svečanosti v spomin zasluge polnemu
bivšemu c. k. realk. prof. v Celovcu, slovenskemu pisatelju, buditelju slov. beletristike, slovničarju, jezikoslovcu in neutrudljivemu tajniku družbe sv. Mohora, itd.
V
njegovi rojstni fari št. jakobski, v rožni dolini na Koroškem,
13. avgusta 1876.
JVap Ls
plošici na rojstnej hiši v Lešah se glasi:
Tukaj se je rodil 19. dec. 1828.
slovenski pisatelj in jezikoslovec
Anton Janežič
umeri 1869.
Narod, ohrani mu večni spomin!
Domoljubi l. 1876.
Ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša v farm-j cerkvi sv. .Jakoba.
Ob 11. uri dopldn. svečanost pri rojstiiej hiši v Lešah.
Bed srecanosti:
1. Nagovor predsednikov.
2. „Molitev“, S. Jenkova; poje pevski zbor.
3. Slovesni jrovor; prof. in deželni poslanec Andrej Einspieler.
4. Slavnostina kantata. „V spomin A. Janežič-u“, zlož. J. Cimperman, napev Stöckl-na, pevovodja ljublj. čitalnice.
5. Deklamaci ja ; deklamuje Uršika Torkarjeva, dekle iz rožne doline.
6. „Pesem koroških Slovencev“, zlož. dr. Toman, napev Gerbec-a, pevski zbor.
7. Domovina, zbor s tenor solo; napev Nedvedov.
8. Govor.
9. Samo, napev Försterja, poje pevski zbor.
Po svečanosti občd.
- **>-
Ob 3. uri popoludne skupna veselica s petjem in godbo.
Program veselice:
1. „Kovaška“, napev Vogel-na, zbor s i vet ero-spevom.
2. „Stanovicka“, nap. Fabian; čveterospev.
3. „Radostno potovanje“, VaSakova; zbor.
4. Aria, iz operete: „Jamska Ivanka", napev Vilharjev; za basso solo, poje g. Gecelj in brenčečim zborom.
5. „Pod oknom“, Mašekova; čveterospev.
(j. „Mlatiči“, zbor.
7. „Zapuščena“, čveterospev.
8. „Cigani“, nap. Vogel; zbor s tenor solo; poje g. Meden.
9. „Zvezdam“, čveterospev.
10. „V boj“, nap. Zajec; pevski zbor.
Med točkami svira godba.
•	       «M
spomin Anton-u Janežič-u.
Slavnostina kantata.
ede J. Cimpermana; napev Steckelna, pevovodja ljublj. čitalnice.)
Jfa ploči iz marmelja zlato-blesteče Oznanjajo čerke čestito ime;
Hvaležnosti solza nam v oku trepeče,
A dviga ponosno se v persih serce,
Ker on, ki nositelj bil temu imenu,
Na veke zapisan v spomin je Slovenu:
Bil Janežič mož je, užgan za svoj narod,
Zato ga poslavlja hvaležni zdaj zärod.
„Naprej, naprej, moj dragi rod In suči dušni svetli meč,
Tako postaneš svoj gospod,
Postaneš vkrog in vkrog sloveč.
Serce si blaži, bistri um,
Nikdar ne vgasni ti pogum;
Ce včasi prav se sreča skrije,
Dan vzide ti, da žarno sije!“
Tako je blagi mož učil In uk njegov je sad rodil:
Vže nam prihaja lepši čas,
Ker zlata sloga druži nas.
Pri Tvojem spominku, .	j
Nesmertni rojak,
Priseza nebrojnih
Cestiteljev vsak:	i
Hw*
Da zvest hče ostati In v delu serčan,
Dokler ne zasveti Naš veliki dan!
A, duh Tvoj ognjeni,
Ki nas je budil,
Ki nas je blagosti,
Kreposti učil:
On bode pokazal Do slave nam pot,
Po njega n a v d u š b i Naš dvigne se rod!
Nesmertni vlastenec, poglej iz višin,
Kako rod slovenski slavi Tvoj. spomin; Hvaležnost, ljubezen se v serci glasi: Naj Janežič blagi na veke živi!
Spomin A. Janežič-u.
(Po A. Umekovi pesmi predelal K—ra— ; dekl. Uršika Torkarjeva.)
Po tebi kličejo glasovi mili,
Predragi, ki v prezgodnjem grobu spiš! Oj, radi bi te zopet probudili,
Al, oh, zastonj done — in ti molčiš!
Slovenski tu se zbral je danes narod, Da tebi, Tone! hvalo podeli,
Ker delal vedno si za nas in zarod; Naj slava tvoja nikdar ne veni.
Al — še živiš! tvoj duh v prostorih ziblje Zbujenih se, k živenju vse budi,
V spominu tvojem se verši in giblje Veselo petje prerojenih dni!
Med dela tvoja milo se razliva Nam v radost novih časov solnčni žar, Krasnejše dan za dnevom se odkriva Tvoj vsem Slovencem zapuščeni dar!
Naj vojskovodje venčajo si čela,
Naj lavor njih stoletja zeleni,
Na veke tudi tožijo kerdela,
Ki prelivala so nedolžno kri.
I)ruga,č pripravlja z deli duh si slavo, Ostane nezvenljiva vekomaj,
V neskončno dviga se od tod -višavo, Razliva z rajskim svitom se nazaj.
Možaki naši gore in doline So narodu okinčali na čast;
Pognala kal je slovstvene ledine,
Razvija rajske se pomladi rast.
In tii živi tvoj duh, v prostorih ziblje Zbujenih se, k živenju vse budi;
V spominu tvojem se yerši in giblje Veselo petje novih, lepših dni.
Done za tabo danes glasi mili,
Predragi, ki v prezgodnjem grobu spiš, Na veke tebe bodemo slavili
V slovenskem rodu večno ki živiš!
Živiš na veke — in slaviti mora Te slave matere najzadnji sin!
Živiš na veke — in čestiti mora Slovenec vedno tvoj preblag spomin!
-«m —
\
Delovanje Anton Janežičevo. ^
Sestavil K—m-
1848. izda pervo knjigo: „Leichtfasslicher Unterricht in der slovenischen Sprache für Deutsche.“
1849. prične sestavljati slovar slovenskega in nemškega jezika.
— ustanovi bralno društvo in dijaško knjižnico v š	Celovcu.
1850.—1853. je vredoval lepoznanski časnik: „Slo- \ venska Bčela“.
1850.—1853. je opravljal prestavo deželnega zakonika.
. 1851. priobči: „Ročni slovar slovenskega in nemškega jezika.“
1852. izda: „Cvetje slovenskega naroda.“
1854. priobči pervi zvezek: „Glasnika.“
— je poslovenil: „Smidovi zgodovinski katekizem.“
•—• priobči: „Slovensko berilo za Nemce“.
— da na svitlo:	„Slovenische Sprachlehre für Deutsche “ .
— izdela: ..Slovnico s kratkim berilom cirilskim in glagolišlnm ter pregledom slov. slovstva.“
1853.—1868. je vredoval lepoznanski list: „Glasnik za literaturo in umetnost.“
1859. se prestroji po največji zaslugi A. Janežičevi društvo sv. Mohora v družbo in se prične kot taka mogočno razširjati, da je štela 1. 1869. že 13.666 in letos blizo 27.000 družbenikov.
1860. izda zabavnik: „Žarnico.“
1861. priobči: „Cvet slovenske poezije.“
1862. začne izdajati: „Cvetje iz domačih in ptujih logov“ za učečo se mladino.
— pripravlja: „Slovensko slovnico“ za drugo izdavo in jo obelodani 1. 1863.
1864. izda že šesti natis: „Slov. Sprach- und Uebungs-buch.“
1865. je obelodanil pervi del: „Cvetnika“ za slovensko mladino.
1867. priobči drugi del: „Cvetnika.“
— izide drugi natis slovarja: „Deutsch-slovenisches Taschenwörterbuch.“	„
1868. nam poda tretji del: „Cvetnika.“ —	^
'Z * -r//
/ /&
Natisnila tiekarnica družbe
iorft v CeJorco.
Založil odbor.
ä r
V
v%	.V
A,	/