organizacijsko na evropski ravni. Potrebuje le novih programov in seveda denarja. Toda ker je Tomos, spet po prepričanju Renerja, dosti pred drugimi velikimi tovarnami opravil vse naloge v zvezi s preoblikovanjem in reorganizacijo ter zmanjševanjem števila zaposlenih (ob začetku stečajnega postopka jih je bilo 2600), je zdaj temeljito pripravljen na novo življenje. Upajmo, da bodo tako mislili tudi možni novi vlagatelji v Tomos. B. R. Poziv k sodelovanju Društvo za vrednotenje dela Slovenije - deluje na področju urejevanja plač, plačnega sistema, in motiviranja - prireja s sodelovanjem partnerjev pri kolektivnem pogajanju, to je s sindikati, zbornicami in vlado seminar in okroglo mizo. Govor bo o vplivu davkov in prispevkov na osebne dohodke in obratno. Na okrogli mizi pa bodo obravnavana izhodišča in stališča posameznih partnerjev za spremembe (zlasti splošnih) kolektivnih pogodb in pa možnosti za sklenitev socialnega miru. Srečanje s člani društva, to je s strokovnjaki iz podjetij in zavodov bo v petek, 18. decembra 1992 v Domu sindikatov v Ljubljani na Dalmatinovi cesti 4. Vsi, ki želite sodelovati na tem srečanju, se lahko prijavite pri Društvu na naslov v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 3 ali po telefonu (064) 216-682. Še posebej vabimo udeležence, ki bi aktivno posegli v razpravo o novem plačnem sistemu, socialnem sporazumu in spremembah kolektivnih pogodb - vse v času po volitvah, ko bodo morali partnerji, in še posebej vlada, zelo aktivno sooblikovati tisti del gospodarske strategije in politike, ki najbolj neposredno zadeva največji del naših ljudi. Stroka tokrat ponuja svoje sodelovanje. Društvo za vrednotenje dela Slovenije Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Podjetniške razvojne zasnove v razvitih državah že od sredine sedemdesetih let ne gradijo več na novih tehnologijah kot osnovnem spodbujevalcu razvoja, ampak predvsem na kadrih. To postavlja v ospredje skrb za razvoj človeških potencialov, za uveljavljanje različnih sistemov in metodologij razvoja kadrov ter modelov planiranja karier sodelavcev. Po tej poti je mogoče spodbuditi načrtovanje osebnega strokovnega razvoja do zgornjih meja posameznikove zmožnosti. Z načrtovanjem karier je mogoče sodelavcem približati možnosti razvoja njihove poklicne poti in jih usmerjati k delu, v katerem bodo najuspešnejši. Zadovoljstvo pri delu pa je močan vzvod sproščanja človekove ustvarjalnosti. Želja in namen avtorja te brošure sta bila, skrajšati poti iskanja in uveljavljanja novih prijemov v kadrovski dejavnosti naših podjetij. Zato v njej seznanja s konkretnimi metodološkimi pripomočki. Poslovodstva in strokovne kadrovske službe v podjetjih jih bodo skladno s svojo poslovno filozofijo in kadrovsko razvojno strategijo lahko prilagodili svojim potrebam in pričakovanjem. Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, IJubljana, Dalmatinova 4. Gena priročnika je 8S0 SIT. 10. decembra 1.992 50 let 17? - ČASOPISA SLOmSKIHDELAVCEV na tožnem prepihu ZAMORSKE PLAČE »ODRSKIH« DELAVCEV V začetku druge polovice novembra je bil v Ljubljani - na Gospodarskem razstavišču - tretji ljubljanski pohištveni sejem, ki si ga je za nas ogledal in pogledal »za oder« Marjan Ferčec, sekretar Sindikata lesarstva Slovenije. Zanimali sta nas dve vprašanji: sejem sam kot ogledalo možnosti naše pohištvene industrije v primerjavi z evropsko konkurenco ter položaj delavca v tej dejavnosti. Zaradi spleta okoliščin, botrovali so jim aktualnejši dogodki konec minulega in v začetku tega meseca, pogovor objavljamo zdaj. Verjamemo pa, da zaradi časovne odmaknjenosti dogodek, ki nam je bil povod za pogovor, ni izgubil pomembnosti. Sejem pohištva je bil »živ«, obiskalo ga je nekaj deset tisoč ljudi, bil pa je tudi »bleščeč«. Kako ga je videl in doživel Marjan Ferčec? »Res je bil svojevrstna paša za oči,« je odvrnil Marjan Ferčec. »Na njem je bilo mogoče videti vse vrste pohištva z ,obveznimi' dodatki, pohištvo, ki je po slogu sodilo že v preteklost, ob' pohištvu, ki bi mu lahko dejali oprema za jutrišnji čas. Vse skupaj je bilo predstavljeno tudi zelo okusno, razstavljale! so se potrudili in ustvarili .resničen' ambient.« »Ali je za pohištveno industrijo že mogoče reči, da po kakovosti in obliki sodi v srednji evropski razred?« »Sodeč po izjavah preneka-terih poznavalcev stroke, da ta sejem sodi med pomembne evropske pohištvene sejme, bi temu lahko pritrdili. Res pa je tudi, da so posamezni tuji obiskovalci našo pohištveno industrijo pohvalili kot najboljšo v vsej vzhodni Evropi...« »Kdor je gledal prireditev samo od ,zunaj‘, je lahko presodil, da pohištveni industriji cvetijo same rožice...« »Vsak lesk ima svojo temnejšo stran in tudi ta jo ima. Opaziti jo je bilo mogoče tudi na sejmu. Gospodarski položaj dežele in kupna moč trga sta podaljšala življenjsko dobo modnim trendom v oblikovanju. Pohištvena moda se nič več ne spreminja tako hitro, kot se je, in tudi velikose-rijskega pohištva ni bilo praktično nič. Proizvajalci so začeli delati majhne serije ali po potrebah kupcev. Vse več je - to pa je pohvalno - malih podjetij. Videti je bilo tudi, da se večina proizvajalcev zelo trudi upoštevati najzahtevnejša merila oblikovanja in izdelave. Taki sta torej obe strani prireditve: na eni sijaj izdelkov in oblikovalskih dosežkov, na drugi pa realnost trga, ki od proizvajalcev terja vrsto sprememb in odrekanj.« »Tretja stran pa je položaj delavcev v tej industriji, ki uspeva izdelovati čedalje lepše in boljše izdelke. Ali je mogoče izjavo neke delavke iz Marlesa, ki nam je nedavno tega dejala - garamo vse dni, denarja pa od nikoder — posplošiti na večji del te dejavnosti?« »Ta stran je žal najbolj temna. Nekako nerazumljivo je, da ta industrija za vrhunske dosežke, ki jih pretežno izvaža, ne more iztržiti dovolj za dostojno življenje mizarjev. DRAGA »CEHA« ZA ZAVLAČEVANJE Slovenskim ribičem nikoli ni bilo postlano z rožicami. Sedaj, ko so ob veliko večino nekdaj svojega morja, pa gre še precej bolj zares. Mnogi se bodo namreč morali posloviti od svojega dosedanjega kruha in si poiskati zaslužek kje na obali. Nič več jim ne bo treba loviti ravnotežja na poskakujočih barkačah in oprezati za življenjem pod morsko gladino. Življenje na vodi bo treba zamenjati za vsakdanjost na kopnem. Posebno slabo se piše Izolskemu Delamarisu, ki se je preživljal na račun tega, kar mu je nudilo morje. Kolektiv je živel od ulova in predelave. Ne sicer na kdo ve kako veliki nogi, toda dalo se je preživeti. Sedaj te možnosti, vsaj za mnoge, preprosto ni več. Podjetje je prodalo že precej svojih ribiških barkač, veliko pa jih še čaka novega kupca. Naprodaj so tudi ladje, ki lovijo z lebdečo kočo. Zdi se, da bo lahko Delamaris obdržal le dva para takih ribiških bark. Več jih tudi ne potrebuje. Ribiči sedaj namakajo svoje mreže v mednarodnih vodah. Iz slovenskega morja ubirajo pot po hrvaških vodah do mednarodnega teritorija. In tu iščejo svojo srečo, ki pa je, kot sami pravijo, bolj opoteča. Medtem pa v hrvaškem morju še vedno umirajo sardele in njim podobne ribe od starosti. Plave ribe je namreč tu še na pretek in po prepričanju velike večine strokovnjakov bo tako še veliko veliko let. Poleg hrvaških ribičev bi torej v Jadranu brez škode lahko ribarili tudi Slovenci. Glede na mednarodno mejo pa bo za to potreben dogovor. Kajpak Včasih vsakdanji prizor, v prihodnje pa bo tako polnih mrež zagotovo manj. tak, ki bo obema partnerjema v prid. Žal tega sporazuma, ki ga predvsem slovenski ribiči tako presneto potrebujejo, še ni. Na dlani je, da smo precej klavrni pogajalci. Zaradi bolj praznih mrež so v silnih težavah delavci Irisa. Predelavo rib bo potrebno v primerjavi s preteklostjo prepoloviti. Podobna usoda čaka tudi zaposlene. Pa še od marsičesa se bo potrebno posloviti. Denimo od kakšne linije za konzerviranje rib. V pločevinke namreč ni kaj potisniti, pa še vnovčiti jih je težko, ko ni več jugoslovanskega trga. Kajpak na Obali trda prede tudi zasebnim ribičem. Od 119 poklicnih jih je dobra tretjina že pristala, da se preusmeri in pozabi NALOŽBE PADAJO Spominjamo se, kako je Dušan Šešok, ko je bil minister za finance slovenske vlade, tarnal zaradi usihanja gospodarskih naložb in podatke ponazarjal s tole primerjavo: največja investicija tisti čas (prva polovica leta 1991) je bila črpalka, ki jo je gradil Petrol. Njegov nasleanik, sedanji (ali nemara dosedanji) 'minister za finance Mitja Gaspari ne bi bil v nič boljšem položaju, prej v slabšem, če bi moral komentirati naložbeno »živahnost« v Sloveniji. Letos - vsaj do oktobra, do koder segajo naši podatki - je bila največja naložba Revozova v novo lakirnico. Res je, da je bila oktobrska naložbena živahnost (če izvzamemo maj, ko je bila omenjena naložba Revoza prijavljena) največja letos, občutno večja kot septembra, kar naj bi dajalo nekaj upanja, da se tudi na tem, tako kritičnem »področju« slovenskega gospodarstva vendarle premika na bolje. Toda začetih gospodarskih objektov je v letošnjem letu za 191 manj kot lani v enakem času, padla pa je tudi realna vrednost naložb. B. R. na svoj dosedanji kruh. Od teh nekdanjih poklicnih ribičev pa je nekaj takih, ki že imajo nove programe in tudi ustrezno dokumentacijo za novo dejavnost. Na pomoč jim bo priskočil sklad za pospeševanje kmetijstva. Tisti, ki bodo zagrabili na novo, bodo iz omenjenega sklada deležni več milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. K temu naj dodamo, da Slovenija še nima izdelane strategije o nadaljnjem razvoju ribištva. Seveda je tudi ne more imeti, ko pa še ne vemo, če bomo lahko ribarili v hrvaškem morju in za kakšno ceno. »Ceho« za zavlačevanje obojega, to je strategije in pa sporazuma s sosednjo državo, plačujejo ribiči, predelovalna industrija in ne navsezadnje tudi mi - potrošniki. Slovenci, ki nam je pri srcu zdrava hrana iz morja. Besedilo in slika: Andrej Ulaga Slabe plače, otepanje z dolgovi in likvidnostjo, stečaji in likvidacije, presežni delavci in še kaj so realnost te dejavnosti, ki jo nenehno tiščijo na dno družbene lestvice.« »Koliko delavcev v tej dejavnosti je odveč glede na težave pri poslovanju, s katerimi se otepa?« »Sindikat odločno zavrača trditev, da so za težave krivi predvsem zaposleni delavci, ki jih je preveč. Kriva je mnogo bolj slaba organizacija dela in kadrovska politika. Kdo je za ta področja končno odgovoren, pa se ve: direktorji!« »Ali ni kriva tudi prevelika zmogljivost te dejavnosti glede na lesne zaloge?« »Največja težava ni pomanjkanje lesa, ampak nelikvidnost pohištvenih tovarn, ki lesa ne morejo kupiti oziroma plačati. Ker je ta industrija pretežni izvoznik in ker je tečaj tolarja drseč, upam, da se bo položaj kmalu popravil in da bodo tovarne le imele več denarja za nabavo surovin in seveda tudi za plače.« »Kaj pa v sindikatu menite o izvozu najboljšega lesa pod ceno v Avstrijo?« »Nekoč je bilo treba za izvoz lesa imeti soglasje... Vsekakor pa država ne bi smela dopustiti, da Avstrijci tako po nemarnem izkoriščajo slab položaj slovenske pohištvene industrije, ki lesa ne more kupovati, in od zasebnih gozdar- jev, ki pa žal niso primerno organizirani, izsiljujejo nedopustno nizke cene za prvovrsten les! Položaj je absurden!« »Položaj sindikata v dejavnosti je...?« »... je priznan v glavnem takrat, kadar vodilni ne morejo več obvladovati položaja. Takrat nas pozovejo na pomoč. Sicer pa so informacije zaprte in je do njih težko priti. Na primer: glede plač nismo nikoli imeli točnih podatkov in tako lahko le ocenimo, da verjetno v kar 60 odstotkih podjetij te dejavnosti ne izplačujejo plač v skladu s kolektivno pogodbo (se pravi, kot je v navadi: za petino nižje, kot jih določa KP, op.p.). V posameznih podjetjih morajo delavci z grožnjami', da bodo stavkali, dobesedno izsiljevati izplačilo že pred mesecem, dvema zasluženih plač.« »Kje je vzrok za slabe plače?« »Težko rečem. Prej so se direktorji izgovarjali na slab tečaj tolarja, na nelikvidnost... Zdaj je tečaj kar v redu, pa denarja še vedno ni. Zanimivo je tudi to: zdaj, ko je znan zakon o privatizaciji in je jasno, da bodo kapitalsko intenzivne tovarne slej ko prej končale v lasti države, si v tej industriji zelo prizadevajo da bi delavci v čim večjem deležu lastninili tovarne. Lesnopredelovalna industrija pa je tako kapitalsko kot delovno intenzivna dejavnost.« B. R. 0 SANACIJI ŽELEZARNE RAVNE ŠE NIČ JASNEGA Kakšna bo sanacija ravenske Železarne? Vprašanje muči slehernega zaposlenega delavca, odgovor nanj pa bi rada čimprej slišala tudi vsa Koroška. Toda za zdaj je jasno samo to, da še ni nič jasno. Takšno sporočilo velja tudi po obisku predsednika in podpredsednika vlade dr. Janeza Drnovška in Hermana Rigelnika, ki sta se na Koroško odpravila tik pred volitvami. Kot smo zvedeli, je bila sanacija Železarne ob njunem obisku, razumljivo, v drugem planu, saj sta se ukvarjala bolj ali manj le s predvolilno kampanjo. Kot kažejo volilni izidi, dokaj uspešno! Toda volitve so zdaj mimo in sanacija Železarne bo slej ko prej v ospredju vseh gospodarsko političnih aktivnosti na Koroškem. Tako je vsaj moč trditi po nedavnem seminarju na Ravnah, ki ga je pripravil svobodni sindikat v Železarni. Sindikalisti so nanj ovabili tudi vodilne može elezarne, vendar so o sanaciji vedeli po njihovem nastopu toliko kot pred njim. Kot nam je povedal predsednik svobodnega sindikata v Železarni Dušan Posedi, bo sindikat zahteval od poslovodstva jasen program, v katerem bodo vsi zaposleni. Na tem posvetu smo tudi slišali, da naj bi se Železarna reorganizirala v šest podjetij in dva sektorja. Medtem ko naj bi se metalurgija sanirala po enotnem slovenskem konceptu, pa naj bi Ravenčanom ostala izdelava programov za sanacijo livarne, strojev in delov, stroj-notermične obdelave, strojnih nožev in programa zaposlovanja presežnih delavcev. Iz se- danje organiziranosti naj bi se na novo vzpostavila tudi sektorja uprave in tehničnih služb. Kot zdaj kaže, naj bi bilo na Ravnah kakih 1000 delavcev preveč. In kot nam je rekel Dušan Posedi, se sindikat ne bo strinjal z nobeno sanacijo, ki ne bo jasno opredelila načina reševanja teh presežkov. Zanimivo pa je, da smo na tem seminarju v času, ko bi morali na Ravnah stati vsi kot en mož z vodstvom na čelu in ko bi morali breme sanacije ter težkega gospodarskega položaja nositi enakomerno porazdeljeno, poslušali, kako si posamezniki na čudne načine višajo plače, kar kajpak povzroča nepotreben revolt delavcev in odvrača pozornost od sanacije, poglavitne pri stvari. I. K. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetii in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 490 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. >5 o m Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o) brošuro ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:............................................................. Ulica, poštna št., kraj: .................................................................... Ime in priimek podpisnika:................................................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: žig Podpis naiočnika MTT, Tovarna tkanin Melje v Mariboru ima trenutno 1.311 delavcev. Med njimi je 128 delovnih invalidov II. in III. kategorije ali skoraj 10 odstotkov vseh zaposlenih. Problemi teh delavcev se vse bolj izražajo in zaostrujejo. V prejšnjih časih je bilo invalidnih delavcev okoli 8 odstotkov, sedaj pa jih imajo v posameznem obratu tudi 12 odstotkov. Problematika invalidnih delavcev se močneje izraža predvsem v naslednjem: • povečuje se odstotek invalidnih delavcev glede na število vseh zaposlenih, • niža se starost delovnih invalidov, • vse manj je ustreznega dela za invalidne delavce z omejitvami. Prej so delavci postali invalidi okoli 50. leta starosti, zdaj že pri 35 oz. 40 letih. Zaradi zdravstvenih omejitev (kot je občutljivost na prah, ropot, dvigovanje bremen, zahteve po sedečem delu in v eni izmeni) se v firmi srečujejo z vprašanjem, kje in kako delavce zaposliti, ko pa takih del v tekstilni industriji preprosto ni. Tudi čistilke vse ne morejo biti, ostali invalidi so na čakanju. Vse manj je uspešnih razporeditev. Invalidni delavci vse težave še bolj občutijo, jih težje prenašajo ter se nanje avtoagre-sivno odzivajo. Zato jih predvolilne laži, obljube in zavajanje še posebej prizadenejo. Počuti se zapostavljena in odveč Hermina je stara 50 let, 19 let dela, z benifikacijo bo to že 23 let. Ves čas dela v predilnici. Najprej je bila čistilka, nato predica. Vsa ta dolga leta je delala v treh izmenah. V norem -ritmu so se menjavali dnevi in noči, stroji so neusmiljeno ropotali in ubili celo sanje, ki jih je nosila s seboj. Kje so tkanine, v katere so vtkana vlakna njenega srca? Prah, drobni delci preje so prekrivali lase, obleko, stroje, hiše, legali so na dušo, dihala ga je. Že nekaj let ima težave s hrbtenico. Posledica dela. Zdravniška komisija predpiše fizično lažje delo, brez dvigovanja in prenašanja bremen, brez pogostega sklanjanja in ne v kritičnem ropotu. (Poučim se, da je to nad 90 decibelov.) Povejte mi no, kje se to da dobiti? Premestijo jo na »čiščenje cevk«. To delo je zanjo glede na zdravstvene omejitve sicer primerno, vendar je težava v tem, da delo včasih je, večkrat pa ga ni. Delovno mesto (po starem) kot tako niti ni opredeljeno, je pač izhod v sili. In kako se počuti? Slabo. Po vseh letih dela, bolje garanja, uničevanja same sebe, se počuti, da je odveč, je zapostavljena, posluša očitke sodelavcev in predpostavljenih. Pa je njej že sami dovolj hudo, ker se zaveda, ker čuti, da ni več tisto, kar je bila, da ne more več delati, kot je mogla. Želi, da bi kaj storili za invalide. V firmi ali v družbi. Rada bi imela delo, ki bi ga zmogla. Rada bi čutila, da je še potrebna, nikomur ne želi biti v breme, v napoto. Težave, v katerih je firma, čuti kot negotovost, ki jo hudo bremeni. Strah jo je, ali bo delo, ali bo plača, ali se bo kdo spet obregnil prav ob invalide. Uničena hrbtenica Janez je star 46 let, dela že 28 let, je tkalski mojster. Od leta 89 boleha na hrbtenici in zdaj dela v remontni delavnici. V pogovoru obuja spomine na delo pred davnimi leti. E, kaj bi pravil. Mladi smo bili. Močni. Zelo težko smo delali. Bremena, ki smo jih dvigovali in prenašali, so bila težka tudi do 250 kg. Nihče nas ni poučil o pravih prijemih, pravem načinu obremenjevanja hrbtenice. Danes je nekaj bolje. Transportne poti so domišljene. V veliko pomoč so bili hidravlični pripomočki. A je delo še vedno težko. Zdaj, ko dela v remontu, je bolje, je lažje. Delavci se vsi do zadnjega za- vedajo, da morajo delati, veliko delati, trdo delati, če ne jih bo vzel hudič. Stiske in napetosti rasejo že nekaj let. Pride čas, ko ne greš več z veseljem v tovarno. Vedno se je hotel dokazovati, za ugled v lastnih očeh in drugih je šlo. Prislužil si je le rano na želodcu. Ima družino. Žena dela začasno, ena hči je nepreskrbljena. Oklepa in tolaži se z dokaj racionalno mislijo, da ni samo on v takih težavah, da bo pač delil usodo z drugimi delavci. Podobne misli in občutja izpovedo tudi Jožica, Terezija, Silva in Milojka. Govorijo o pomanjkanju, o strahu za delo, za golo eksistenco. Vprašujejo se, ali se jim standard lahko še zniža. Trdo postavijo trditev, da je ta oblast na delavce pozabila. Čutijo se ujete. Ne vidijo perspektive. Predice zaslužijo povprečno neto 18.000 tolarjev. Plača bi morala biti že pred enim tednom, pa je še vedno ni. Prevoznih stroškov firma ne vrača. Nekaj robatih, žolčnih pade tudi na račun vodstva. Tam imajo vsi delo. Za obrate pa pravijo, da se nič ne splača delati. Vse rešitve vidijo samo v zmanjševanju števila delavcev. Oni pa mislijo, da je le dela premalo. Vedo, da drugi tekstilci v Mariboru in v Sloveniji imajo dovolj dela. Nekaj je narobe. Ohraniti samospoštovanje Samo zapisovala sem izpovedi. Delovni invalidi so govorili o svojih stiskah, takšnih in drugačnih, o bitki za preživetje. Zavedam se, da tistih, ki sedaj toliko obljubljajo, in tistih, ki bi morali danes in jutri kaj storiti za te delavce, s tem zapisom ne bomo premaknili. Žal je tako, če parafraziram de Mella, še nihče ni občutil lakote z intelektualnim razu- mevanjem besede lakota. Delovni invalidi bodo še naprej živeli svoje življenje, mučili svoje muke. Zakon jih sicer ščiti pred odpuščanjem. Ne ščiti pa jih pred stresi, pred pritiski, pred negotovostjo. Ali je v tej določbi v tem trenutku z vidika gospodarnosti, profitabilnosti, kot je danes modno reči, neke vrste nesmisel obdržati vse invalidne' delavce in odpuščati zdrave? Lepo prosim, ne razumite me napak. Iščem le model znosnega premagovanja problemov za ta čas. To niso normalni časi, ko je vse jasno, opredeljeno, zapisano in pošteno. Terjam, da delovnim invalidom omogočimo, da ohranijo samospoštovanje. Na delu v firmi ali zunaj nje. Samospoštovanje lahko ohranijo le z delom, ki ga imajo in ki ga zmorejo. Za delovne invalide terjam dostojanstvo in pravico biti invalid. Da bi invalidi spet našli sami sebe. Zakaj ne odpremo več invalidskih delavnic? Zakaj ne subvencioniramo odprtja takih delavnic? Država se je odpovedala delu davkov za te dejavnosti. Vprašujemo pa se, kdo bo spodbujal podjetnike, da združijo sredstva, delo in znanje v takih delavnicah? Tudi to bi bila naloga Gospodarske zbornice. Ob izhodu iz tovarne še stoji kip predice. O, da. Spomenik bi morali postaviti sleherni generaciji teh do nerazumnosti potrpežljivim, tihim delavkam in delavcem. A tudi, če bi jim ga kdo postavil, ti ljudje od tega ne bi imeli nič. Živeti je potrebno od bolj prozaičnih stvari. Gospodje in gospe, izbrani na volitvah, izkažite se! Rada bi s temi ljudmi dočakala boljše čase. Marija Erakovič OŽIVITI MEDICINO DELA Temeljna stališča Sekcije za medicino dela pri Slovenskem zdravniškem društvu, sprejeta 16. novembra 1992, o nadaljnjem razvoju medicine dela v Sloveniji: • Menimo, da je za delovanje medicine dela potrebno ustanoviti tripartitno komisijo pri parlamentu, v kateri naj bodo zastopani strokovnjaki medicine dela, gospodarske zbornice oz. delodajalcev in sindikata. • Zdravstveno varstvo delavcev v zadnjih letih zaostaja. Zato je nujno potrebno ponovno oživiti dejavnost medicine dela in ji vr- niti družbeni ugled. • Delodajalci ne spoštujejo mednarodnih konvencij o varstvu delavcev. • Čimprej je potrebno sprejeti pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih. • Ravno tako je nujno čimprej sprejeti pravilnik o dejavnosti medicine dela. • Pri določanju standardov in normativov iz medicine dela morajo sodelovati strokovnjaki medicine dela. • Država naj se izjasni, koliko državnih inštitutov s področja medicine dela, prometa in športa potrebuje. • Strokovnjaki medicine dela morajo biti vključeni v delo invalidskih komisij kakor tudi v delo zdravniških komisij. • Predlagati moramo, naj ima medicina dela svoj samostojni razširjeni strokovni kolegij. • Pri zdravniški zbornici mora imeti medicina dela svojo samostojno komisijo. • Pri izdajanju licenc s področja medicine dela naj zbornica upošteva mnenje razširjenega strokovnega kolegija medicine dela. • Razširjenemu strokovnemu kolegiju predlagamo ustanovitev treh komisij za uvrstitev medicine dela v slovenski družbeni prostor, za organizacijske predloge in spremembe, kakor tudi za vsebinske predloge dela medicine dela. SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na Ulica, poštna št., kraj:..................... Ime in priimek podpisnika:................... Naročeno dne:................ .................................. Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Čreva so mu ven pogledala Borci so mi pred leti pripovedovali anekdoto o ranjencu v trnovskem gozdu (ob tej priložnosti bom uporabil italijanski izrek, ki pravi: Se non e vero e ben trovato, po naše: če že ni res, so si vsaj dobro izmislili). Torej bitka med Nemci in partizani nekje v Trnovskem gozdu. Bombe, granate, mine, poka in grmi križem kražem. Nenadoma neki borec zavpije: »Bolničarja, zdravnika, ranjen sem!« Tišči se za trebuh, ker ima črevesje zunaj. Slučajno je v neposredni bližini zdravnik, ki začne težko ranjenemu borcu pomagati. Z vso previdnostjo odmotava črevesje. Ko pride do konca, ugotovi, daje borec popolnoma nepoškodovan, saj je bilo črevesje na borčevem nepoškodovanem trebuhu od sosednje mule, ki jo je zadela granata. Pa saj res, se non e vero e ben trovato!! Pravzaprav bi ta borec moral biti težko šokiran. Lahko bi sicer kričal na pomoč, vendar ne prav dolgo. Odprta rana na trebuhu je namreč huda telesna poškodba, pri kateri poškodovancu kaj kmalu zmanjka moči za kričanje na pomoč. Pri poškodbah notranjih organov trebušne votline - želodca, jeter, vranice, trebušne slinavke, tankega ali debelega črevesja, ledvic, mehurja in pri ženskih rodilih, se poleg znamenj šoka pojavijo kaj hitro tudi znaki vnetja trebušne mrene ali peritonitisa: upad-lost obraza, trpeč izraz lica, suh jezik, zelo trda trebušna stena in zelo boleč trebuh. Ob poškodbah na cesti ali v podjetju ne bomo in ne smemo ugotavljati, kateri organ je poškodovan. Če ugotovimo, da je pri poškodovancu poškodovan eden od notranjih organov trebuha, moramo poškodovanca čimprej odpeljati v bolnišnico. Če pride do poškodb vranice ali jeter, se pokažejo znaki šoka zaradi krvavitve, ki sem jih sicer že opisal, pa ne bo odveč, če jih ponovimo: krvni tlak je znižan, pulz je pospešen. Poškodovanec je bled, koža je hladna in znojna. Trebuh je boleč in napet. Še posebej poškodovanca boli v predelu poškodovanega organa. Kasneje pa se bolečina razširi po vsem trebuhu. PRVA POMOČ: • Poškodovanec mora mirno ležati na hrbtu. Nogi mora imeti nekoliko skrčeni v kolkih in kolenih, zato da ni trebušna stena napeta. Ni napak, če ima pOd koleni kaj podloženo. Kot pri zaprtih poškodbah trebuha je najstrožje prepovedano jesti in piti, še posebej pa to velja za kakršnokoli uživanje alkoholnih pijač. • Odprte rane trebuha moramo sterilno pokriti kot vsako drugo rano. Najstrožje pa je prepovedano organe, ki so zaradi poškodbe pogledali iz trebušne votline, tlačiti vanjo. Sicer pa bi to tudi težko uspelo, ker bi jih pritisk trebušnih organov ponovno potisnil ven. Pokritih izpadlih organov tudi ne smemo preveč tesno previjati, ker bi na ta način onemogočili premikanje in gibanje črevesja in tudi pretok krvi. Ponovno moramo povedati, da je prevoz takega poškodovanca v bolnišnico izredno zahteven. Na noben način ga ne smemo voziti z osebnim avtom. Ležati mora z upognjenimi nogami na hrbtu, da med vožnjo čimmanj trpi in ne doživlja ponovnega šoka, ki bi mu še poslabšal zdravstveno stanje. ZDRAVSTVO DOL POKOJNINE GOR Kot da bi imela čarobno palico, je vlada predlagala zvišanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje in znižanje prispevne stopnje za zdravstvo. Enemu dodati, drugemu odvzeti, čeprav sta obe prispevni stopnji dokajšnja obremenitev za obubožano gospodarstvo. Skupščini obeh zavodov sta spremenjene prispevne stopnje že potrdili, zdaj je na potezi parlament. V prvem primeru gre za zvišanje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 2,2 odstotka točke. To pomeni skupno obremenitev plač z zdajšnjih 28,4 na 31 odstotkov, s čimer bi vlada omilila izgubo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je nastala zaradi nevračanja dolga iste republiške vlade že od leta 1989 dalje. Zdaj se je dolga, skupaj z letošnjim, nabralo že za 8,4 milijarde tolarjev, izgube zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se vrtijo okrog 5,7 milijarde tolarjev. Teh sedem milijard tolarjev bi bila država lahko pridobila že s tem, če bi bila davčna uprava odločbe o dohodnini izdala v treh mesecih do konca junija, ta pa tega dela še do zdaj ni dokončala. Najlažje je povečevati prispevno stopnjo. Na področju zdravstva pa gre po nekaterih ocenah za presežek 9 do 10 milijard tolarjev, ki je nastal, kot zatrjujejo v zdravstvu, predvsem zaradi prenizkih plač na tem področju in podcenjenih materialnih stroških, po ocenah vlade pa zaradi previsoke prispevne stopnje. Zdaj naj bi jo znižali za 3,65 odstotne točke, zdajšnja prispevna stopnja naj bi padla od 18,15 na 14,50 odstotkov od bruto plače. Kaj bo s presežki v zdravstvu, še ni znano, po uradnih govoricah naj bi jih »vrnili« gospodarstvu. Delež pokojnin v družbenem proizvodu nenehno narašča. Zdaj dosegajo že okrog 13 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar nas že četrto leto zapored uvršča nad povprečje Evropske skupnosti. K temu prispevajo svoje tudi neugodna demografska gibanja, saj število upokojencev narašča hitreje kot prebivalstvo, neugodne gospodarske razmere pa naravnost spodbujajo predčasno upokojevanje. Staranje prebivalstva je že samo po sebi resno in dolgoročno vprašanje, tako hiter ritem upokojevanja, ob nenehnem zmanjševanju zaposlenih, pa vse težje finančno breme. Danes le 1,7 zaposlenih skrbi za enega upokojenca, namesto vsaj enkrat več. Tudi nekaj ocvirkov je vmes. Z možnostjo predčasne upokojitve s samo 25 leti delovne dobe so si denimo lepo postlali poslanci, tisti, ki so takšen zakon tudi sprejeli. Država pa ni sposobna plačevati vseh prevzetih obveznosti. Na področju zdravstva so razmere drugačne, saj se je to področje prejšnja leta vedno kopalo v rdečih številkah, pretresale so ga stavke, v učinkovitejšo organizacijo dela pa ni hotel nihče zagristi. Šele zadnjih devet mesecev, odkar deluje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so se razmere umirile. Od marca, ko so prispevek za zdravstveno zavarovanje izločili iz proračuna, je financiranje zdravstvenih zavodov bolj tekoče. Sprotnejše 'plačevanje zdravstvenih storitev vpliva na boljše poslovanje tistega dela gospodarstva, ki je v veliki meri vezano na zdravstvo. ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Skladi pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kapitalski sklad Ustanovitev kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogočajo povsem nove zakonske določbe. Pomenijo velik korak k možnosti dodatnega zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Premoženje, ki se bo oblikovalo iz vrste sredstev in virov, da bi izboljšali način zbiranja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo upravljano kot kapitalski sklad. Ta bo deloval kot investicijska družba. Osnovni kapital bo zagotovljen v postopkih lastninskega preoblikovanja velikih in srednjih podjetij z deležem delnic, z deležem kupnin malih podjetij, z neposrednimi vlogami fizičnih oseb in vrnitvijo premoženja v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi. Zakon direktno predpisuje, da so premoženje, last nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev, ki je bilo po 9. maju 1945 brez nadomestila podržavljeno ali neodplačno preneseno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja, pravne osebe, ki razpolagajo s temi sredstvi oziroma s premoženjem, dolžne do višine vrednosti družbenega kapitala prenesti na zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot edinega pravnega naslednika. Za premoženje se štejejo tako nepremičnine kot tudi premične stvari. Premoženje, ki naj bi se vrnilo zavodu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je precej zajetno, saj zajema poleg posestva in številnih parcel tudi približno 70 raznih objektov. Dohodek bo sklad pridobival iz obresti in dividend ter drugih prihodkov, ki jih bo dobil iz naložb v podjetja oziroma drugih kapitalskih naložb. Dobiček sklada bo razporejen za povečanje osnovnega kapitala, za izplačilo obresti ali dividend individualnim vlagateljem in za zagotavljanje sredstev za pokrivanje dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kolikšen bo delež vsakega od teh upravičencev, bo določeno s pravili sklada. Kapitalski sklad bo upravljal upravni odbor, v katerem bodo člani imenovani od skupščine zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugi vlagatelji bodo sodelovali pri upravljanju sklada na način, ki ga bodo določila pravila kapitalskega sklada. Vodenje sklada bo poverjeno družbi za upravljanje ali drugi pravni osebi, registrirani za upravljanje vzajemnih skladov. Stanovanjski sklad Stanovanjski sklad bo oblikovan iz stanovanjskih hiš in stanovanj, zgrajenih iz sredstev nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ter iz stanovanj, zgrajenih namensko za upokojence in za potrebe borcev NOV. Sklad bo upravljal upravni odbor, ki ga bo imenovala skupščina zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Klošarji hitijo na brezplačen obed. Slika: Sašo Bernardi Pri naši založbi je pravkar izšla brošura z naslovom ZDBATSimO ZAVAROVANJE PO NOVEM Avtor brošure mag. Aleksej Cvetko bralcu na poljuden način razloži bistvene spremembe na področju zdravstvenega varstva in še posebej natančno opisuje vse oblike prostovoljnega zavarovanja občanov. Ker pri razlaganju sledi zakonu, v brošuri objavljamo tudi tega. Ali kot pravi dr. Primož Rode, direktor UKC, 40 odstotkov denarja, ki ga dobiva ta vrhunska zdravstvena ustanova, gre za plače, 60 odstotkov pa se znova vrača v gospodarstvo. Medtem ko je letos februarja parlament pristal na zvišanje prispevne stopnje za zdravstvo, naj bi jo zdaj spet znižali. Po najnovejšem predlogu skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije naj bi bila nova prispevna stopnja 14,65 odstotka, medtem ko vlada predlaga 14,50. Gre za razliko 0,15 odstotne točke, ki naj bi jo v glavnem uporabili za oblikovanje rezervnega sklada za ohranjanje stabilnosti zdravstvenega sistema. Takšna odločitev je padla na skupščini zavoda šele po nekajurni razpravi in številnih brezuspešnih glasovanjih. Nevenka Lekše, predstavnica sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu je celo predlagala, da se del presežkov, približno šest milijard tolarjev, izplača zdravstvenim delavcem, ki prejemajo po pogodbi prenizke plače. Do julija so namreč plače zaostajale za 20, od avgusta dalje pa kar za 32 odstotkov. V tej zvezi je na sodiščih že okrog 11 tisoč pritožb iz vrst zdravstva in socialnega skrbstva. Sedanje znižanje prispevne stopnje za zdravstvo lahko pomeni v naslednji fazi znatno povečanje premij za prostovoljno zavarovanje, kar bo najbolj prizadelo najširše delavske sloje z najnižjimi plačami. V zdravstvu so ogorčeni, vlada pa si ne beli glave. Po-služila se je najenostavnejše računice: enemu je vzela, da je drugemu lahko dala. Razbremenitev gospodarstva je tu drugotnega pomena. Marija Frančeškin Dan odprtih i ■ vrat^HB Hill IIHII>Wt«ll IIš NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM - Naročeno mi(nam) pošljite na naslov....... Ulica, poštna št., kraj ..................................................... Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Datum: Podpis: Proletarci vseh dežel, v alkoholu ni rešitve Nikoli me ni bilo in me ni sram, da sem proletarski otrok. Rojen v delavski četrti Vodmata, v prvih montažnih blokih, ki so zrastli na lepi orni zemlji. Enako kot sem ponosen na svoje proletarsko poreklo, šele sedaj, ko obdelujem svoje,tri are zemlje in skrbim za sadovnjak, lažje razumem kmeta. Tako je in ničesar ni, kar bi menjal. V tistih časih eksperimenta socializma mi je šlo večno poudarjanje oblasti delavcev in kmetov močno na živce. Videl sem jih, živel sem z njim, s temi proletarci, ki so ob jutrih odhajali na šiht in s težavo čakali konca tedna, da so se ga zatolkli preko mere. Neka otopelost in vdanost je bila v njihovem sredobežnem krogu. Vem, da so se ob sobotah in plačilnih dnevih odvijale male drame za zidovi bornih delavskih stanovanj. Delavci so preklinjali tiste zgoraj, rdečo bando, ki si je nagrabila svoje, njihove mercedese in limuzine, svoje životarjenje: za večino so bili krivi tisti zgoraj! Bili so nevidna sila, ki je ni bilo moč ujeti, kot tista roka maršala, ki maha izza zatemnjenega okna. Dobro, tako je bilo. In vsak, ki je rasel in se rodil v delavskem okolju, ostane nekako zaznamovan, nikoli ne pozabi svojega porekla, svojih korenin. Dobro, bili so ti časi, ni, da bi jih opeval. A vse bolj se mi zdi, da se pravi boj šele pričenja. Boj za golo preživetje. Prav nič domišljije ni treba, da si človek pričara, kakšna bo ta nova elita, ki si zdaj rabi oblast, ti Starmani, Starci in Grosi, ki so zametki maloburžujev in bogatinov, nova elita, s katero bo moral proletarec v oster, neposreden boj preko sindikatov, preko zavesti, da se ne bo pustil nategovati pri polni zavesti, da si bo izboril dostojen status za delo, ki ga bo prodal na trgu delovne sile. Kruti časi selekcije bodo, ti novoelitniki so predhodnica brezobzirnih mož, ki jim bo zgolj do profita, to bodo ljudje, ki bodo grabili dobiček. Druge poti ni bilo, nič več ne bo tistih zgoraj, začel se bo frontalni boj, nič več ne bo preklinjanj, a sobote ob vinu in prepirih bodo ostale. In sanje in hrepenenje o utopičnih vizijah, ki niso nikoli zaživele, ne zaradi vizij, marveč zaradi človeške nature, ki se v tisočletjih ni spremenila niti malo. Zdi se, kot da je slabo v človeku, zlo, sovraštvo gibalo sveta in družbe. Prihaja čas, ko se bo točno vedelo, kdo je za malega delovnega človeka in kmeta in kdo so oni na drugi strani barikad! In vsakdo, kije bil proletarski otrok, bo vedel, kje je njegova stran. Boj bo dolg in krut, boj za dostojanstvo, za tisto malo, brez katerega človek ni več človek, ponos in pravica do dela, pravica do človeka vrednega življenja! Franjo Frančič Ustavite desnico (drugič) Ponedeljkovo jutro po volitvah sicer še ni najprimernejši čas za analizo nedeljskih volitev, čeprav je jasno, da smo v Milanu Kučanu dobili prvega predsednika, izvoljenega skoraj z dvotretinsko voljo volivcev. Jasno je tudi, da so se izločile štiri stranke, kajti trem velikim (LDS, SKD in Združeni listi) so se v zadnjem trenutku pridružili tudi Jelinčičevi SNS-jevci. Navidezno je to fenomen, saj v tem času vsa demokratična Evropa množično demonstrira proti nacionalističnim silam. Pri nas pa kaže, da nas je zajel zapozneli litovski nacionalistični sindrom. Toda po moje je to le površno površje pojava, ki ga je spretno krojila politika s svojo nespretnostjo. Na začetku naj povem, da je prav, da to desno usmerjeno politično gibanje dobi svoje mesto v parlamentu, ker je s tem prisiljeno sprejeti tudi parlamentarna pravila politične igre in tako izgublja svoj domicil ulic, gostiln in zasebnosti. Povrh vsega bo moralo svoj politični cilj o slovenski Sloveniji po- drediti obče veljavnim evropskim pravilom političnega delovanja in se po tej plati odmakniti od Balkana in njegovih razvad, če želi biti drugačno od tistega in tistih, ki jih tako motijo v Sloveniji. In natančen vpogled v njihov program kaže zlasti na to, nekoliko ksenofobično usmeritev, ki naj bi Slovencem zagotovila večji kos kruha in menda bolj prijazno domovino. Vsak deseti Slovenec, ki je volilni upravičenec in je s svojim glasom podprl SNS, pa svoje korenine vleče v iluziji pretekle osvobodilne vojne in naše vojaške zmage. Vendar bo kmalu spoznal, da je temeljno orožje politike diplomacija in ne ropotanje z orožjem in ustvarjanje mitov o elitni vojski, ki se zmore hitro postaviti nad družbo, ljudi in državo. Politika bo morda tudi spoznala, da policijsko preganjanje karizmatičnih ljudi le-tem neverjetno koristi, pa tudi, da je jedrnata, razumljiva ter jasna politična govorica najboljša medica za volivce, ki tako pogrešajo svojega Krambergerja. Jelinčič se je znal zmagovito usaditi v ta izpraznjeni politični prostor. Zato lahko kmalu pričakujemo še nadaljnjo okrepitev Slovenske nacionalne stranke, v kateri bi mogel svojo politično kariero nadaljevati tudi kakšen civilni obrambni minister, ki je sicer trenutno socialdemokrat tistega pravega kova. Jelinčičeva stranka je odvzela prostor tudi Grosu in njegovim liberalcem in drugim podobnim strankam, vključno z Narodnimi demokrati. Ti so sicer najbrž celovito analitično vzeto s svojo usmeritvijo k vračanju gozdov, veleposestev, tovarn in drugega programsko precej bolj desni kot SNS, saj lahko zlasti vračanje gozdov pomeni, da bo velik del Slovenije dejansko upravljal Vatikan in o tem odločal na način, kot sedaj ureja stvari z veljavo slovenskega jezika v Raz-križju. Politika je z grmenjem proti desnici, SNS ustvarjala ugledno in ceneno volilno propagando, saj je začela s tem vpitjem dejansko kazati svojo nemoč in odtrganost od precejšnjega dela volilnega telesa. Prvi podatki tudi kažejo, da »tapravi« socialdemokrati in socialisti niso potegnili pravih volilnih kart in očitno postajajo nekoliko akademski poli- tični stranki, do katerih običajnemu ljudstvu ni kaj dosti, pa tudi zeleni se bodo umestili v številke, ki jim realno gredo. Demokrati so ostali tam, kjer so bili, po doslej znanih podatkih pa se tudi krščanski demokrati v primerjavi s prejšnjimi volitvami niso bistveno okrepili. Očitno se je torej del levih sil volilnega telesa preselil k liberalnim demokratom in jih tudi dejansko napravil najmočnejšo politično stranko, ki pa na srečo brez pomoči drugih nič ne zmore. Na vrsti sta aritmetika in algebra, ki bosta morali oblikovati užitno in čvrsto povolilno koalicijo. Sedaj bomo zares videli, kdo in kako želi ustaviti des- n^C0' Milan Bratec Japonska nagrada za Milana Alaševiča Naš stalni sodelavec, karikaturist Milan Alaše-vič iz Celja, je bil že drugič nagrajen na mednarodnem natečaju karikature v Tokiju. Na 14. natečaj karikature, ki ga tradicionalno razpisuje veliki tokijski dnevnik Jo-miuri Šimbun, so prejeli 12.884 karikatur avtorjev iz 64 držav. Milan Alaševič je sodeloval s šestimi karikaturami. Tudi mi iz srca čestitamo! Orkester v DE duru A naj se ve: tudi bog se kdaj utrudi. In tak časopis, kot je DE: kako oblikovati ga? Še bog ne ve. V jubilejni številki ob 50-letnici našega časopisa smo tistemu, ki bo pravilno uganil in nam poslal vsa imena članov uredništva, ovekovečenih na karikaturah, obljubili lepo nagrado. Odziv je bil velik, tako da smo karikaturistki mirne vesti izplačali honorar, nagrajenca pa nismo izžrebali, marveč soglasno izbrali. Nagrado iz naše knjižne zbirke in celoletno naročnino na časopis DE prejme naš bralec M. Š. (polno ime imamo v uredništvu). Če se bo odločil stopiti izza inicialk, bomo njegovo polno ime objavili v prihodnji številki. Sicer pa si njegovo opredelitev orkestra v DE duru preberite. Nagrada! Pa knjiga! To ni zelena figa, knjiga je res dobra reč; z njo se usedeš gor na peč, se zagrizeš v črke črne, črke, ki so zlato zrnje. Kar se tiče naročnine: čital dvakrat DE ne bom. Že zdaj mi DE je privilegij, vam nov naslov predlagal bom. Seveda je pa tu še žreb, ki naj odloči: ta ne, drug je nagrajen, ta Štempihar naj bo še NN. Bolj bi zamešali štrene, če bi pod slike dali delo tuje: potem bi bil pa res hudič, zadetkov pravih - nič. Tako pa, če se znajti znaš, ni treba, da poznaš obraz. Le k delu vsakega pripneš ime, ki tiskan je na strani dve. Jaz sem si tako pomagal in preko dela in karikature vagal njihova imena: zato ocena manj strupena. In tako od vrha dol slike niso dur, bolj mol in le trem je tuj natren; drugi pa se meni zdijo, da z natrenom si sladijo. Ker pa DE pač ni Pavliha, ki s humorjem si sladi, je bolj trda kmečka slika, ki jo delo le krasi. Za glavnega urednika (Marjan Horvat) ena kratka replika: Za prvo stran prazniku se sika ena velika slika človeka ob delu in ne transparenti in horde krika. Uvodnik vaš, ga bo čital delavec po delu? Za odgovornega urednika (Ciril Brajer) Tako iz karikature: glavnemu skoraj neopazna paralaksa (ista brada, isti brki, preča sploh na isto stran). In še: vi ste odgovorni, da bili bi bolj prodorni. Kako? Mogoče kdaj anketa, več posluha za privatno delo in slike postavnega dekleta. (Sašo Bernardi) Slika, (saj vem, da veste, Sašo) je več, kot so besede vse; ob njej beseda prava kane. Kaj na straneh naj ostane: lepota, vrednost, potne srage dela in tudi vaša »beda v sliki«. S strani naj pa izgine: nebroj kravatastih portretov en face in s strani, v ravni vrsti zagreti »gobcači« in debatna omizja z naslonjači. (Brane Bombač) Oblikovalec je kot vsemogočni bog: vse smeti, zrnje in trnje, ki mu jih namečejo novinarski udi, mora napraviti prijetne, za bralčeve oči dovzetne. (Marija Frančeškin - ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA) Veste, Marija, v vaših RAZPOTJIH je dobra celo fotografija. In če vas takole gledam v karikaturi, bili bi dobri tudi v advokaturi; še bolj nazorni bi lahko bili seveda, a potem odkrila bi se res vsa beda. (Ivo Kuljaj - RAVBARKOMANDA in NAJPOMEMBNEJŠA STRAN) Je eden od tistih treh omenjenih za smeh; in po faci kot nalašč je za Moliera pa tudi za Gotovčevega Era. In prav tak, kot so možje iz Kostrevniške doline. Aktualen, pronicljiv. Ti pa polagam na srce: (kako si le nek’ upam) za humoresko ni monopola. Ob križanki še jaz zahupam. In DE brez vas? Kot tista narodna breza parazola. (Franček Kavčič - SEDEM DNI V SINDIKATIH) Za Frančka Kavčiča je: sindikati in DE ali DE in sindikati celotedenska dilema. Ali se delavec lahko opre na sindikate? Ali sindikati se bolj opirajo na delavce? Izlajnana tema, ta gornja dilema. (Damjan Križnik - SINDIKALNI ZAUPNIK) Vse, kar sindikalni vrh zasnuje, nam Damjan Križnik pripoveduje v kar se da estetsko čisti obliki in na DE kanalu v erotični sliki. Ustvarjalen, delaven, s tabelami obremenjen, a malce, malce zagrenjen. In oba veva zakaj: Ta novi svet je za menedžerje narejen. Sindikat in delavec v njem je pogubljei*. In vsa ta sindikalna mašinerija precej izlajnana je elegija. (Boris Rugelj - NA TRŽNEM PREPIHU) Delavec je svoje sreče kovač. Ko bo znal skovati orodje za svoje delo in orožje za svojo obrambo, ne bo več na TRŽNEM PREPIHU: (Ali prav mislim o vaši strani?) Važno je tako znanje kot imanje. (Mogoče kaj več o delavskem »imanju« v bodoče pričakujem od vas.) (Andrej Ulaga - KAŽIPOT) Toliko praktičnih nasvetov, kopica turističnih paketov; ponudba hranilnice, borze in celo svinjske polovice vam spravi Andrej Ulaga na domače police. Zanimiva stran in premalo znan ta KAŽIPOT, saj komaj kdo do nje prilista. Malo več reklame in ta stran bo TISTA. (Igor Žitnik - RAZUM IN SRCE) Enajsti si na vrsti, spoštovani Igor Žitnik. Od truda so mi že otrpli prsti pa tudi iz Razuma mi več ne kane -pa vendar (in to od Srca) za to stran mi vedno nekaj časa ostane. (Bora Zlobec) Lektorica je pač zadnja, ki rokopise v rokah drži; pa čeprav se piše Zlobec, jih v tiskarski stroj spusti. A šele potem, ko kakor skobec se na napake dol spusti: črta, briše, prav napiše; včasih pa za lepšo polt ves prispevek proč zabriše. Da ni res? No, nič ne de. To »TROTL« rime narede. M.Š. Iliri jd-Vedrog: Rado Cerjak je pri svojem sklepu, po katerem je prepovedal delovanje sindikata, kajpak našel drug, banalnejši vzrok. Možaka je nenadoma začela zanimati legitimnost vodstva sindikata in reprezentativnost sindikalne organizacije v podjetju. Da bi ju lahko preveril, je od izvršnega odbora sindikata zahteval tele dokumente: 1. dokumente, ki izkazujejo, kdaj in na kakšen način je bilo izvoljeno vodstvo vaše organizacije, 2. seznam članov vaše organizacije, 3. pravila vaše organizacije, po katerih deluje, 4. podatke o tem, kdaj so bila ta pravila sprejeta in kdo jih je sprejel. 5. Opis notranjega organiziranja vaše organizacije in 6. podatke o jštevilu članov vaše organizacije. Cerjak je pod to zahtevo zapisal dobesedno tole: »Dokler ne dobim navedenih podatkov in se prepričam v vašo reprezentativnost in legitimnost, vam prepovedujem vsako sindikalno aktivnost med delovnim časom in v prostorih Ilirije-Vedrog.« In še: gospodu direktorju bi morali zahtevane dokumente dostaviti isti dan (1. decembra 1992) do 16. ure. Seveda jih ni dobil, temveč mu je namesto vodstva sindikata v podjetju odgovoril sekretar območnega sveta SSS Ljubljane in okolice Miro Podbevšek. Sindikat s svojo glavo Kot je razvidno iz tega pisanja, je Podbevšek le odgovoril Cerjaku na večino njegovih zahtev in ga poleg tega tudi obvestil, da je direktor Ilirije-Vedrog s prepovedjo sindikalne aktivnosti v prostorih podjetja kršil temeljne svoboščine in človekove pravice, med njimi svobodo sindikalnega organiziranja, ki jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Cerjak naj bi z omenjeno prepovedjo grobo poteptal tudi splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo ter kolektivno pogodbo za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije. Hkrati mu je Podbevšek oponesel, da njegovo (Cerjakovo) obvestilo delavcem kaže »izrazito vaš odnos do sindikata podjetja, ne samo to, kaže tudi odnos do sindikata nasploh kot nepotrebno zlo in organizacijo spletkarjev, demagogov in lažnivih Kljukcev.« Podbevšek je v tem odgovoru tudi poudaril, da svobodni sindikati ne delujejo na nelegalen, razbojniški način ter da v njihovih metodah ni zaslediti mitingaških postopkov za rešenje vodstev podjetij, kar je »neki skupini« očital Cerjak. Poleg tega pa je v Pod-bevškovem zapisu najti še misel, ki zadeva transformacijo podjetja in ki utegne biti slej ko prej poglavitno jabolko spora med direktorjem Ilirije-Vedrog in sindikatom v podjetju. Podbevšek mu očita, da je z odpravo delavskega sveta (Cerjak) dobil popolnoma proste roke in da se vede kot edini lastnik podjetja. Sindikat pa da ni po njegovi meri, ker da razmišlja s svojo glavo. Na koncu ga Podbevšek poziva, naj umakne vse svoje zahteve, sicer bo sindikat sprožil ustrezne postopke. Kaj in kako je na to reagiral direktor Ilirije-Vedrog, nam pred zaključkom redakcije še ni uspelo zvedeti, kar pomeni, da bomo o tej temi še pisali. Kaj se pravzaprav dogaja v tem podjetju? O tem zvemo precej iz obvestila 10 sindikata, namenjenega delavcem, ki ga je podpisala njegova predsednica Tatjana Pinoza in ki naj bi delavcem pomagalo razumeti »predlog ukrepov družbenega pravobranilca samoupravljanja« in »odgovor generalnega direktorja«. Iz njega je razvidno, da je sindikat v Iliriji-Ve-drog že konec leta 1990 sprožil postopek, po katerem naj bi ugotovili, kako je skupini ljudi na čelu s Cerjakom uspelo oblikovati nekakšno skupščino, ki je »prevzela v svoje roke vse upravljalske funkcije in imenovala generalnega direktorja, ne da bi o tem zaposleni karkoli vedeli«. Izvršni odbor sindikata glede tega opozarja, da je Ilirija-Vedrog po prenehanju ukrepa družbenega varstva (15. 11. 1990) v celoti ostala v družbeni lasti, čeprav je ta skupina v nekem trenutku z vložkom vsak po 2000 takratnih dinarjev skušala to spremeniti. »Najnesramnejši akt« In res, ne da bi skušali soditi o pravnem stanju podjetja Ilirije-Vedrog, se nam vseeno zdi, da z njegovo organiziranostjo nekaj ni v redu. Namreč, imetje Ilirije-Vedrog je v družbeni lasti, medtem ko način njegovega upravljanja poteka v skladu z organiziranostjo kapitalskih družb. Tako ima Ilirija-Vedrog skupščino družbe (5 ljudi), ki hkrati opravlja tudi funkcijo upravnega odbora. Najhujše pri vsem skupaj pa je to, da je to skupščino imenoval »začasni kolektivni poslovodni odbor« (prisilna uprava) in ne delavci. Prav na to pa opozarja tudi ljubljanski pravobranilec samoupravljanja Franc Skin-der, ki med drugim ugotavlja, da so zaradi karakterja družbene lastnine v Iliriji-Vedrog lahko zakoniti upravljalci le delavci Ilirije-Vedrog. Franc Skinder je v tem smislu zahteval od predsednika skupščine Ilirije-Vedrog, da skliče zbor delavcev, česar pa slednji očitno ni hotel storiti. Tako je Franc Skinder na podlagi 7. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja sam sklical zbor delavcev. Na to pa je kajpak reagiral Rado Cerjak in ta zbor delavcev prepovedal. Svojo potezo je utemeljil z več razlogi. Iz njegovega »obvestila delavcem« zvemo vse, kar nas zanima in kar nas ne. Tako naj bi po Cerjako- DIREKTOR PREPOVEDAL SINDIKAT Sicer je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo tudi to, no, zdaj se je: direktor (družbenega podjetja!?) Ilirija-Vedrog, d.o. o. (???) Rado Cerjak je prepovedal delovanje sindikata v podjetju. Njegovo dejanje ima seveda ustrezno prazgodovino, ki jo dajo slutiti že naši klicaji in vprašaji. Kljub temu pa velja reči, da prepoved delovanja svobodnega sindikata v Iliriji-Vedrog ni vzrok, temveč samo posledica nekega drugega pomembnejšega dogajanja, ki zadeva lastninjenje podjetja. Ce pa že to ne, potem se nekdo nanj vsaj temeljito pripravlja. Že ve zakaj? vem mnenju »akcija družbenega pravobranilca samoupravljanja spadala v sklop nekaj aktivnosti, ki so bile proti vodstvu Ilirije-Vedrog začete s strani raznih institucij po sporu v mesecu juniju letos, ko sta na isti strani, in sicer na strani tistih, ki niso imeli dovolj argumentov, zelo tesno sodelovala najožje vodstvo IO OOS ter g. Mavčec. Cilje, ki jih nista mogla doseči v Iliriji-Vedrog, sta nato skušala doseči prek zunanjih institucij - prek komisije skupščine Slovenije za celovito proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbene lastnine ter SDK in prek območne organizacije Svobodnih sindikatov Slovenije za Ljubljano in okolico ter družbenega pravobranilca Ljubljane.« Cerjak ocenjuje »komentar IO OOS, ki ga je le-ta naslovil na delavce ob pravo-branilčevem sklicu zbora delavcev« kot »najpodlejši in najnesramnejši akt, ki si ga je le-ta privoščil na račun vodstva Ilirije-Vedrog v zadnjem času«. Nadalje II1rlja-Vedrog, d.o.o. Ljubljana, Ljubljana, TržaSka 32; GENERALNI' DIREKTOR Ljubljana, 1. decembra 1992 Izvršnemu odboru sindikalne organizacije, tu ZADEVA: Dostava podatkov Zaradi ugotavljanja reprezentativnosti sindikalne organizacije v podjetju Ilirija-Vedrog ter preverjanja legitimnosti vodstva sindikata, zahtevam od Izvršnega odbora sindikalne organizacije, da mi dostavi sledeče: 1. Dokumente k1 Izkazujejo, kdaj 1n na kakšen način je bilo Izvoljeno vodstvo vaše organlzacje, 2. Seznam članov vodstva te organizacije, 3. Pravila vaše organizacije po katrelh deluje, 4. Podatke o tem kdaj so bila ta pravila sprejeta 1n kdo jih je sprejel, 5. Opis notranjega organiziranja vaše organizacije, 1n 6. Podatke o številu članov vaše organizacije, Dokler ne dobim navedenih podatkov 1n se prepričam v vašo reprezentativnost 1n legitimnost, vam prepovedujem vsako sindikalno aktivnost med delovnim časom in v prostorih Ilirije-Vedrog. Prosim, da m1 zahtevane dokumente dostavite danes do 16.OD- ure. / j Rado Cerjak, dipl.oec. genefa/nl direktor Cerjak očita sindikatu, da uporablja polresnice, prazno demagogijo itd. itd. Ne odgovori pa na bistvena ^ vprašanja, ki jih je v tem pisanju sprožil izvršni odbor sindikata. Koliko polresnic in prazne demagogije je lahko v tehle sindikalnih ugotovitvah?: »2. Skupščina družbe imenuje in vrši nadzor nad generalnim direktorjem. Dejstvo, da so vsi člani skupščine delavci s posebnimi pooblastili, ki z direktorjem neposredno sklepajo pogodbo o zaposlitvi, le-te hromi v avtonomnosti njihovega odločanja. Od ljudi v takšnem položaju ni -? realno pričakovati, da se bodo ob posameznih predlogih direktorja izrekli proti in se tako izpostavili možnosti, da izgubijo službo. Takoje krog odlo- * Čanja zaprt in skoncentriran na enega samega človeka, t.j. direktorja družbe. 3. Skupščina je organ, ki * bo v procesu privatizacije odigral ključno vlogo. Je namreč prostor, kjer se bo odločalo, kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji se bo vsa stvar v podjetju odvijala. Interes zaposlenih mora * biti v tem procesu maksimalno zastopan, to pa lahko zagotovijo le tisti, ki jih obvezuje zaupanje delavcev, ki so jim ga dali z neposredno izvolitvijo v skupščino.« Na vprašanje o »polresnicah in prazni demagogiji« ste si najbrž odgovorili že sami. Prav zato vam bo najbrž tudi popolnoma razumljiva zahteva sindikata, po kateri »tako konstituirana in zasedena ^ skupščina ne more uspešno upravljati družbe ter da nove člane skupščine izvolimo lahko le vsi zaposleni na tajnih volitvah.« In namesto da bi na te zahteve in opozorila sindikata direktor odgovoril, tako kot se spodobi, je IO OOS lahko le ugotovil, da so bili »že večkrat deležni ciničnih odklonitev, nikoli pa utemeljenih dejstev, ter da si je direktor prek svojega informatorja dovolil grobo napadati IO OOS, nas nesramno žaliti in vsiljevati zaključke, ki so lahko le plod njegove domišljije.« Koliko resnice je v teh ugotovitvah IO OOS, lahko razberemo tudi iz Cerjako-vih utemeljitev prepovedi *' zbora delavcev. Prvi mož Ilirije-Vedrog med drugim ugotavlja: »___Zato se mo- ram odločno upreti metodam rušenja, podtikanja in » spletkarjenja, verjetno naučenega v partijskih šolah bivše Jugoslavije. Počasi se bo potrebno navaditi na legalne in zakonite poti razreševanja konfliktov m v pravni državi...« Dodali bi: najbrž se bo res treba navaditi, kar pa v tem primeru očitno najprej velja prav za avtorja teh ugotovitev, o čemer se bo lahko kmalu prepričal. Sklep svobodnih sindikatov namreč je, da pri tej stvari gredo do konca. Tudi do najvišjih sodnih instanc v državi. ^ Ivo Kuljaj Humoreska Koga ste volili M - Ste volili? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je imel svoj prvi povolilni shod v znanem bifeju Bližnja srečanja posebne sorte. -Sem!« je rekel in spil svoj tretji povolilni pir. - In koga ste volil? smo sitnarili naprej. -Veste kaj, to vas pa nič ne briga. Moja pravica je celo to, da vam sploh ne povem, če sem volil. Če pa bi vam še povedal, koga sem volil, potem bi vi to lahko uporabili proti meni.« - Saj res ni lepo, da vas sprašujem, ampak vprašal sem vas tako kot prijatelja. Sicer pa, le kako naj bi vaš izbor lahko uporabil proti vam? >■0 čisto lahko. Poznamo takšne metode.« - No, pa nič. Opravičujem se vam... -Torej vas ne zanima, kako sem volil?« je vprašal tovariš Neposredni in ruknil nov požirek. - Zanima me že, ampak v vas seveda ne bom silil. Morda pa je res pametneje, da mi ne odgovorite. Morate že imeti močan razlog... »Seveda ga imam!« - Prav, torej nehajva o tem. »Le zakaj? Navsezadnje volitve niso vsak dan. Koga pa ste volili vi?« - -Kot navadno, poražence. Pri loteriji pač nikdar nimam srečne roke. »Jaz pa sem volil same zmagovalce. Jaz to znam.« - No, zdaj me pa spet zanima, kdo so to? -Mi plačate pir?« - Plačam! »Ta velik?« - Prav, pa ta velik! »Torej volil sem Kučana in Jelinčiča.« - Ja, ampak ta dva ne gresta skupaj! - »Seveda, zato pa si nista bila kontrakandidata. Oba sta pametna.« - Koga pa bi volili, če bi Jelinčič kandidiral tudi za predsednika republike? »On tega ne bi hotel, ker hoče priti na oblast.« - Torej to pomeni, da Kučan noče priti na oblast, ker je postal predsednik republike. »Ne, on je kandidiral za predsednika samo zato, ker si želi biti na oblasti.« - Zdaj vas pa čisto nič ne razumem. »Boste že razumeli. Počakajte nekaj mesecev.« - Pa saj pri nas predsednik republike nima praktično nobene oblasti, le reprezentativno funkcijo... »Veste kaj, za en pir sem vam povedal že preveč.« Bogo Sajovic Horoskop Zakamuflirana sporočila Nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna (rojen 16. ali 17. decembra 1770) štejejo za največjega mojstra glasbene klasike. Leta 1972 seje naselil na Dunaju, kjer so nastale skoraj vse njegove stvaritve. V njih je zagovarjal ideje o svobodi in ljubezni med ljudmi. Zato pri oblasteh ni bil najbolj priljubljen, vendar mu zaradi njegove slave niso mogli do živega. Kot humanist je bil zelo razočaran nad jakobinskim terorjem v Franciji in pokvarjenostjo direktorja. Ko se je pojavil na oblasti Napoleon, mu je želel posvetiti simfonijo. Vendar ga je želja po tem minila, ko se je okronal za cesarja in začel kazati osvajalske težnje. Van Beethoven je zadnjih osem let ustvarjal popolnoma gluh. Zapustil je 35 del s področja komorne glasbe, 32 klavirskih sonat, devet simfonij, več uvertur, koncertov, variacij, samospevov, opero itd. Van Beethoven se je nekoč pogovarjal s prijateljem književnikom, ki se je pritoževal, da je v njegovem najnovejšem delu cenzura črtala nekatere svobodomiselne izraze. Van Beethoven je srdito dejal: »No, glasbeniki smo v tem na boljšem. Če bi vladni vohuni dognali vse tisto, kar želim izraziti v svojih skladbah, bi me že zdavnaj obsodili na dosmrtno ječo.« V tem tednu so se rodili še slovenski književnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart, francoski skladatelj Hector Berlioz, francoski pesnik in pisatelj Alfred de Musset, nemški bakteriolog Robert Koch, nemški pesnik Heinrich Heine, nemški izumitelj VVerner Siemens, danski astronom Tycho Brahe, francoski inženir Gustave Eiffel, francoski fizik Antoine Henri Becguerel in angleška pisateljica Jane Austen. Qen(- ETJH MŠffm Šef Ko je šef prebral v Republiki, da po porazu socialistov na volitvah Dušan Semolič ne bo ostal na mestu predsednika Svobodnih sindikatov in da naj bi to funkcijo prevzel eden od članov Združene liste, se je od srca nasmejal. »Bi radi, a?« se je sam s seboj menil šef. »Potem bi nam pa očitali, da smo komunističen, boljševističen in ne vem kakšen sindikat še. Jok, brate, odpade!« je trdno sklenil šef. V isti sapi pa je tajnici velel poklicati Semoliča, s katerim se namerava malce pogovoriti o tem, kako bi bilo, če bi čez čas vstopil v našo stranko in kajpak zraven pripeljel še Beblerco, Žaklja, Volka, Hainza in druge, medtem ko Jožko Smole tako in tako ni nikoli iz nje izstopil. »Na koncu bo torej vse tako, kot smo si že zdavnaj zamislili,« je tuhtal šef. »Škoda le, da smo zaradi nekaterih socialističnih debelobučnežev po nepotrebnem izgubili nekaj volilnih odstotkov.« VREME Piše: Andrej Velkavrh Brez sonca Letošnji december je, vsaj na svojem začetku, vremensko spremenljiv. Pogostim prehodom front in oblačnosti se imamo zahvaliti, da mraza ni, megle tudi skoraj ne. Sneg se je v gorah »dobro prijel« šele pretekli konec tedna, če ne upoštevamo visokogorja. V torek se je nad severnim Sredozemljem poglobil obsežen ciklon, ki je do četrtka povzročal padavine. Presledek bo kratek. V nedeljo se bo od zahoda zapeljala nad Alpe nova dolina hladnega zraka. Padavin, kot kaže, ne bo toliko, kot jih je bilo do četrtka. Prevladovalo pa bo oblačno in razmeroma hladno vreme. Če ne boste veseli sonca v ponedeljek, vam bo še žal! V naslednjih dneh ga ne bo prav dosti. Če se bo decembra nadaljevalo vreme, ki prevladuje že od jeseni, ga do konca leta skoraj ne bomo videli. France Tomšič, šef nekega sindikata, je dobil na volitvah za predsednika republike celih 0,63 odstotka glasov. Za ta rezultat pa se ima nedvomno zahvaliti različnim »obdelavam« v tej rubriki, kajti po anketi o njegovem nastopu na TV je med gledalci zabeležil čistih 0,0 odstotka glasov. Končno bo le moral povedati, koliko članov ima njegov sindikat! f | • V • V Jelmcic Jugend Zmago Jelinčič, šef SNS, je agenciji Reuter izjavil, da bi v novi koalicijski vladi zasedel mesto ministra za vzgojo in izobraževanje. Normalno, mladino je treba še pred vstopom v njegovo nacionalno stranko na to ustrezno pripraviti. Najbolj resno bi se Namesto karikature organizaciji »JJ«. Jelinčič Jugend! CA n £3 CAMOCTAJlHHX CHHUHKATA JFIOCJIA BUJE ||i| f \ 11M J Eh E 11000 E EOF P A JI, Tpz Hunoie llautuha 5 • Tej. 011 332 931 • Teietc 11121 • Gane 341 911 lit ■ ^ Spoj i*20'1 il v. - & Koželjev „ 3.XII 1992. beozpaj, lilik iT m boj Ivan Koželj, direktor Plutala, se je odločil z vsemi pravnimi in drugimi sredstvi boriti za pravno državo. Problem je zdaj samo v tem, ker je svojčas ravno pravna država pustila Koželja na cedilu ter ga potisnila v milost in nemilost najrazličnejšim finančnim špekulantom, ki bi bili v vsaki resni državi že zdavnaj za rešetkami. Potem, ko ga je nehal preganjati Zmago Jelinčič, ki je na volitvah obilno vnovčil tragično preminulo Koželjevo psico, sta se ga zdaj lotila Milan Kneževič in Pavle Car. Janšev poraz obrambni mini-v svojem volilnem Janez Janša, ster, se je dal okraju mimo premagati liberalni demokratki Metki Mencin. Slednja se ni mogla premagati in je zmago kajpak tudi obilno proslavila. Po zmagovitem večeru pa je Metka dobila grozovitega mačka. Še zlasti potem, ko je zvedela, da Janša bo poslanec, ona pa ne! Ku-pleraj se menja, kurbe pa ostajajo iste. Kuli DUŠAN SEMOLIČ, predsednik Veče Saveza samostalnih sindikata Jugoslavije ove godine, po prvi put održače svečanu sednicu povodom DANA PRAVA ČOVEKA - 10.DECEMBRA Tim povodom, na prigodan način če se obeležiti ovuj dan čime sa svoje strane i kao pokretači Mirovne sindikalne akcije dajemo doprinos aktivnostima za puno ostvarivanje prava i sloboda čoveka koja su danas na prostorima bivše Jugoslavije mnogostruko ugrožena. Sodnica če se održati __i£22^godine± u Domu sindikata Jugoslavije, Trg Nikole Pašiča 5, sala na II spratu, sa_gočetkom_u_10^00_časova^ Imajuči u vidu karakter skupa i značaj njegovih poruka, pozivamo vas da prisustvujete. S poštovanjem, jr _ f/iJo Groz fe"*' Rdnik Veča SSSJ aawk Mii-janovič ali M ■DBHBHBSaSBHHBaBBaMKBBSBHBaH Politik novega kova Postavlja pogoje za vstop v koalicijo, za katero ve, da ga vanjo ne bo nihče povabil. AVTOR DRAGO R0NNER DELAVSKA ENOTNOST STRMA RAZDRAPANA SKALA 0BRI ANET0V ROMAN URADNO RAZGLASILO JAVNOSTI CUNJA Nabirek PESNIK, ŽUPANČIČ SKUPINA ŽUŽELK MESTO NA OTOKU PANAV ZANIČLJIV VZDEVEK ZA DUHOVNIKA MANGAN PARADIŽ OKRASNA RASTLINA KOSMATINEC ČRNI KOREN DAN VSTAJE MAKEDONCEV PROTI TURKOM SL. SLIKAR (IVAN ČOPIČ) NEVER- NICA POTOMCI BELCEV IN INDIJANK ŠEST OSIP ANDRES VALDES PRIPRAVA ZA SNEMANJE ČESA PREBIVA- LEC SIRIJE EDVARD KOCBEK TRINITR0 TOLUOL FR. SLIKAR (HENRI) TV DELAVEC (SANDI) EDO MOHORKO PRIPRAVA ZA OJAČITEV SVILENA TKANINA APOLONU POSVEČENA PESEM JAN K0MENSKV AFRIŠKA JEZIK. SKUPINA SKANDIN. DROBIŽ OSBORNE JOHN DANSKI JEZIKOSLO- VEC (RASMUS) SPODNJI DEL POSODE USTANO- VITELJ PERZIJE GOROVJE V N0TRANJ. AZIJE ČAS BREZ VOJNE AUGUST ŠENOA RIM. HIŠNI BOG NAPAD NASKOK REDKEJŠE Z. IME NATRIJ BOLNICA ZA DUŠEV. BOLEZNI MESTO V JUŽNI FRANCIJI ST. IME KALININA LJUDSKI PEVEC V KAZAHSTANU ZVRST POPULARNE GLASBE Nagradna križanka št. 51 Rešeno križanko nam pošljite do 18. decembra 1992 na naslov: CZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 49. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 49 SKASKA, NAPOR, TEVTON, EMONA, ALA, PA, MALES RELIEF, IRI, DIMITRIJ RUPEL, ANITA, LAK, LA, KARAM AN, DANA- KILI, AVATARA, KOKA, ARAK, TABOR, ARES, ONA, ANIS, DRDA AVTOKAR, ST, BRADL, TOP, LE TULAREMIJA, ATOL, EREVAN, SEZONA, ANI, RISAN, NOVOSIBIRSK, NARA, INOVATOR, OT Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 49 1. Tone Maršič, M. Pijade 46, 64000 Kranj, 2. Jože Jakša, Semič 12, 68333 Semič, 3. Joža Hrovat, Petelinkarjeva 3, 61412 Kisovec ______________ Nagrade bomo poslali po pošti fsTTo m o n o v' Križanko pripravil [UG A N K A R Križanko pripravil: 3'r~W~'Tc