GozdVestn 80 (2022) 3144 Teden gozdov 2022: Sodobna nega gozda Gozdarstvo v času in prostoru Nega gozda je glavno orodje za usmerjanje razvoja gozdov in temelj skrbnega gospodarjenja z gozdom. Za negovanimi gozdovi stojita skrben lastnik gozda in strokoven gozdar. Nega gozda je bila pod geslom Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi osrednja tema letošnjega tedna gozdov, ki je potekal od 23. do 29. maja 2022. Sodobna nega gozda Prirejeno po zloženki Sodobna nega gozda, ZGS, BFGO, MKGP, GIS, maj 2022 Slovenski gozd in gozdarstvo sta pred velikimi izzivi, ki so posledica vse večjih potreb družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah iz gozda ob vse večjih motnjah zaradi podnebnih sprememb. Napovedi predvidenih posledic podnebnih sprememb v Sloveniji kažejo na zviševanje povprečne letne temperature, drugačno razporeditev padavin med letom, večjo sušnost v vegetacijskem obdobju, pogostejše naravne ujme (požari, vetrolomi, snegolomi in žledolomi), spremembe v zastopanosti drevesnih vrst v gozdovih, širjenje tujerodnih vrst, hitrejše širjenje bolezni in škodljivcev v naravnem okolju. Ključni odziv gozdarstva na podnebne spremembe je prilagajanje gospodarjenja z gozdovi, s katerim želimo zmanjšati negativne posledice podnebnih sprememb na gozd in zagotoviti uresničevanje vseh funkcij gozdov tudi v prihodnosti. Izrazite podnebne in družbene spremembe pomembno vplivajo na načrtovanje in izvajanje nege gozda. Poleg vzgoje najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov stopa v ospredje nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozda na negativne posledice podnebnih sprememb ter hkrati ohranjamo njegovo biotsko pestrost. Sodobna nega gozda upošteva klasična načela nege, usmerjena pa je na manj izbrancev, del sestoja prepušča naravni Slika 1: Sodobna nega gozda vključuje ukrepe za gojenje kakovostnih, odpornih in raznovrstnih gozdov prihodnosti. GozdVestn 80 (2022) 3 145 Gozdarstvo v času in prostoru samodejnosti in se tesno prilagaja razmeram v gozdnem sestoju ter ciljem gospodarjenja z gozdovi v podnebno nestabilnem okolju. Spremenjene naravne in družbene razmere terjajo iskanje novih poti pri negi in usmerjanju razvoja gozdov. Pravilna in pravočasna izvedba ukrepov nege ugodno vpliva na vse funkcije gozdov. Z negovalnimi sečnjami usmerjamo razvoj mladega gozda v odrasel gozd, oblikujemo ustrezne razmere za njegovo rast, ob tem pa pridobivamo tudi gozdno-lesne sortimente, ki jih lahko uporabimo. Z redčenji povečujemo rastni prostor in pospešujemo rast dreves s kakovostnimi lastnostmi, obenem pa povečujemo njihovo stabilnost in odpornost. Ugodno razmerje med debelino in višino dreves povečuje odpornost dreves in zmanjšuje tveganja za poškodbe dreves zaradi obremenitev, ki jih povzročajo veter, sneg in žled. Z nego lahko vplivamo tudi na biotsko pestrost v gozdu – pospešujemo manjšinske in plodonosne drevesne vrste ter ohranjamo stara in odmrla drevesa, ki so pomembni habitati za različne rastlinske in živalske vrste. Z nego lahko uravnavamo drevesno sestavo gozda, da je čim bolj skladna z rastiščnimi razmerami in gozdnogojitvenimi cilji, obenem pa čim bolj vrstno pestra. V gozdovih, kjer prevladujeta rekreacija in turizem, z nego poudarjamo lepoto gozda in odstranjujemo drevesa, ki so lahko nevarna za obiskovalce. Na strmih rastiščih, kjer sta poudarjeni zaščitna in varovalna vloga, skrbimo za takšno strukturo gozda, ki zmanjšuje možnost erozije. Nega mladja Mladje je prva zasnova bodočega sestoja, ko se razvijejo posamezna drevesca v zeliščnem in delno grmovnem sloju (od vznika do 1,5 m višine). Z nego mladja želimo vzgojiti čvrsto goščo določene zmesi drevesnih vrst, zgrajeno iz številnih kakovostnih, kar najbolj obetajočih in vitalnih drevesc v zgornjem sloju. Mladje lahko negujemo posredno, po naravni poti, s pomočjo zastora odraslega gozda. Neposredno izvajanje ukrepov nege je nujno povsod, kjer mladje nima zaščite matičnega drevja in obsega: • čiščenje – iz mladja odstranimo zelo razraščena drevesca, silake, predrastke in košata drevesca, poškodovana in bolna dre- vesca, ovijalke ter grmovne vrste, ki ovirajo razvoj želenih mladic drevja, • rahljanje pregostih skupin mladja, Slika 2: Nega mladja – čiščenje in obžetev GozdVestn 80 (2022) 3146 Gozdarstvo v času in prostoru • uravnavanje drevesne zmesi z odstranitvijo mladic neželenih vrst, • obžetev trav in zelišč okoli mladih drevesc, • dopolnjevanje mladja z dosaditvijo, • zaščita mladja pred škodljivimi vplivi. Izvajamo samo tiste ukrepe, ki so nujni in dajejo največje učinke. Razen obžetve izvajamo nego mladja na začetku ali ob koncu vegetacijske dobe. Pri sodobni negi mladja čiščenje omejimo le na zelo moteče predrastke, zelišča, grmovnice in ovijalke, ki omejujejo rast drevesc, ki jih želimo obdržati v sestoju (npr. svetloljubne drevesne vrste). Pri sodobni negi se redko odločamo za rahljanje zaradi vzdrževanja kolektivne stabilnost sestojev, razen pri zelo visokih gostotah in v posebnih primerih. Pri uravnavanju zmesi sproščamo le posamezne osebke konkurenčno manj sposobnih drevesnih vrst (npr. javor, jesen, češnja, hrast, oreh, brek, skorš). Pred obžetvijo je pri redkem naravnemu mladju smiselno s količkom označiti želena drevesa in jih obžeti. Obžetev naj bo lijakasta ob drevesu in ne po celotni površini podmladka – z delom na celotni površini bi odstranili tudi samoniklo naravno mladje. Nega gošče V gošči se drevesca sklenejo v višini pasu. Med drevesci se začne konkurenčni boj za svetlobo in hranila, oblikujejo se plasti. Sestavni del konkurenčnega boja je naravno izločanje dreves. Z nego posegamo predvsem v zgornjo plast gošče. Cilj je vzgoja vitalnega in stabilnega letvenjaka z veliko kakovostnimi osebki. Pri negi gošče si lahko pomagamo z zastorom odraslega gozda, kar je najcenejša in hkrati celovita oblika nege. H kakovosti, stabilnosti in raznovrstnosti gošče bistveno pripomoremo z neposrednimi ukrepi: • rahljanjem pregoste gošče, • čiščenjem – odstranjevanjem drevesc z neže- lenimi lastnostmi (negativna izbira), • redčenjem – poiščemo drevesca s pozitivnimi lastnostmi in jim pomagamo tako, da odstra- nimo enega do tri tekmece (pozitivna izbira), • uravnavanjem zmesi drevesnih vrst, Slika 3: Nega gošče – uravnavanje zmesi GozdVestn 80 (2022) 3 147 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 4: Primer redčenja bukve. V fazi letvenjaka gojimo gost sestoj, da se debla čistijo vej. Ko dre- vesa dosežejo 10 m čistega debla (brez vej), začnemo z močnimi redčenji, da drevesa razvijejo velike krošnje. Taka drevesa hitreje priraščajo in tako zmanjšamo verjetnost po- java rdečega srca. Pravilo 30/60/90 za listav- ce: na 30 % drevesne višine je 60 % volumna in 90 % vrednosti drevesa. *prirejeno po Helmut Ri- eger (2004) • stopničastim oblikovanjem robov gošče, • varstvenimi ukrepi (npr. zaščita pred divjadjo). Sodobna nega gošče vključuje naslednje prilagoditve: čiščenje v gošči izvajamo le tam, kjer so posamezni moteči predrastki, ki omejujejo rast drevesc, ki jih želimo obdržati v sestoju (npr. svetloljubne drevesne vrste). Rahljanje zaradi pomena kolektivne stabilnost sestoja pri sodobni negi izvajamo le redko. Redčenje omejujemo na enkratno pospeševanje manjšinskih, svetloljubnih, konkurenčno manj sposobnih vrst (npr. javor, jesen, češnja, hrast, oreh, brek, skorš) na razdalji 5–10 metrov med posameznimi osebki. Pri uravnavanju zmesi sproščamo posamezne osebke prej naštetih konkurenčno manj sposobnih drevesnih vrst. Nega letvenjaka in drogovnjaka Letvenjak je odraščajoči gozd, visok nekaj metrov, drevesa zgornje plasti pa merijo do 10 cm v premeru. Razvojni fazi letvenjaka sledi faza drogovnjaka, ki je sestoj dreves prsnega premera od 10 do 30 cm. GozdVestn 80 (2022) 3148 Gozdarstvo v času in prostoru Ukrepi nege v letvenjaku in drogovnjaku • V letvenjaku in drogovnjaku je glavni ukrep nege gozda izbiralno redčenje, s katerim izboljšujemo kakovost gozda, njegovo sta- bilnost in zdravstveno stanje. Zdrava in kakovostna izbrana drevesa (izbrance) pospešujemo tako, da odstranimo drevesa, ki jih najbolj ovirajo pri razvoju (konkurente). V večini primerov odstranimo eno ali dve konkurenčni drevesi. • V letvenjaku lahko z izločanjem določene drevesne vrste še vedno uravnavamo zmes drevesnih vrst. Najvrednejša drevesa, ki se slabo čistijo vej, lahko obvejimo. • V spodnjih plasteh sestoja ne odstranjujemo slabo konkurenčnih dreves, saj ščitijo izbrana drevesa in gozdna tla, pripomorejo pa tudi k mehanski stabilnosti sestoja. Sodobni načini nege letvenjaka in drogovnjaka so usmerjeni na manj izbrancev, ki jih imenujemo ciljna drevesa. Končno število ciljnih dreves je odvisno od drevesne vrste in je od 80 do 250 dreves na hektar. Pri izbiri velja načelo, da imata vitalnost in stabilnost prednost pred kakovostjo, le-ta pa pred razdaljo med drevesi. V vmesnih prostorih med ciljnimi drevesi ne ukrepamo in redčenje prepustimo naravnemu razvoju. Ciljnim drevesom odstranjujemo konkurente (eno do tri na drevo) z namenom razvoja velike in somerne krošnje, dobrega priraščanja v debelino in krepitve stabilnosti. Nega odraslega gozda O debeljaku govorimo, ko drevje preraste povprečni prsni premer 30 cm. To je najdaljše obdobje v življenju gozda. Ukrepi, ki jih izvajamo v odraslem gozdu: • z izbiralnimi redčenji še oblikujemo končno podobo odraslega gozda in hkrati pridobi- vamo pomemben dohodek za lastnika gozda. Izbiralna redčenja z večjo starostjo ponavl- jamo vse bolj poredko; • svetlitvena redčenja nadomestijo prejšnja iz- biralna – v začetni fazi odstranjujemo manj kakovostna ali poškodovana drevesa in tako sproščamo krošnje izbrancem ter povečujemo njihov vrednostni prirastek in postopno obli- kujemo semenska drevesa; • nega polnilnega sloja – polnilni sloj je v večini slovenskih gozdov zaželen, saj ugodno vp- liva na mikroklimo in tla ter hkrati varuje debla izbranih dreves; polnilni sloj je lahko tudi dodatni vir lesa za kurjavo. Ko bujno raz- vita drevesa polnilnega sloja silijo v zgornjo drevesno plast, jih moramo delno odstran- iti, da zaustavimo odmiranje spodnjega dela krošenj odraslih dreves; • obvejevanje je smiselno le še pri mlajših drevesih, ki se slabo čistijo vej; • uvajanje sestoja v obnovo začnemo s post- opnimi sečnjami, ki omogočajo nasemenitev in vznik mladega gozda ter z ukrepi priprave sestoja in tal na naravno obnovo. S posredno nego mladja po naravni poti, s pomočjo odraslega gozda, z zastorom krošenj varujemo mladje pred nezaželenimi zunanjimi vplivi okolja (sneg, toča, veter, pripeka, suša ...) in uravnavamo razmerje med deležem senčnih in svetloljubnih drevesnih vrst v nastajajočem sestoju. Slika 5: Razvoj gozda (*prirejeno po Helmut Rieger 2004) GozdVestn 80 (2022) 3 149 Gozdarstvo v času in prostoru Zakaj nega gozda? • Z nego usmerjamo razvoj gozda v smeri, ki zagotavlja trajno in optimalno izpolnjevanje vseh funkcij gozda v danih razmerah. • Z ukrepi nege pospešujemo ugodne dejavnike v razvoju gozda in zaviramo neugodne, pri čemer izkoriščamo čim več naravne samodejnosti in posnemamo naravo v njenih zakonito- stih, procesih in mehanizmih. • Z nego krepimo stabilnost, odpornost in sposobnost okrevanja gozda, večamo kakovost lesnih sortimentov in s tem vrednost gozda, ohranjamo njegovo pestrost ter krepimo vse vloge gozda, ki jih ima v določenem okolju. GozdVestn 80 (2022) 3150 Slika 6: Uvodni nagovori na osrednjem dogodku Tedna gozdov 2022. Gozdarstvo v času in prostoru Pregled dogodkov v Tednu gozdov 2022 V okviru Tedna gozdov 2022 je bilo v organizaciji gozdarskih instituciji in gozdarskih društev več kot 30 dogodkov in več kot 50 aktivnosti po vsej Sloveniji. V nadaljevanju so opisani osrednji ter izpostavljeni dogodki in zanimivosti, za katere predvidevamo, da bodo zanimivi za bralce. 17. 5. 2022 – napoved Tedna gozdov 2022 na novinarski konferenci ob izpustu risa Bliska V torek, 17. maja 2022, je bil na novinarski konferenci ob izpustu risa Bliska na gradu Snežnik predstavljen napovednik Tedna gozdov 2022. Za medije je teden gozdov napovedal Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). 24. 5. 2022 – osrednji dogodek ob Tednu gozdov 2022 Pri hiši na Magolniku, blizu srca Slovenije, je v organizaciji ZGS potekala osrednja prireditev Tedna gozdov 2022. Na osrednji prireditvi tedna gozdov so se zbrali predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij, lastniki gozdov, študenti gozdarstva, naravovarstveniki in okoljevarstveniki, predstavniki lokalne skupnost in drugi udeleženci, ki so se podali v gozd z nalogo načrtovanja ukrepov nege gozda. Spoznali so temelje sodobne nege gozda, ki poleg usmeritve v kakovost poudarja tudi odpornost in raznovrstnost gozdnih sestojev. V skupinah so simbolično izvajali ukrepe nege gozda in se pogovarjali, kaj nega gozda in njeni ukrepi pomenijo za gozd, družbo in deležnike v gozdnem prostoru. GozdVestn 80 (2022) 3 151 »Z ukrepi sodobne nege gozda usmerjamo razvoj gozdov v načrtovano smer in pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe. Trajnostno zagotavljanje vseh funkcij, ki jih gozdovi nudijo družbi, bi bilo brez izvajanja nege gozda močno oteženo. Pričakovanja družbe do gozdov postajajo vse večja in kompleksnejša – gozdovi postajajo vse pomembnejši prostor za rekreacijo, vir energije, okolje za varovanje biotske raznovrstnosti, turistični produkt, … Vse interese in pričakovanja bo mogoče uskladiti le ob strokovnem načrtovanju ter medsebojnem spoštovanju in sodelovanju vseh deležnikov v gozdnem prostoru,« je v uvodu v prireditev povedal mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. 25. 5. 2022 – znanstveno srečanje Gozd in les v času in prostoru 2022 Znanstveno srečanje GOZD in LES v času in prostoru, ki ga vsako leto organizira Gozdarski inštitut Slovenije, je bilo letos namenjeno pregledu stanja in obnove gozdov, trendom razvoja in nevarnostim za gozd ter lastnostim lesa. Predstavljena so bila predavanja in različni projekti, ki raziskujejo omenjene tematike. Sklenili so ga z okroglo mizo, kjer so strokovnjaki spregovorili o pomenu lesa za biogospodarstvo in energetsko strategijo Slovenije. Posnetke dogodka v treh sklopih si lahko ogledate na spletnih straneh www.gozdis.si. Slika 7: Na osrednji prireditvi so udeleženci v skupinah simbolično izvajali ukrepe nege gozda. 25. 5. 2022 – Prireditev Gozd, voda in mlinček V sredo, 25. maja 2022, so sodelavci ZGS, območna enota Ljubljana, v Sračji dolini pri Črnučah pripravili tradicionalno (tokrat osemnajsto po vrsti) prireditev GOZD, VODA in MLINČEK. Prireditev je namenjena predvsem šolam in vrtcem, na njej pa izvajajo aktivnosti gozdne pedagogike, to je ozaveščanja in seznanjanja predšolske in šolske mladine o pomenu gozda. Kot sponzorji so na prireditvi sodelovali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, projekt Gozdovi za prihodnost ter podjetji Tajfun in Unicommerce. Letos je bil odziv izjemen, saj je prišlo več kot 800 otrok in vzgojiteljev. Prihajali so peš in z avtobusi, predvsem iz bližnjih vrtcev in šol. Udeleženci so se na krožni sprehajalni Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3152 Sliki 8 in 9: Utrinki iz prireditve Gozd, voda in mlinčki poti ustavili na točkah, kjer so jim gozdarji predstavili različne vsebine. Skozi aktivnosti in igro so udeleženci spoznavali gozd in delo gozdarjev. Letos so vsebine prilagodili osrednji temi tedna gozdov, to je negi gozda. Predstavili so različne ukrepe nege gozda – kako gozd ščitimo in vzgajamo od mladega gozda do zrelih sestojev. Otroke je najbolj pritegnilo postavljanje mlinčkov na potoku Črnušnjica, hoja po slepi stezi, spoznavanje gozdnih živali, vloga lovca, opravili so tudi poseben “izpit za volka” in številne druge aktivnosti. Predvsem pa so vsi skupaj preživeli prekrasen dan v gozdu ob žuborenju potoka in v družbi gozdarjev. Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3 153 25. 5. 2022 – Odprtje razstave Ptice iz gozda 25. maja popoldne je na Večni poti 2 v avli galerije GIS v organizaciji Zveze gozdarskih društev Slovenije potekalo odprtje razstave Ptice iz gozda in predavanje Vloga in pomen ptic v gozdovih. Avtor razstave in predavatelj je bil mag. Mirko Perušek, gozdar, ki se ukvarja tudi s fotografiranjem narave in predvsem ptic. Po predavanju je udeležence nagovoril dr. Hubert Zeiler, ki je predstavil avtorjevo življenje in delo. Manjkal ni niti zabavni kulturni program. Slika 10: Predavanje Mirka Peruška Vloga in pomen ptic v gozdovih. Slika 11: Razstava fotografij Mirka Peruška Ptice iz gozda Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3154 26. 5. 2022 – dan odprtih vrat Gozdarske- ga inštituta Slovenije in Centralne enota Zavoda za gozdove Slovenije 2022 Gozdarski inštitut Slovenije in centralna enota Zavoda za gozdove Slovenije v tednu gozdov tradicionalno pripravita dan odprtih vrat, ki je letos potekal v četrtek, 26. 5. 2022. Tisti dan so gozdarji, gozdni pedagogi in gozdarski raziskovalci medse povabilo učence vrtcev in osnovnih šol in zanje pripravili zanimive delavnice ter aktivnosti. Tokrat so sodelovali tudi naravovarstveni nadzorniki iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Letos je v okviru dneva odprtih vrat potekalo trinajst delavnic, na katerih so otroci spoznavali gozd, gozdarstvo, podnebne spremembe, ravnovesje v naravi, vodni krog, gozdne živali, gozdno genetiko in druge tematike. Skupaj se je dneva odprtih vrat udeležilo več kot 300 otrok, večinoma iz ljubljanskih osnovnih šol. Razstava likovnih del učencev petih razredov OŠ Zgornje Gorenjske Tradicionalni likovni natečaj ob Tednu gozdov, ki ga na Območni enoti Bled Zavoda za gozdove Slovenije organizirajo v sodelovanju z Gozdarskim društvom Bled, je letos doživel že 28. ponovitev. Letošnja tema likovnega natečaja je bila obnova gozda. V natečaju je sodelovalo sedem osnovnih šol z območja Zgornje Gorenjske. Pri izboru je sodelovala gospa Anja Bunderla, profesorica likovne vzgoje. Nagrajena dela si lahko ogledate v spletni galeriji na https://zavodzagozdove.blog, nekaj primerov pa objavljamo tudi v reviji. Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3 155 Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3156 Obnovljeni traktor Krasser z idrijskim izvle- kom Leta 1961 je Soško gozdno gospodarstvo Tolmin nabavilo tri traktorje znamke Krasser z dvobobenskim vitlom. Po vzoru prototipa inovatorja Štefana Gnezde iz leta 1932 so nanje namestili idrijski voziček in nastala je ena prvih premičnih gozdarskih žičnic pri nas. Na enem bobnu je bila nameščena nosilna, na drugem pa vlačilna jeklenica za spuščanje in dviganje lesa na krajše razdalje. Traktor je zadnjič obratoval leta 1982, ko so se uveljavili tribobenski vitli s stolpom tipa Urus. Skoraj 40 let je propadal na raznih depojih in nazadnje na odpadu starega železja. Leta 2021 je Zavod za gozdove Slovenije ob pomoči Občine Tolmin traktor in idrijski izvlek obnovil kot eksponata, na novo so naredili pokrov motorja in ulili novo tablico znamke Krasser, na novo je bilo narejeno ogrodje s platneno streho. Traktor bo skupaj z idrijskim izvlekom na gozdni učni poti na Kozlovem robu pri Tolminu prikazoval nekdanji način spravila lesa iz gozdov, ki je bil še v večji meri rezultat domačega znanja in izvedbe v nekdanji mehanični delavnici v Poljubinju. Trenutno je začasno nameščen pred upravno stavbo OE Tolmin. Na temo obnove traktorja je objavljen tudi spletni video, ki si ga lahko ogledate na strani https://zavodzagozdove.blog. 27. 5. 2022 – Klepet na naj poti v Logarski do- lini ZGS je sodeloval na tradicionalnem Klepetu na naj tematski poti 2021, ki je potekal 27. maja 2022 v organizaciji Turistične zveza Slovenije in Občine Solčava v sodelovanju z ZGS in Slovenia Outdoor GIZ. Dogodek je bil namenjen skrbnikom in načrtovalcem tematskih poti, predstavnikom inštitucij, ki se ukvarjajo z razvojem na področju tematskih poti, predstavnikom destinacijskih organizacij (lokalne turistične organizacije, turistični informacijski centri, občine), turističnim agencijam in organizacijam, predstavnikom lokalnih skupnosti in vsem zainteresiranim posameznikom. Udeležilo se ga je več kot 30 udeležencev. Klepet na naj poti je potekal na tematski poti Pot po Logarski dolini, ki je bila na Dnevih slovenskega turizma 2021 med 37 tematskimi potmi razglašena za najboljšo tematsko pot 2021 v okviru projekta TZS Moja dežela, lepa Slika 12: Kabinetni del Klepeta na Naj poti 2021 Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3 157 in gostoljubna. V ocenjevanje tematskih poti je bilo prijavljenih 37 tematskih poti. Komisija za tematske poti pri TZS je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Slovenia Outdoor GIZ pregledala in ocenila vse poti in na podlagi ocenjevalnih modulov razglasila za najboljšo tematsko pot v letu 2021 Pot po Logarski dolini. Druga je bila Lintverjeva pot in Babina pot v Mitskem parku v Rodiku ter tretja Polhov doživljajski park. Tekmovanje v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna poteka od leta 2011. Doslej je komisija pregledala že več kot 400 tematskih poti. V letu 2021 je potekala tudi anketa med najboljšimi desetimi potmi v Sloveniji. V uvodu so udeležence pozdravili: Karmen Burger s Turistične zveze Slovenije, županja Občine Solčava Katarina Prelesnik in mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Prvi del “klepeta na naj poti” so sestavljali strokovni prispevki na naslednje teme: Turizem v gozdnem prostoru (Jože Prah, ZGS), Turizem in prostovoljstvo na Cerkniškem (Urška Ogrinc), Proces interpretacije in vodenja na tematski poti (Marko Slapnik), Predstavitev NPK Vodnik v naravi in projekt Rural Heritage (Majda Stopar) in Predstavitev pregledovalnika Gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije (Boris Rantaša, ZGS). Predstavitve je moderiral mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Dopoldanskemu delu dogodka je sledil vodeni sprehod po Naj tematski poti 2021 – poti po Logarski dolini pod vodstvom vodnika v naravi Marka Slapnika. V drugem sklopu, na strokovnem vodenju po zmagovalni poti in delavnici, so udeleženci sprejeli zaključke za prihodnost tematskih poti, ki so jih posredovali zainteresiranim deležnikom in pristojnim institucijam. 3. 6. 2022 – Zeleno pero – podelitev priznanj avtoricam najboljših esejev na temo podneb- nih sprememb v Mestnem gozdu Celje V petek, 3. junija 2022, je v Mestnem gozdu Celje v sodelovanju ZGS z društvom Planet Zemlja, katerega poslanstvo je spreminjati odnos posameznikov in celotne družbe do okoljskih tem, komunicirati okoljske teme z najširšo javnostjo, izpeljali podelitev priznanj zmagovalkam in zmagovalcem natečaja Zeleno pero 2022. To je državno tekmovanje v pisanju »eko« novinarskih prispevkov za učence od 6. do 9. razreda osnovnih šol in za dijake srednjih šol. Mladi novinarji so v letos raziskovali tematiko vremena – priložnosti in grožnje, v komisiji pa Slika 13: Vodeni sprehod po Naj tematski poti 2021 Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 80 (2022) 3158 Sliki 14 in 15: Podelitev priznanj zmagovalkam natečaja Zeleno pero 2022 sta med drugimi sodelovala tudi meteorologa mag. Tanja Cegnar in Andrej Velkavrh. Podelitev priznanj je potekala pri Drevesni hiši. Z revirnim gozdarjem Boštjanom Hrenom so na poti do drevesne hiše spoznavali aktivnosti gozdne pedagogike ter gozd in njegov pomen za podnebje. Po prihodu sta v imenu strokovne komisije zmagovalce nagovorila mag. Tanja Cegnar in Andrej Velkavrh, v imenu Zavoda za gozdove Slovenija pa vodja krajevne enote Celje Robert Hostnik in mag. Janez Logar, v. d. direktorja. Zmagovalkam in zmagovalcem je priznanja podelil Vito Avguštin, predsednik društva Planet Zemlja, prireditev pa je moderiral Viljem Grdadolnik. Po prijetnem druženju so se udeleženci skupaj vrnili v Celje. Boris RANTAŠA, Kristina SEVER, Andreja GREGORIČ, Andrej BREZNIKAR, Gal FIDEJ, Dušan ROŽENBERGAR, Jurij DIACI Ilustracije: Metka Kladnik Foto: Boris Rantaša, Andreja Gregorič, arhiv ZGS Gozdarstvo v času in prostoru