Štev. 17. V Mariboru 28. aprila 1892. Tečaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na .lom'za celo let« 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr.. za četrt leta 05 kr. Naročnina se pošilja npravnistvii v tiskarni sv. Cirila, koroške uliec hštv. f». Dele/.niLi tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Oče Radeckv. Na Dunaji je bila v nedeljo velika slovesnost ter so svilli cesar o njej razkrili spomenik maršala Radec-kvja. Ta bi se bilo že sicer lani dne 18. oktobra zgodilo, iz raznih uzrokov se je pa bilo preložilo na zadnjo nedeljo, ko je bila 38. obletnica poroke N.j. veličanstev, cesarja Franca Jožefa in cesarice Elizabete. Imeti so torej dvoje rečij, dvoje spominov za domoljubno veselje. Naj se vdeležijo tudi naši bralci tega veselja, podamo jim v naslednjih vrstah popis slovesnosti, se ve, da le v kratkih črtah. Slovesnost se je vršila opoldne, toda že od jutra je mrgolelo ljudij v obližji novega spomenika, ki stoji pred poslopjem ministra za državno vojno. Okoli 9. uri pa je prišlo že vojaštvo in veteranci; teh je prišlo nad lb.OOO in med temi je bilo še 1400 taci h, ki so služili in se bojevali pod Radeckim. 1'redno so se vojaki razvrstili ter se razpostavili na mesta, ki so se bila za-nje odločila, prihajala je visoka gospoda tako, da je bilo par minot pred 12. uro že vse v redu. Navzoči so bili skorej vsi udje ces:trske hiše, vsi knezi, kar jih biva na Dunaji, vojaški in drugi državni dostojanstveniki iz vse države, tudi ogerski Szaparv, Sziigvenv, Josipovie. Veteranci so bili za špalir« na potu, koder se je svitli cesar vozil, pri spomeniku pa je bila častna straža polka huzarjev, ki nosi ime Radeckv. Okoli šotora, ki je bil za svitlega cesarja, so bili zbrani ministri, avstrijski in ogerski. generali, kar jih je na Dunaji, zastopniki drž. zbora, več cesarskih namestnikov. Malo pred 12. uro zasliši se glas rogov, znamenje, da se cesar bliža in ne dolgo, pa je N.j. veličanstvo že pri spomeniku. V tem, ko svilli cesar poda roko maršalu Albrehtu, stopi v šotor ter pozdravi v njem člane cesarske hiše in drugo plemenito gospodo. Sedaj pa nagovori Nj. veličanstvo nadvojvoda Albreht takn-le: Vaše cesarsko in kraljevsko, apostolsko veličanstvo, naj- Posamc/.ui listi dobe so v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 1C kv. milostljivši gospod! I »o smrti nepozabnega maršala grofa Radeckv je bila splošnja želja, posebno onih, ki so stali ixid njim kedaj v vojski, naj se mu postavi spomenik na Dunaji. Neugodni, nemirni časi so bili krivi, da se jim želja ni takoj izpolnila; med tem pa so postali redki vojaki Radecky-ja. Vsled tega sta dela se lotila z vso resnobo še le; pred "atestimi leti general knez Taxis in fem. baron Schonfeld. Odbor, poklican od mene, naj izvrši delo, lotil se je nevtegoma dela. Vaše veličanstvo je dovolilo premilostno, da se postavi spomenik samo iz prostovoljnih darov; s tem pa ste dali vsem svojim zvestim podložnikoin priliko, naj pokažejo svoja domoljubna čustva v slogi, kakor bratje. Iz vseh pokrajin širne države so dohajali darovi od bogatih in revnih, starih in mladih, vojakov in občin tako, da je bilo v malih mesecih denarja dovolje za vse stroške. Zastop mesta Dunaj pa je dal vrhu lepega dani še na izbiro prostor za spomenik. Naglasim pa še posebej vspešno delovanje ožjega odbora, v katerem je član gosposke hiše v drž. zboru, Dumba delal nevtrudno v upravnem in denarnem oziru. mojster Zumbusch pa se .je lotil z vso ljubeznijo dela. Spomenik zvestega služabnika peterih vladarjev, junaka in rodoljuba, očeta svojih vojakov, serega zmagovalca v odločivnih bitkah, ta je torej dovršen ter je ob enem spomenik hvaležnosti in požrtvovalnosti narodov, kar jih združuje Vaše žezlo. Radeckvja spomenik naj spominja vsacega, da je previdnost božja v 000 letih naklonila vedno, v najhujših stiskah, može rešivnih dejanj, ki so vodili hrabre in zveste armade do zmage, dočim je domoljubje narodov darovalo največje žrtve. Rog obvaruj tudi v prihodnje vladarsko hišo in nje avstro-ogersko monarhijo! Rog ohrani Vaše veličanstvo do skrajne meje človeškega življenja! Nadvojvodi je odgovoril svilli cesar jako milostno, kazoč na to, česar nas spominja spomenik iz brona ter je velel, naj pade zavesa izpred njega. Ko se je to zgo- (lilo, med groinenjem topov, izroči svitli cesar spomenik v varstvo mesta iii vojni škof, dr. Belopotockv ga blagoslovi. Sedaj si da svitli cesar predstavili može. ki so imeli spomenik v dela in izreče jim svojo pohvalo. Ko se Izvrši slavnost, ogleda si svitli cesar še posebej one veterane, ki so služili v letih 1848 in 181!) v Italiji, pod maršalom Radecky in vse vojaštvo gre mimo Nj. veličanstva, veterani pa mimo spomenika tje do trga Sv. Štefana, kjer so stopili iz vrste. Da so bili veteranci stari vojaki, ves čas najbolj na oglede», ni treba, da še dostavimo, ali med njimi je bilo tudi več slov. mož, svoje dni hrabrih junakov, sedaj pa onemoglih starčkov. --- Cerkvene zadeve. Zidanje nove cerkve v Mariboru. V torek, dne 19. aprila 1892 je bila v knezoško-lijski palači prva seja odbornikov zaradi zidanja cerkve Matere Milosti v Mariboru. Prevzvišeni knezoškof so predsedovali. Odborniki so p. n. gg.: Ferk Feliks, magister in hišni posestnik, Meric Kalist o., predmestni župnik. Nagy Alexander, mestni župan, Leonhard Albert dr., c. kr." okrajni zdravnik, Pfrimer Julij, ravnatelj Mariborske hranilnice, Rottmann Jožef, hišni posestnik, Scherbaum Frančiška, veleobrtnijska gospa Scherbaum-ova. Milo-dari za novo cerkvo so tako narasli, da je po misli slavnega odbora za začetku temelj položen. Kakor hitro pride dotično oblastnijsko privoljenje iz Gradca, bode se kmalo začelo. Ker pa mislimo to bogoljubno delo ne samo začeti, ampak tudi dokončati, potrebujemo še velike denarne pomoči. Opozorimo vnovič na družbo za zidanje cerkve in prosimo, da bi se jih prav obilo pridružilo. Družbeniki plačajo samo 5 krajcarjev na mesec in se potem udeležijo velikih duhovnih dobrot in gotovo tudi posebne pomoči, milosti in tolažbe Matere Milosti v Mariboru. Kdor ne verjame, naj poskusi! Luterstvo pa kapucini na Štajarskem (Konec.) Nov kapucinski samostan, katerega je sv. Lovren-rij Brindiški na prošnjo našega vojvoda Ferdinanda II. ustanovil v Gradcu pri sv. Antonu Pad.; bil je podoben bojnemu drevesu, ki vsako leto novo krono nastavi. Po mestih, kjer so se poprej lutrovci najhujše šopirili, zidali so sedaj verni katoličani z radovoljnimi doneski oo. kapucinom nježne cerkve in prostorni! samostane. Tako je že leta 1608 nastal nov kapucinski samostan na Pruki (Bruck) ob Muri, od I. Kili—15 slavili so Celjani čč. oo. kapucinom v znožji Šmiklavškega hriba prijeten klo-šler s primerno cerkvo na čast sv. Ceciliji, drugo leto (Kil2) pozidali so takšen samostan Mariboržani, leta 1614 pa tudi Badgončani. V Upnici pod Gradcem dal je Oton Gödefrid grof Kolonie 1. 1639 oo. kapucinom nov samostan postaviti na svoje stroške. Prvi samostan v Gradcu postal je toliko skromnim oo. kapucinom kmaln pretesen, zato so že lela 1648 tam pri sv. Janezu na Grabnu postavili nov jednak klošter. Skoraj ob tistem času pozidal je tem sinovom sv. Frančiška Jurij Ludo-vik grof Schwarzenberg (beri: Švarcenberg) v Mu-ravi na (lorenjem Štajarskem takšno trdnjavo proti ta-inošnjim mnogoštevilnim protestantom, neimenovari dobrotniki storili so pa lo v Ilartbergu med I. 1654 in 1658. Ob slovenski meji nastal je kapucinski samostan v Cmureku I. 16(57, v Labudovcu (Schwannbergu) pa okoli I. 1706. Na (¡ornjem Štajarskem naselili so se če oo. kapucini v Ljubnu (Leoben) I. 1690, v Knittelfeldu 1706, v Irdningu pa, kjer jim je Žiga baron VVelsers-heimb dal cerkev in samostan pozidati, še le okoli lela 1718. Kedaj da so Ptujčani zgradili oo. kapucinom ta-mošnji samostan, lega ti še stari župnik Krempl ni vedel povedati. Lela 1613 prepustili so Beneški oo. kapucini vodstvo štajarskih samostanov svojim bratom v Arikonski Marki. Drugi naslednik sv. LaVrenciju bil je glavni ko-misarij P. Just od sv. Justa. Dne 5. maja 1619 obhajali šo pa štajarski kapucini svoj prvi provincijalni ka-pitel ali shod, na katerem so si v prvič izvolili svojega provincijala, o. Jožefa z Monte Cassino (na Laškem). Odslej se je štajarska 'kapucinska pokrajina jela razširjati prek deželnih mej še po Koroškem, Kranjskem, Primorskem, Goriškem in Hrvatskem noter do nekdanje Vojaške granice, tako da je za cesarja Jožefa II. štela 33 samostanov in v graniški Liki mali klošter ali ho-spicij. Da cesarski ukazi, ki so leteli, kakor požigajoče streh; z Dunaja na razne samostane po cesarstvu, tudi 00. kapucinom niso prizanesli, da se lahko misliti. Lela 178;5 ukazal je cesar Jožef II., da se imajo hrvatski samostani oo.. kapucinov takoj odluščiti od Štajarske pokrajine. A kmalo na to začel je cesar Jožef zaterati samostane naše Štajarske pokrajine. Naj tu navedem samo letna števila, v katerih so preminoli najbolj cvetoči kapucinski samostani na Štajarskem. Začnimo z Maiboroin: Ta samostan so morali čč. oo. kapucini že 1. 1784 zapustiti. Leta 1786 bili so primorani izprazniti svoj samostan v Ptuju in pa pri sv. Janezu v Gradcu. Nastopno leto 1785 pregnali so cesarski komisarji vboge kapucine iz Cmureka in celo iz samostana, katerega jim je bil sv. Lavrencij Brindiški postavil v (Iradcu pri sv. Antoniju. Do 1. 1820 bili so zatreni še kapucinski samostani v Badgoni, Pruki in Ljubnu. Kako da je Celjski samostan in sicer edini na Spodnjem Štajarskem ušel smrtni kosi Jožefinskih dekretov, pripovedoval nam je pred par leti kapucinski zgodovinpisec na Porcijun-kulo v Celji blizo tako-le: Tudi tukajšnji samostan je bil že k smrti obsojen«, da ima prenehati, ker se ni pečal, ne s postrežbo bolnikov, ne s šolami, ne v. župnijskimi opravili, a vsi župniki Geljskega okrožja podpisali so izjavo ali prošnjo na visoko vlado, v kalerej so povdarjali, kako zelo da je kapucinski samostan v Celji. potreben za pomoč vdušoskrbji in glej. naš samostan našel je milosti in je bil zažuganega pogina otel. Bes, Duh božji vodil je one može, ki so to prošnjo sestavili. Kje bi bili v Celjskem okraji pri tolikem pomanjkanji duhovnikov v veliki sili pomoči dobivali, če ne pri čč. oo. kapueinih? Sedajna štajarska pokrajina oo. kapucinov obsega sledečih 13 samostanov: Na Štajarskem: v Lipnici, kjer č. o. provincijal biva, v Celji, v Švanbergu, v Ilartbergu, Knittelfeldu. Irdningu in Muravi. Na Kranjskem v Skofji Loki in na Krškem; na Koroškem: v Celovcu in v Wollsbergu in na Goriškem: v Gorici ter pri sv. Križi. V vseh teh samostanih bilo je lansko leto 65 čč. patrov. 20 klerikov in 58 lajikov, skupaj t o raj 143 redovnikov sv. Frančiška, katerim so bili na čelo postavljeni č. o. Ferdinand kot provincijal, čč. oo. (¡regorij. Friderik, Bafael in Norbert pa kot njegovi svetovalci ali definitorje. Naj ta staroslavna pokrajina živi, raste in ;e nadalje lepše cvete! .1. Voh. Če sodnija odloči ¡/kopanje mrliča na pokopališči. mora se to dati na znanje župnijskemu uradu, lako strogo naroča vsem sodnija u ukaz vis. c. kr. pravosodnega min sterstva dne 25. m ija 18S9 ¿t. 8106, le s toliko izjemo, da se med tem ne sme ovirati sodnijsko preiskovanje.*) F. S. Š. Gospodarske stvari. Snierekove sadike. V novem času odaja se iz c. kr. deželnih sadišč mlado drevje ali bolje sadike za hostno drevje, po nekaj zastonj revnisiin posestnikom, po nekaj pa za male denarje premožnišim. Kolikor se nam naznanja, oglašujejo se posestniki prav radi za take sadike in želeti bi bilo, da store lo vsi, ki imajo prostora za prihodnje loge. V naslednjem pa jim podamo mali nauk. kako naj ravnajo s sadikami, kedar jih dobijo. Najbolje so smereke, ako so dve do tri leta stare. Razumeje se, da jih je treba izkopati z vso skrbjo in vselej tako, da se drži še nekaj prsti, v katero so rastle, na koreninah. Ako torej dobimo sadike iz drugod in ne zapazimo prsti na koreninah, moramo jih koj posaditi in če to ni mogoče, natrosimo na koreničje nekaj prsti in ovijmo ga z ulažnim mahom. .lamice za sadike moramo izkopali vsaj 15 cm. globoke iu 10 cm. široke in kedar sadiš smerečice, trosi rahle prsti na koreninice in le-te zravnaj tako, da bodo narazen, na široko. Ko stoji sadika ravno, zasuj jamico z dobro pršijo in potlači prst z roko, da se prime ko-reničja. Zatem pa še zalij jamico z vodo. Ako storiš vse tako, prime se ti blizo vsaka sinerečica in če tudi iz kraja ne raste naglo, dovolje je, da raste, kajti čez nekaj časa popravi l i v rasti gotovo, ker je iz početka se zakasnilo. Jamice je izkopati 60 cm. ali 2 čevlja drugo od druge. Presadili dajo se smerečice v jeseni, b >lje pa sedaj spomladi najdalje do srede maja. Razsadniki ali razmnoževalni vinogradi. (Konec.) Trte se režejo v glavo, kajti tu gre le za te. Dobro je pa tudi vsaki trti po eden napnenec (šparon) pustiti, na katerem potem več mladik n. pr. v dolgosti ključa izžene, in te zamoremo kot prave ključe s kosčekom dvoletnega lesa odrezava!i in ti se nam mnogo lepše primejo. Tudi zamoremo mladike teli šparonov po leti zeleno cepiti, kajti v korist drugim jih itak ne smemo pustiti dolgo rasti. V tem slučaju je pa bolje, da take šparone precej na pomlad že plitvo z zemljo ali bolje, s peskom pokrijemo. Tako dobimo v kratkem času lepo vkoreničene, cepljene trte. Za ključe režemo cele do štiri in več metrov dolge mladike tako daleč, dokler so izzorele. Naravno so pa ključi iz dolnjih delov mladik mnogo bolj i, kakor iz gornjih; na lo je treba gledati posebno pri cepljenji ključev, toraj jih vedno sortirati in gornje slabeje eno lelo pred cepljenjem še v trtnici pustiti. Režejo se 1i ključi sporedoma po 40 do 50 cm. na dolgo in sicer v dolnjem delu, tikoma pod očesom, med tem ko se naj v gornjem delu nad gornjim očesom nekoliko dalji čep pušča, kajti ta varuje gornje oko pred vsahnjenjem, razun tega pa tudi proli temu. da se de-lavi i ne molijo ler ne potikajo trte na robe. Posebno veliko je ležeče na tem, da so v dolnjem delu ključi likoma pod očesom odrezani, kajti sicer se. ako čep ostaja, ta osuši ter se ne zamore dolnja rana nikdar lepo zaceliti, pa I udi ne morejo tako lepih korenin, katere so glavne, odganjati. Ker je rast amerikanskih Irt jako močna, in ker *) V članku v zadnjem številu nuj se bere mesto cerkovnika >— cerkvena ključarja, kolikor ver- ključev dobivamo, toliko več zemlje izse-samo, treba je takim trtam tudi pridno gnojiti, da svoj namen dosežemo in vedno v obilici gradiva za nasa-janje dobivamo- Sedaj pa poglejmo, kaj nas stane 1000 doma pridelanih ključev. Stroški nasajanja na 100 m2 od 50 ali 100 t rt; rigolanje 100 ni2, meter po 3 kr. stane 3 gld.. vkupna cena trt 60 kr., sajenje 100 trt z drugim k temu spadajoči m delom vred 1 gld. 20 kr., koli 100 komadov, komad po 5 kr. z ostrenjem in zabijanjem ali zatikanjem vred 5 gld. 33 kr., vsakoletni stroški torej 10 gld. 13 kr. Obresti zemljišču v vrednosti 10 gld. po 5 "/'o-obresti za nasajanje iz desnega kapitala in delež za amortizacijo tega kapitala n. pr. v desetih letih 2 gld., osipavanje in trikratno poletno okopavanje 50 kr., gnojenje 1 gld., vezanje mladik 20 kr.. rezanje s pobiranjem in izrušenjem mladik vred 14 kr.. obrezavanje mladik, rezanje ključev z vezanjem vred 30 kr., vkup 4 gld. 14 kr. Toraj nas stane tisoč doma pridelanih ključev okolo 3 gld. 51 kr. Ta svota se bode pa v največih razmerah še zdatno, do polovice znižala, posebno kjer so delavne moči bolj po ceni, kjer ni treba tolikanj gnojiti itd. Po tej ceni pa se ve, da ni nikdar mogoče dobiti tri od drugod, kajli vsak, kateri jih prideluje, hoče ne samo stroške povrnjene imeti, temuč tudi svoj trud poplačati, toraj dobiček imeti. Sej lilo vi. Dne 2. maja v Mariboru, pri Sv. Barbari v Halozah, pri sv. Treh Kraljih v slov. gor., v Upnici, na Muli, na Ljubnem, pri Sv. Filipu, v Trbovljah, v Velenji in v Veržeji. Dne 3. maja v Celji, na Ptujski (¡ori, v Badgoni in v Selnici pri Dravi. --- Dopisi. Od S v. Lovrenca v.SIov. gor. (Lepa i n r e d k a slovesnost) seje obhajala na Velikonočni ponedeljek, dne 18. aprila. Obhajali so namreč kn. šk. duhovni sve-tovalec preč. gosp. Jakob Meško 251etnico svojega bla-gonosnega župnikovanja v tej (ari. Hvaležni farani, stari in mladi, smo se skrbno pripravljali na ta dan, da bi zamogli svojega ljubljenega duhovnega pastirja v tej priliki dostojno počastiti. Bali smo se, da bi nam slabo vreme utegnilo kaziti naše veselje, ali v našo veliko ra--dost imeli smo ravno na dan slovesnosti lepo in prijetno vreme. Postavljene, z venci okinčane smereke, pokanje topičev in raznovrstne zastave, ki so vihrale raz zvonik, farovž in druge hiše, vse to je razodevali, da se ima vršiti nekaj posebnega. Udeležili so se te slovesnosti tudi preč. gospod Mat. Modrinjak. prošt Ptujski in osem raznih drugih častitih gospodov. Pri slovesni sv. maši stregli so slavljencu č. g. župnik na Polenščaku. Anton Pučko in pa jubilarjeva nekdanja kaplana č. g. Kukovee in Sinko, sedaj župnika — prvi pri Sv. Andražu, drugi pri Šv. Bolfanku. Kako močno spoštujejo in ljubijo farani svojega preč. gosp. župnika, pokazali so tudi o priliki te slovesnosti. Prišli so jim čestital vsi občinski predstojniki s svojimi svetovalci in odborniki in tukajšnji poštar g. Koser je v svojem govoru v imenu vseh občin povdarjal obilne zasluge, katere so si gosp. jubilar v teh 25 letih pridobili za cerkev, šolo, narod in občino, povdarjal je udanost, hvaležnost in ljubezen, ki veže farane na svojega tako zaslužnega pastirja, naznani tudi, da je občina Sv. Lovrenca v seji dne 10. aprila v znamenje svojega velikega spoštovanja do njih, enoglasno jih imenovala svojim častnim udom, in izroči slavljencu lepo s slovenskim trakom okinčano častno diplomo. Častitalo je v imenu niladeničev petero fanlov pod vodstvom M. Zlodjaka, kateri je v čvrstih in krepkih besedah se zahvaljeval za vse prejete dobrote in slavljencu v znamenje hvaležnosti podaril lepo štolo, dekleta pa roket. Prišli so čestitat tudi gg. učitelji, na dalje domači dijaki in po dvoje učencev vsakega razreda domače šole. Razume se, da so se vršile pri obedu marsikatere napitnice. Najprej so napili jubilarju preč. gosp. prošt Ptujski in so v genijivih besedah povdarjali imenitnost petiridvajsetletnice. (j. g. Kukovec se kot nekdanji kapelan slavljenca iz srca zahvaljuje za vso ljubezen, postrežljivost in odkritosrčnost, kojo so duhovni pomočniki pri slavljencu vselej vživali. In vršile so se še marsikatere druge lepe napitnice. Naj omenjam tukaj še tudi pesmice, katero je za to slovesnost sestavil g. učitelj Grebenee in jo jubilarju podaril. Minola je sicer slovesnost' ali ostala nam bode v spominu vsikdar. Ko-nečno pa iz dna srca želimo našemu ljubljenemu jubilarju, da bi jih ljubi Hog ohranil še prav mnogo let zdravih in krepkih, da bi zamogli v petih letih obhajati še lepšo slovesnost, namreč zlato svojo mašo. Iz Stranic. (Župani.) Kupil sem pred nekim časom na ne dalnjem sejmu živinče. Ali to ni nič novega, nič posebnega. Ko pa razvijem in pogledam potni lisi, skoraj se me nevolja loti. In komu bi se tudi do-padel, ker je pisan s tolikimi pogreški; ko bi ne izpo-znal, da je to vsled nevednosti, kar naznanil bi ime onega župana, kateri tako pači potne liste. Ril je pa pisan tako-le: Občina s slovenskimi črkami, okraj tudi tako, dežela je bilo pa že »Štajermark«, nadalje »ime posestnika« in »odkod« bilo je po večjem slovenski, a tam, kjer je število živine pa zopet »1 Ogs« in spodaj siva farba«; in kraj, kamor se živina žene, zopet »vier Markt (1.« — Spoštovani bralci ! komu bi se dopadala ta slovensko-nemška pisava? Saj že to rodoljuben človek težko prenaša, da so v popolnoma slovenskih občinah nemški pečati; pa kaj, to se ne da tako hitro pre-narediti, po časi se zna tudi popravili, ali pisanje, to se pa lahko izpremeni, ako ima občinski predstojnik le modro glavo in pa ljubezen do maternega jezika. Zatorej župani slovenski, spoštujte naš mili slovenski jezik, in ne delajte sramote našemu narodu, ker bi nam lahko naši nasprotniki rekli: (Hejle, kako Slovenci svoj jezik ljubijo, v popolnem slovenskih krajih, pa nemški pišejo. Se ve, da bojo po svoji misli trdili, da je to prav. Prav le nemščina bi naj bila po njihovi želji veljavni jezik med tem, ko bomo mi zastonj čakali na to, da bi oni dali našemu jeziku veljavo, ako mu je saini ne pridobimo. Zato še enkrat kličem: Rojaki slovenski, posebno občinski predstojniki, bodite vstrajni v domoljubnem delovanji ter služite v čast, pomoč in dobremu imenu milemu narodu našemu! Iz Šmarja pri Jelšah. (Požar, trgovec.) Mirno se razvija med nami naše ubožno življenje, vendar se je letos pri nas dvakrat huda nevarnost in skoraj strašna nesreča oglasila in mudila. V sredi trga razsvetljeval je v noči 25. marca silni požar temno, a vendar hvala Rogu, mirno noč. Pristava ali hlevi trgovca .ložefa Wagnerja se je vnela. Kako, tega še sedaj ne vemo. (lovori se mnogo, a ne ve nič. Pilo je tam razun krme še shranjenih veliko drv, desek in tudi premoga. Požar-je bil vsled tega velik. A naša požarna hramba je pridna in gibčna. Na vsako stran in sicer koj zraven sta še drugi dve pristavi. Ko bi se sosedna .lagodičeva vnela, tedaj bi lehko rekli s Schillerjem nad Šmarjem: Prah in sip Je domovje. — Ob enajsti uri se oglasi naš v resnici prav pazni čuvaj, in da žalostno znamenje s svojim rogom, znamenje neizrečene nesreče. Urno vzdigujejo ljudje svoje trudne glavice, in vrejo skupaj na gorišče, da bi vsak pomagal po svojih nioèéh. Celo bolnike je vzdignilo iz mučnega ležišča, kajti strah in nevarnost napela je njih zadnje moči. A vendar se je nam posrečilo sosedno pristavo oteti, in tako je bila tudi nevarnost za trg končana. Pa to še ni konec. Kakor bi Krinij peklenska moč razprostrla nad Šmarjem svoja temna krila, tako se je nas ognjena nesreča oklenila. Ravno čez teden dni, tudi v petek zvečer, vname se druga, zraven upepeljene stoječa pristava, in sicer v tako skrivnem količu, da bi se ogenj, ako bi hlapec ne šel poprej slučajno v hlev, še le tedaj zapazil, kedar bi švignil vse vničujoči plamen že v temno noč in hi nastopil svojo razsvitljevalno službo. - Za pisanko pa smo dobili narodnega trgovca. V mladostnih njegovih prsih bije verno, značajno, narodno srce. Od gosp. Ihidovernika pa tudi pričakujemo solidne postrežbe in o tem prepriča se lahko vsakdo sam. Iz Veržeja. (Požarna bramba.) Vendar enkrat so prišli požarniki naši na pravo pol pravice in resnice s tem, da so si letos izvolili narodnega poveljnika. Ta je sklical že v prvem Ijednu sejo, kjer je predlagal, naj se nemška znamenja, povelja in vse drugo, kar je bilo doslej nemško, odpravi ter nadomesti s slovenskim. Ta predlog so enoglasno odobrili. To je lepo in častno! Društvo si je s tem pridobilo poštenje in čast. ne samo v trgu. ampak tudi daleč okoli. Število udov se izdatno množi, dočim se je prej. ko je še bilo vse nemško, jako zmanjševalo. Res, skoraj sramotno je bilo za naš trg. da je društvo imelo le Iti udov, čeravno je dosti hrabrih in krepkih mož in mladeničev v trgu. A kaj je bilo vzrok, da jih ni več pristopilo? Odgovor na to je čisto lahek, če le malo premislimo naše sedanje razmere, No, zdaj mislimo, da smo dosegli naš namen; ker to edino nas je še peklo, močno peklo, že več let. Le tako naprej, da se bomo mogli ponašati, da smo močan steber in trdna zasloinba ob meji, mili naši slovenski domovini! Upamo tudi, da se bodo ognjebranci naši bolje, kakor dt slej vadili s svojim orodjem; a ne samo, gasil grla. V slogi je moč. Ne vdajmo se! Izpred Vojnika. Mislil sem, da mi ne bo treba tako hitro zopet prijeti za pero, da naše nemškutarje malo izprašim, kajti so prašni. Te strežnice ti je kura pičila. Vi se čudite temu? Nikakor se ni treba, gospod urednik, zakaj sešli so se, češ, mi smo vendar »gšeit ljudje«, tožimo torej tega, ker je pisal v Slov. Gosp. In združila se je, kakor navadno, vsa neničurska tolpa pri W. Eranceljnu, kakor lisičja družina pri Krznarji. Res prav poj6 senice. In senic je pri nas, kakor nem-škutarjev. Radi hi jih nekaj oddali: toda nihče ne mara za to šaro. Toda pustimo v miru nemškutarje vse in si oglejmo naše »Nemce«. In tak je prvi bojda iz Zavca, Švabov Erancelj, ki ima kaj lepo nemško ime. Nedavno je prè imel pri okrajnem šolskem svetu govor in branil in poveličeval je: koga? Ambroschitza. Prcc so se vsi držali na jok - zmotil sem se — na smeh, ker pač tako krivično našega nadzornika napadajo. Tudi v Voj-niku je, kadar je bil še Miglič tu, naš Erancelj poveličeval nemško pesem. No najbolje bi storil, da gre za »opernsangerja«, ker ima tako lep glas. Toda dovolj, gospod Francelj, midva prideva še kje drugikrat skupaj. Drugi »Nemec« je, kakor že ime kaže, nadučitelj Voj-niški, slavnoznani gospod Košutnik, ne - vedno se zmotim Koschutnigg je »dajč«. Ta ima menda nalogo, da mežnarje in otroke poprašuje, kaj »nekdo« vse govori. To je dobro. Hm,'gospod nadučitelj, ne utegnem in tudi se mi vredno ne zdi mnogo pisati o Vaši osebi, samo to rečem, prašajte rajši ljudi in če tudi otroke in mežnarje, kaj pa kaj ljudje govorijo o neki C. in o nekem K. Če ste Vam ti osebi poznani ali ne, ali pa kaj v žlahti, jaz ne veni in tudi za to odgovornosti ne sprejemam. Samo na misel mi je prišel nemški prego- vor, katerega bi jaz po slovensko tako-le rekel: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce . --- Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsk-o. Dolgo ni bilo v državnem zboru toliko važnih rečij v posvetovanji, kakor jih bode v sedanjem. Dunajska občila pa nova veljava denarja naj se sklene v tako kratkem času! Poslanci so si glede na oboje v strahu, vlada in najbolj minister za državne linance pa ima poguma, da ga že tudi nas postaja stiVili. Za občila, železnice na Dunaji,' bode treba iz državnih kas 41 milj., koliko pa jih požre nova veljava, tega ne ve nihče. Upajmo, da no preveč! Češko. Da-si deželni zbor v 1'ragi ne mara če-skonemške sprave v sedanji obliki, vendar vlada ne od-jenja od nje ter sedaj na svojo roke vstanovi novo c. kr. okrajno sodnijo v Toplici — za nemške okraje. Zoper to ugovarja sedaj vse češko ljudstvo, nemški veljaki smejejo pa se v pest, češ, da je vlada na Dunaji sedaj že po polnem na njih strani. Štajarsko. Na novo gre govorica, da stopi ces. namestnik v (Iradci. baron Kiibeck v pokoj, na njegovo mesto pa pride neki baron Puthon, sedaj ces. namestnik v Linci. Mi še ne verjamemo, pa tudi ne želimo take spremembe. Najbrž je ona le -pobožna želja' nemških nacijonalcev. V (iradci je umrl dr. Biederman, dekan in profesor na c. kr. vseučilišči. Izmed vseh nemških profesorjev je bil menda on edini prijatelj slov. dijakov na tem vseučilišči in vendar se na njem največ slov. mladeničev pripravlja za državne službe. Koroško. Vojno ministerstvo je odločilo, da v koroškem pešpolku št. .7 slov. jezik ne velja na dalje za drugi polkovni jezik. V njem neki no služi na slo več, kakor 10 slov. vojakov in še ti znajo vsi (?) nemški. Da je to na veliko veselje nemškim liberalcem, razu-meje se lahko. •— Slavnost slov. društva >Straža je bila včeraj v Oelovci veličastna in je tajnik kranjske c. kr. kmetijske družbe, (luslav l'irc, s privoljenjem ministra za poljedelstvo govoril o gospodarskih rečeh. K ranjsko. Dopolnilne volitve v mestni zastop vršijo se v Ljubljani letos gladko, po volji »Slov. društva . vdeležuje se pa jih le malo, pičlo malo volilcev. V tretjem razredu n. pr. je 103.1 volilcev, p riši rt pa jih je samo 171 na volišče. — Slovenci imajo v deželnem zboru sicer večino, toda razcepili so se v troje klubov in po vrhu še je ostalo nekaj »divjakov«, ni pa vseh slov. poslancev več, kakor 24. To nam je prava podoba slov. sloge! Primorsko. V deželnem zboru v Gorici se ne krati pravica slov. jeziku ter aovori vsak poslanec lahko v slovenskem ali italijanskem jeziku. Slov. poslanci pa torej govore tudi le slovenski. Kedaj bode tako v (iradci našim mogoče? Tržaško. Država ima v Trstu nekaj ljudskih šol na svoje stroške, kaj iacega ne obstoji menda v nobenem drugem mestu. V teh šolah so obhajali v nedeljo tudi Radeckvja spomin; se ve. da v laških t. j. mestnih šolali tega niso storili, kajti Radeckv je bil avstrijski domoljub. I s te rs k o. V Opatiji je bil v nedeljo shod volilcev prof. Spinčiča. Poročal jim je o svojem delovanji pa kriv menimo, da ni bil on, če jim ni mogel poročati veselih rečij. Volilci so mu izrekli popolno priznanje. Hrvaško. Tiskovne razmere v Zagrebu niso posebno vabljive: Državno pravdništvo je n. pr. zaplenilo zadnjo številko »Prijatelja naroda«, ob enem pa je sod- nija zaprla urednika in vodjo tiskarne je obsodila na 200 H. kazni. In vse to zavoljo par »nesrečnih« vrstic! Ogersko. Poslancu Pazmandy ni po volji, daje predsednik v ogerskem ministerstvu, grof Szaparv bil na Dunaji, ko so odkrili spomenik maršala Radeckv. oi*ii. Pri pismenih poprašanjih noj se mi ob enem naznani mera in cena. Mali zavitki se lahko pošiljajo po pošti. Posestvo na prodaj. Vdovec, 00 let star, proda prostovoljno svoje posestvo pri farni cerkvi: hišo z gospodarskim poslopjem, pripravno za vsako kupčijo, kjer je že dolgo let oštarija in mesarija in 10 oralov travnika, njive in vinograda. Plačilo v obrokih po ugodni ceni. Več se izve pri Francu Pichler-ju, posestniku v Koprivnic', pošta Reichenburg, Stajarsko. 1-3 Cerkveno pistojništvo v Trbonjah pošta Vuzenice proda prav po ceni tri še čedne svctilnicc: ena je za „večno luč", dve so najsvetejšega zakramenta: podoba, goreče s perutnicama; od mesinka, i ekdaj so bile posrebrnjene. 2—3 Dve lepi posestvi v Polenšaku, eno z lesenim hramom in tremi orali zemljišča, drugo z zidanim in z opeko pokritim hramom in pet oralov zemljišča se ceno prodasta. Dve tretjini zneska lahko ostanete po .4 »/„ obresti na pesestvu. Več pove Martin Segula v Polancih. i_4 Kraniarija najraji s krčmo vred in nekaj zemljišča blizo kake farne cerkve z dobrim prometom se išče kupiti, ponudbe s ceno vred sprejema upravništvo „Slov. Gosp." pod štv. 17. 1-3 Lepa jabolčna drevesa, komad :tO kr., prodaja 2G-2G Jož<5 Janežit4, ■m H i a<-IJt.lt eni pri llre/.irali. Kdor hoče uživati «1o lir« I <*«•«! i no prave — ne na pol sožgane in polne slaja, ki v ustih ostane Kneipp-ove slad ne kave naj kupuje le blago v rnilet ilt štirivoglatib zavitkih limtov 0 «> kiti o, katera presega navadno bobovo kavo. lirntje < Orcgenz; od vlč. g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovarna za si?,dno kavo na Avslrijsko-Ogerskem. France Dolenc v Mariboru, v Graškem predmestji, Tegetthoff-ove ulice šiv. 21. Vcločastiti duhovščini in slavnemu ]). n. občinstvu, priporočam svojo velike zalogo vsake vrste Miihiirurpi. pliil■■cti<'K'a in inmliiesa It I it mi za letne mošhe in žriiMke t tak postranski zaslužek, ki se vcilno vekša in mnogo let traja. — Lastnoročno nemški in slovenski pisane prošnje, katerim je treba pridejati ¡ircpiK«' «pričeval in reference, naj' se pošljejo pod ,,SOI.li»l*' v («rmlcr poste restante. Specijalne tovarne za vsake vrste. za vss svrlie. GPSir" žlebe v vsaki velikosti. 5"20 Comrnandit-Ge^ellschaft fur Pumpen- und Maschinenfabrikation W. OARVEriS, Wien, !., Wallfischgasse f^r. !4. Zapisniki brezplr.čito ¡^franko. IjlJAJSiMIMMiMlLJIkfgTl^MflBfflB Priporočam svojo dobro izkušano kotlovino, znotraj kosite rne va lili ti m peronospora - irizgalnice, komad 14 gi. kVi^ictilllP i/rftfilSiOP nekdaj imenovane univerzalne krogljiee, zaslužijo po pravici to l\l ll/lclillltJ iU UijEjioC, ime. ker je vt,]iko Lakih boieznij. pri katerih se kaže izvrsten uspeh teh krogljie. Ž o več ko 10 let so te krogljiee razširjene in od zdravnikov zapisane. Malo je takih družin, pri katerih se ne bi rabile te krogljiee. Jedna škatljica s 15 krogljicaini stane 21 kr., jedcu zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in starte: 1 zavitek krogljiee 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld/20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kricistilne krogljiee" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kate- rega je .videti na navodilu za porabo. Anglefti balzam, sleklenica 50 kr. nn n7ollliriQ Pserhoferja I posodca40 kr., prosto ¿d UZbUllllb poštnine 65 kr. IFnnntnDTr trni; aoper nahod, hripavost, kašelj ird. ena il[JulbOV AUA, steklenica 50 kr. Aineri asko mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. Pral poti poteiijooi75aS:ca60kr:' pošminepro^ "* za o olt°nec ^s'e'{'ei'ca ^okr, pošt»''1» prosto UiidVoreVi niiaaoV Z0P01' kašeli it(i 1 Škatljica 35 kr., njdMhHi pidiiGi, poštnine prosto 60 kr. J. Pserliofcrja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld. Življenska esenca £ražkc kap!jice) znpor pokvarj"nj,i ničica 22 kr. želodca, slabo probavanje itd. Stckle- TTlliirPlWilhli lllütftpii l)rof- St