vzoče; da smo marsikaj slišali drug od drugega in da v imenu Društva za primerjalno književnost, pa tudi poslušalcev, želimo njenega nadalje­ vanja. Lado Kralj ZADREGE S POJMOM AVANTGARDA* Rad bi opozoril na nekatere težave, ki jih doživlja pojem avantgarda na področju literature. Dokler se pojem uporablja v širšem kontekstu li­ terature nasploh, torej zunaj ožjega območja literarnozgodovinske kla­ sifikacije in periodizacije (Renato Poggioli, H. E. Holthusen, Peter B ur­ ger), je operativna vrednost pojma »avantgarda« predvsem literarnoso- ciološka in težav pravzaprav ni.1 Nasprotno, s pojmom avantgarda pride­ mo do nekaterih zanimivih ugotovitev, spet seveda predvsem literarno- socioloških. Zadrege nastanejo, kadar pojem avantgarda skuša spodrini­ ti utrjeno literarnozgodovinsko terminologijo, kadar torej hoče na­ domestiti enega ali vse od petih pomembnejših pojmov, ki označujejo li­ terarne pojave v desetih in dvajsetih letih tega stoletja: ekspresionizem, futurizem, nadrealizem, dadaizem in konstruktivizem. Takšne težnje so od začetka sedemdesetih let naprej kazali predvsem Miklos Szabolcsi, Endre Bojtar in Jean VVeisgerber.2 Pod vtisom ali težo takih mnenj je Zo­ ran Konstantinovič, ki je leta 1976 v Strasbourgu sklical znanstveno po­ svetovanje o ekspresionizmu v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, v uvodnem predavanju predlagal, da bi »ekspresionizem definirali kot nemško stilno varianto avantgardizma«.3 Predlog takrat ni bil sprejet, a danes se'periodizacijski pojem avantgardizem v tej ali oni monografiji že kaže kot dejstvo (Aleksandar Flaker, Peter Drevvs).4 Resje, da pri vseh za­ govornikih avantgarde ta pojem ne spodriva prejšnjih v enaki meri: Alek­ sandar Flaker ga uporablja včasih kot nadrejen pojem,5 drugič kot para­ lelnega z ekspresionizmom ali celo modernizmom,6 Miklos Szabolcsi ga omejuje predvsem na vidik gibanja, tj. programov in manifestov,7 Jean VVeisgerber ga uporablja kot sinonim za ekspresionizem, futurizem, da­ daizem, konstruktivizem ali nadrealizem, o avantgardah govori v množi­ ni,8 in Peter Drews ga uporablja zmeraj in precizno kot nadrejen pojem, torej v podobnem pomenu, kot ga Janko Kos daje pojmu modernizem.9 Pa vendar: avantgarda se pojavlja kot nov periodizacijski, ne samo lite- ramosociološkiali esejistični pojem, in do njega se bom skušal opredeliti predvsem z vidika slovenske literature, tj. slovenskega ekspresionizma. Zadrege z novim pojmom se kažejo predvsem zaradi potenciranega uveljavljanja tiste bistvene determ inante ali konstituante avantgarde, ki jo Janko Kos imenuje progresizem.10 Nekateri avtorji namreč to značil­ nost avantgarde neposredno in izključno povezujejo z oktobrsko revolu­ cijo. Aleksandar Flaker zagotavlja, da je avantgardizem »v poudarjeno re ­ volucionarnem gibanju okrog oktobrske revolucije dobil specifične im­ pulze,«11 Miklos Szabolcsi meni, da »o pravi avantgardi lahko govorimo samo takrat, kadar se ujema s politično revolucijo, kadar jo spremlja ali pripravlja.«12 In Endre Bojtar govori (sicer samo za področje vzhodne Evrope, a vanjo prišteva tudi Miroslava Krležo in Ivana Cankarja) o re ­ volucionarnosti kot bistveni značilnosti avantgarde in o optimizmu kot o drugi, ta pa med drugim izvira iz »revolucionarne utopije, ki je za ma­ terialno podlago imela obstoj Sovjetske zveze.«13 Zato Bojtar seveda pri­ šteje k avantgardi vso proletarsko literaturo in tudi »umetnike, ki so na­ črtovali kulturno politiko komunistične partije«, Flaker pa, kot pove že * Razširjen in dopolnjen prispevek v diskusiji Znanstveno preučevanje avantgard; prim. str. 22. naslov njegove knjige, obravnava hrvaško književno levico vzporedno z avantgardo, če je že ne prišteva vanjo. Edino Peter Drevvs se je znal ele­ gantno ogniti tej čeri, izločil je iz avantgarde proletarsko literaturo, češ da »njena umetniška teorija in praksa kažeta mnogo večjo afiniteto do realističnih tokov 19. stoletja«, o političnem prepričanju avantgardistov pa ugotavlja, d a je segalo »od skrajno levičarskih pozicij (...) do liberal­ nih in celo konservativnih tendenc«.14 S tem pa je seveda pojmu avant­ garda spodbil njegov »progresivistični« temelj in vprašanje je, če ni zato pojma modificiral v nekaj drugega. Zakaj bi človek mogel imeti kaj proti zvezi, več ali manj nerazdružni, med avantgardo in oktobrsko revolucijo? Zato, ker periodizacijski ter­ min ne sme biti vrednosten. Od literarnih pojavov v prvem in drugem de­ setletju tega stoletja nekoliko bolj poznam samo ekspresionizem, zato bom meril z njim: pojem avantgarda, če ga jemljemo striktno, odreže najmanj polovico nemškega ekspresionizma, nam reč tisto, ki se ni zbira­ la okrog revije Die Aktion, ampak okrog Sturma, v slovenski literaturi pa odreže celo vrsto avtorjev s Slavkom Grumom na čelu. Še več, v novi kla­ sifikaciji jih pravzaprav nima več kam dati.15 Ali, kot opozarja Zdenko Skreb: »Pojem avantgarda ima vrednostni prizvok (...) Želim, da znanost o literaturi preučuje vse literature z enake distance (...) Skratka, pojem avantgarda je metafora (...) Če bomo literaturo, kije umetnost metafore, preučevali s pomočjo niza metafor, bo nastala poezija poezije in rezultati naših znanstvenih študij bodo izgubili vsak znanstven pomen.«16 Po drugi strani pa so težnje po nadrejenem pojmu povsem upravi­ čene in razumljive, posebej zato, ker noben od petih literarnih pojavov v prvih dveh desetletjih našega stoletja (ekspresionizem, futurizem, nad­ realizem, dadaizem, konstruktivizem) ni prodrl v vseh pet velikih Brune- tierovih narodov. Trije so trdno ostali vsak v svojem, enem u delita domo­ vinsko pravico nemška in francoska literatura, eden ima dodatno dom o­ vinsko pravico v ruski literaturi, vsi skupaj pa so preplavili številne manj­ še, večje in najmanjše narode srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope v raznih, dostikrat sinkretičnih mešanicah.17 Viktor Zmegač pravi temu pojavu »stilni pluralizem«, ki da je značilen za naše stoletje, in njegova posledica je, da »niti ena sm er ni po naravi situacije dovolj paradigma­ tična ali prioritetna, da bi mogla s svojim imenom pokriti celoto obdo­ bja.«18 Podobno odreka Janko Kos ekspresionizmu status »prave globin­ ske literarno-estetske strukture« oz. »temeljne literarne enote, po kateri bi določali enotnost obdobij ali jih celo imenovali,« torej status literarne smeri, ker ekspresionizem nima »nezamenljive literarno-estetske fiziog­ nomije.«19 Priznava m u torej le status motivno-tematskega ali formalno- stilnega toka, če že ne samo gibanja.20 Naj se že strinjamo z Zmegačevo in Kosovo ostro sodbo ali ne, nekaj je očitno; ker ne ekspresionizem ne futurizem itd. ne pokrivajo celotnega evropskega prostora, am pak obsto­ jijo v njem bodisi paralelno bodisi pomešano, verjetno res potrebujejo nadrejen pojem.21 Janko Kos uveljavlja pojem modernizem,22 ki sije pri­ dobil domovinsko pravico v angleški in ameriški literarni vedi. Pojem iz­ vira iz literature in ne zunaj nje in je zato gotovo primernejši od avant­ garde. Ima pa lepotno napako, ki ni povsem nepomembna: etimološko podobnost s pojmom moderna, ki kot ime obdobja pomeni v nemški in predvsem slovenski literarni zgodovini čisto nekaj drugega. Te napake se zavedata tudi dva od utemeljiteljev pojma modernizem, Malcolm Brad- bury in James McFarlane, in jo skušata - ne preveč spretno - popraviti tako, da nemški modernizem preprosto izenačita z nemško moderno, da torej nemški modernizem začneta z letom 1886.23 Res pa je tudi, da se potreba po nadrejenem pojmu kaže mnogo bolj nujno z vidika svetovne književnosti kot z vidika nacionalne. Z drugo be­ sedo: naj se nemška literarna zgodovina še tako zaveda, da pojem eks­ presionizem ne pokriva ne Francije ne Italije, da je le provizorij in »zbir­ na oznaka«24 za pisatelje, ki so po okoliščinah in namenih svojega ustvar­ janja nezdružljivi, d a je le »hevristično prirejen koordinatni sistem s he­ terogeno pojmovnostjo« in da ga »tudi danes ščiti predvsem dolga tra­ dicija raziskovanja«25 - naj se nemška literarna zgodovina vsega tega še tako zaveda, pa vendar ne bo nikdar opustila tega pojma, obdržala ga bo in to v naj višjem statusu, kot ime obdobja. Odkar je Albert Soergel v svoji znameniti monografiji dokončno dal obdobju to ime in ga tako literar­ nozgodovinsko fiksiral,26 se je pojem trdno obdržal v nemški literarni zgodovini in iz svoje perspektive tako rekoč ne potrebuje nadrejenega pojma. To je tista trdnost, ki je omogočila Gottfriedu Bennu, da je leta 1955 napisal: »Ta stil, ekspresionizem, ki so ga v drugih deželah imeno­ vali futurizem, kubizem, pozneje nadrealizem - ohranja v Nemčiji ozna­ ko ekspresionizem.«27 Tudi v slovenski literarni zgodovini ima ekspresio­ nizem za sabo že dolgo rabo. Prvič je omenjen v Slodnjakovem Pregledu slovenskega slovstva (1934), v Pregledu slovenskega slovstva Marje Boršnik (1948) pa že nastopa v imenu poglavja.28 In ne nazadnje imamo Slovenci veliko časovno prednost pred drugimi jugoslovanskimi in morda še kakšnimi drugimi narodi tudi glede prve informacije o ekspresionizmu, Izidor Cankar omenja novi literarni pojav že leta 1912.29 In ker sta bila v slovenski literaturi prvega in drugega desetletja vdora futurizma in konstruktivizma zares občasna in kratkotrajna in torej nimamo opraviti s takšno zmešnjavo paralelnih literarnih pojavov kot v nekaterih drugih deželah, ki so prav tako sprejemale nove smeri, si m orda lahko mislimo, da bo izraz ekspresionizem vztrajno kljuboval času celo kot ime obdobja, čeprav pokriva očitno heterogene pojave. OPOMBE 1 Renato Poggioli: The Theory of the Avant Garde. Cambridge, Massachusetts, 1968.- H. E. Holthusen: Kunst undRevolution. V: Avantgarde — Geschichte undKrise einer Idee. Munchen, 1966. - Peter Burger: Theorieder Avantgarde. Frankfurt, 1974. 2 Miklos Szabolcsi: L'avant-garde litteraire et artistique comme phenomene in- ternational. Actes du Ve Congres de 1'Association Internationale de Litterature Comparee, 1969. - Endre Bojtar: The Eastem European Avant-Garde as a Literary Trend Neohelicon, 1974.-Jean VVeisgerber: Les avant-gardes litteraires au X X e sišc- le. Problemes theoriques et pratk/ues. Neohelicon, 1974. 3 Zoran Konstantinovi«:: Im Spannungsfeld von Futurismus, Expressionismus und Surrealismus. Eine komparatistische Aufgabenstellung. V: Zoran Konstantino­ v i (ur.), »Expressionismus« im europdischen Zwischenfeld Innsbruck, 1978, str. 17 in 22. 4 Aleksandar Flaker: Poetika osporavanja. Avangarda i književna Ijevica. Za­ greb, 1982. - Peter Drews: Die slawische Avantgarde undder Westen. Die Programme der russischen, polnischen und tschechischen literarischen Avantgarde und ihreuro- paischer Kontext. Munchen, 1983 (Forum slavicum, 55). 5 Aleksandar Flaker: Futurismus, Expressionismus oder Avantgarde in der rus­ sischen Literatur. V: Zoran Konstantinovič (ur.), »Expressionismus« im europdi­ schen Zwischenfeld Innsbruck, 1978, str. 104. 6 Aleksandar Flaker: Die slavischen Literaturen zur Zeit des Modemismus. Das Auftreten der Avantgarde und des Expressionismus. V: Hans H interhauser (ur.), Jahrhundertende - Jahrhundertwende, II. Wiesbaden, 1976 (Neues Handbuch der Literaturwissenschaft, 19). Vsi trije pojmi v Flakerjevem naslovu se pravzaprav iz­ ključujejo. 7 Miklos Szabolcsi: Avangarda - medjunarodna književna pojava. »Umjetnost riječi«, 15, 1971, str. 102. 8 Jean Weisgerber, n. d. 9 Janko Kos: Modernizem in avantgarda. V: J. Kos, Modema misel in slovenska književnost. Ljubljana, 1983. 10 Janko Kos: K vprašanju o bistvu avantgarde. V: Modema misel in slovenska književnost. Ljubljana, 1983. 11 Aleksandar Flaker: Futurismus, Expressionismus oder Avantgarde in der rus- sischen Literatur. N. d., str. 104. 12 Miklos Szabolcsi: K nekotorym voprosam revoljucionnogo avangarda. V: Aleksandar Flaker, Dubravka Ugrešič (ur.), Književnost avangarda revolucija. Rus­ ka književna avangarda XX. stolječa. Umjetnost riječi, 25, 1981, posebna številka. 13 Endre Bojtar, n. d. str. 98. 14 Peter Drevvs, n. d., str. 13 in naprej. ls V poglavju Pitanje hrvatske avangarde v knjigi Poetika osporavanja odmeri Aleksandar Flaker Antunu Branku Simiču, vrhu hrvaškega ekspresionizma, ko­ maj eno stran. - V Flakerjevem poglavju o slovenski literaturi v Hinterhauserje- vem zborniku ne najdemo m ed pripadniki »zavestnega avantgardističnega giba­ nja« ne Slavka Gruma ne marsikoga drugega - med pripadniki kakšnega drugega gibanja pa tudi ne (Aleksandar Flaker: Die slavischen Literaturen zur Zeit des Mo- dernismus. Das Auftreten der Avantgarde und des Expressionismus. N. d ) 16 Zdenko Skreb: Znanstvena vrijednost termina avangarda u književnosti Um­ jetnost riječi 15, 1971. 17 Le v flamski in nizozemski literaturi se je ekspresionizem pojavil v bolj ali manj samostojni obliki; m orda tudi v slovenski, a tako rekoč brez bistvene kon- stituante, brez gibanja. 18 Viktor Zmegač: Metodološka problematika naziva »ekspresionizam« u knji­ ževnoj povijesti. V: Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kul­ turi. Ljubljana, 1984 (Obdobja, 5). 19 Janko Kos: K vprašanju literarnih smeri in obdobij. Primerjalna književnost 5, 1982, št. 1, str. 9, 16, 17. 20 Spoznanje, da ekspresionizem v »jugovzhodni Evropi« nima statusa prevla­ dujoče smeri, da »imamo pogosto opraviti z dualistično pripadnostjo literarnim smerem, poleg ekspresionizma predvsem simbolizmu,« vodi Zorana Konstantino- viča do zaključka, da »nas položaj, kakršen se kaže, vsekakor sili, da v celoti sprej­ memo pojem stilne formacije, ki ga je ustvaril Aleksandar Flaker« (Zoran Kon- stantinovič: Expressionismus in Siidosteuropa. Fragen der Gemeinsamkeiten. Actes du VIII<-‘ Congres de 1'Association Internationale de Litterature Comparee, 1980). 21 Ni nenavadno, da se je Aleksandru Flakerju pokazala potrebai po nadreje­ nem pojmu avantgarda prav ob preučevanju ruske literature desetih in dvajsetih let, kjer je zmeda tokov in gibanj, tj. variant simbolizma, futurizma in proletarske literature res največja. (»Pojem avantgarda je posebej primeren za označevanje pojavov v ruski literaturi.« Aleksandar Flaker: Futurismus, Expressionismus oder Avantgarde in der russischen Literatur. N. d., str. 104.) 22 Janko Kos: Modernizem in avantgarda. N. d. - Janko Kos: K vprašanju lite­ rarnih smeri in obdobij. N. d., str. 17. 2J Malcolm Bradbury, James McFarlane (ur.): Modemism 1890-1930. Har- mondsvvorth, 1976, 19782. 24 Otto F. Best (ur.): Expressionismus und Dadaismus. Stuttgart, 1974, str. 11. 25 Gerhard P. Knapp: Die Literatur des deutschen Expressionismus. Munchen, 1979, str. 7, 13. 24 Albert Soergel: Im Banne des Expressionismus. Leipzig, 1925. 27 Uvodna beseda k antologiji Lyrik des expressionistischen Jahrzehnts. Von den Wegbereitem bis zum Dada. VViesbaden, 1955. 28 Od ekspresionizma k socialnemu realizmu. 29 Izidor Cankar: Umetnost. Dom in svet, 1912. - Izidor Cankar: Najnovejša umetnost. Dom in svet, 1912.