PELODNA ANALIZA MEDU V SLOVENIJI -CVETLIČNI MED
(CVETLIČNI MED, MED REŠELJIKE IN MED DIVJE ČEŠNJE)
Romana Rutar, Marinka Kregar - Kmetijski inštitut Slovenije
UVOD
Druga največja skupina lani analiziranih vzorcev, ki je obsegala nekaj več kot četrtino vseh, je bila skupina vzorcev cvetličnega medu. To je še zadnja skupina, ki poleg že opisanih vrstno čistili vzorcev medu (lipa, akacija, kostanj), vsebuje med nektamega izvora. V okvini te skupine bo posebej predstavljen tudi vrstno čisti med rešeljike in divje češnje.
Kot cvetlični med je bilo določenih 75 vzorcev medu,
ki so bili pred analizo deklarirani zelo različno: 57 vzorcev je bilo pravilno deklariranih kot cvetlični med, pet kot mešani gozdni, štirje kot gozdni, dva kot kostanjev, dva kot lipa-kostanj, eden kot lipov, eden kot mešani cvetlični med, trije vzorci pa so bili brez deklaracije.
V analizo smo prejeli tudi tri vzorce medu, od katerih sta bila dva deklarirana in pozneje tudi potrjena kot med rešeljike, eden pa kot med divje češnje.
REZULTATI
PAŠNI OKOLIŠI
Nekaj več kot 65 % vzorcev je poleg drugih podatkov vsebovalo tudi podatek o pašnem okoliša. S predalpskega fitogeografskega območja (Cerklje, Preddvor, celjski okoliš ...) in s preddinarskega območja (Bohor, Praprot, Šentjernej...) smo prejeli po 14 vzorcev, s subpanonskega območja (Prekmurje, Šmarje pri Jelšah ...) in s submedi-teranskega (Branica, Rodik, Komen, Materija, Vreme ...) po osem, z alpskega (Bohinj, Jezersko, Koroška Bela ...) fitogeografskega območja pa sedem vzorcev.
Predalpsko območje
Vseh 14 vzorcev s predalpskega območja je vsebovalo cvetni prah pravega kostanja in bele detelje, 93 % vzorcev je vsebovalo cvetni prah vrbe, 87 % cvetni prah iz rodu slive ter jablane ali hruške, 73 % vzorcev cvetni prah robide in križnic, 67 % vzorcev pa je vsebovalo cvetni prah spominčice.
Pri 11 vzorcih se je kot vodilni cvetni prah - torej kot pelod, ki ga je v vzorcu več kot 45 % - pojavljal cvetni prah pravega kostanja, pri enem vzorcu je to vlogo prevzel cvetni prah spominčice, brez vodilnega cvetnega prahu pa sta bila dva vzorca.
Prcddinarsko območje
Vseh 14 vzorcev s preddinarskega območja je vsebovalo cvetni prah pravega kostanja, bele detelje, nebinovk ter jablane ali hruške. V 93 % vzorcev se je pojavljal cvetni prah iz rodu slive in cvetni prah vrbe, pri 86 % pelod oslada, pri 79 % javorja in črne detelje ter pri 71 % cvetni prah lipe. Z izjemo enega vzorca se je kot vodilni cvetni prah pojavljal pelod pravega kostanja. Pri enem vzorcu je bil to cvetni prah spominčice.
Subpanonsko območje
V	vseh osmih vzorcih se je pojavljal cvetni prah robini-je (neprave akacije) in vrbe. Pri 89 % vzorcev se je pojavljal cvetni prah križnic in nebinovk, pri 78 % vzorcev pa
Slika 1: Cvetni prah nebinovk (a), bele detelje (b), oslada (c) in kostanja (d)
cvetni prah kobulnic.
Kot vodilni cvetni prah se je pri štirih vzorcih pojavljal cvetni prah facelije, pri treh cvetni prah pravega kostanja, en vzorec pa je bil brez vodilnega cvetnega prahu.
Submediteransko območje
V vseh vzorcih, med katerimi sta tudi dva vzorca rešeljike in en vzorec divje češnje, smo zasledili cvetni prah pravega kostanja, vrbe in rastlin iz rodu slive. 88 % vzorcev je vsebovalo cvetni prah ustnatic, 71 % pa cvetni prah robide, nebinovk in križnic.
V štirih primerih se je kot vodilni cvetni prah pojavljal pelod pravega kostanja, v enem cvetni prali iz rodu slive, v enem pa ni bilo vodilnega cvetnega prahu.
Alpsko območje
Zanimivo je, da se je v vseh vzorcih z alpskega območja pojavljal cvetni prah pravega kostanja, bele detelje, črne detelje, spominčice in vrbe. Pri 86 % vzorcev smo zasledili cvetni prah nebinovk, nokote, javorja in kobulnic, pri 71 % pa cvetni prah križnic, robide, ustnatic, jablane ali hruške in cvetni prah iz rodu slive.
Kot vodilni cvetni prah se je pri treh vzorcih pojavljal pravi kostanj, pri dveh spominčica, dva pa nista imela vodilnega cvetnega prahu.
CVETNI PRAH
Iz literature je znano pravilo, da nektarni med določa cvetni prah nektarnih rastlin, če je tega več kot 45 %, pri tem pa moramo upoštevati nekatere izjeme, ki so bile navedene že v prispevku o kostanjevem medu (pravi kostanj, akacija, lipa ...).
V naših vzorcih medu sta bila zastopanost cvetnega prahu nektarnih rastlin in njihov delež zelo pestra. Zastopanih je bilo 20 do 30 različnih rastlinskih vrst, rodov ali družin. Pestrost cvetnega prahu prikazujeta Sliki 1 in 2.
Poleg cvetnega prahu medovitih rastlin se je v vzorcih, podobno kot pri drugih skupinah medu, pojavljal tudi cvetni prah rastlin, ki ne izločajo nektarja (trave, trpotec,
Slika 2: Cvetni prah iz rodu slive (aj, regrata (b) in kostanja (c) v
Slika 2: Cvetni prah vzorcu medu rešeljikt
iz
breza, hrast, jelša, leska, topol, pelin, šaš, koruza, oljkovke, bezeg, kislica, mak, leska, oreh, bor, krčnica, kopriva ...). Prav ta nam je v veliko pomoč pri določanju geografskega porekla.
Vsi vzorci so vsebovali tudi več ali manj elementov mane, to pa kaže, da predvsem pri mešanem medu ni ostrega prehoda med nektarnimi in maninimi (gozdnimi) vrstami medu. O tem bomo podrobneje pisali v prihodnji številki Slovenskega čebelarja.
CVETNI PRAH V VZORCIH CVETLIČNEGA MEDU
Med 75 vzorci cvetličnega medu je bil v 72 % vzorcev vodilni cvetni prah pelod pravega kostanja (vsebovali so ga od 45 % do 96 %).
Pelod spominčice je bil vodilni cvetni prah pri 7 % vzorcev medu (vsebovali so ga od 52 % do 77 %).
Kot vodilni cvetni prah se je pri 5 % vzorcev pojavljal tudi pelod facelije (vsebovali so ga od 48 % do 79 %).
Pelod iz družine križnic je bil vodilni cvetni prah v 3 % vzorcev (vsebovali so ga od 55 % do 70 %).
Vodilnega cvetnega prahu ni imelo 13 % vzorcev medu, torej so vsebovali manj kot 45 % odstotkov cvetnega prahu posameznih rastlinskih vrst. Vodilni cvetni prah vzorcev cvetličnega medu prikazuje Grafikon 1, vendar ta ne zajema tudi rezultatov medu rešeljike in divje češnje.
Spremljajoč cvetni prah različnih rastlinskih vrst se je pojavil pri 24 % vzorcev (vsebovali so ga od 16 do 45 %).
Pomembnejši posamični cvetni prah se je pojavil pri 89 % vzorcev, vsebovalo pa ga je od 3 do 15 %. Posamični cvetni prah številnih rastlinskih vrst, rodov ali družin v obsegu manj kot 3 % so vsebovali vsi vzorci.
Zanimivo je, da smo cvetni prah pravega kostanja v različnem obsegu zasledili pri večini vzorcev cvetličnega medu, razen pri treh. Pogosto se je pojavljal še cvetni prah bele detelje, vrbe in nebinovk.
V	Grafikonu 2 je prikazan spekter cvetnega prahu rastlin, ki so v vzorcih cvetličnega medu prispevale nektar, ne pa tudi cvetni prah v dveh vzorcih rešeljike in enem vzorcu divje češnje. Prikazane so vse rastlinske vrste, rodovi ali družine, ki so se pojavile v obsegu od 1
Vzorci cvetličnega medu In vodilni cvetni prah
Castanaa sativa fctyosotts	Riacelia	Biasscaceae	brez	vodilnega
(pravi kostani) (epomnCica) tanacetifolia (kriZrace) cvet prahu (facelija)
do 2 % in več. Zaradi preobsežnosti in s tem slabše preglednosti grafičnega prikaza niso prikazane tiste rastlinske vrste, rodovi ali družine, ki so bile vedno zastopane z manj kot 1 % cvetnega prahu.
CVETNI PRAH V VZORCIH MEDU REŠELJIKE IN DIVJE ČEŠNJE
Te vzorce medu, torej dva vzorca rešeljike in en vzorec divje češnje, navajamo posebej zato, ker gre za vrstno čisti med in ne za mešanico, kot je cvetlični med. Ob tem naj pojasnimo, da smo s pelodno analizo lahko določili rod Prunus, ne pa tudi vrste Prunus mahaleb (rešeljika) in Prunus avium (češnja).
V vseh treh vzorcih se je pojavil vodilni cvetni prah. En vzorec rešeljike je vseboval 63 % cvetnega prahu rešeljike, v vzorcu divje češnje je z 59 % to vlogo prevzel cvetni prah pravega kostanja, v drugem vzorcu rešeljike pa s 45 % cvetni prah iz rodu slive.
Vsi trije vzorci so vsebovali tudi spremljajoč cvetni prah: v enem vzorcu rešeljike in v vzorcu divje češnje je bil to cvetni prah iz rodu slive, v drugem vzorcu medu rešeljike pa cvetni prah pravega kostanja in vrbe.
V vseh treh vzorcih se je pojavil tudi pomembnejši posamični in posamični cvetni prah.
POVZETEK
Pelodna analiza vzorcev cvetličnega medu je znova pokazala, da le-ta ne more biti edino merilo za določitev
■ > 45% □ 16-45% |n 3-15%
■ 1-2% B<1
Zastopanost posameznih vrst cvetnega prahu v vzorcih cvetličnega modu
10	20	30	40	50	60	70	00	90	100
Delež vzorcev (%)
Grafikon 1
Grafikon 2
Izkušnje naših čebelarjev
vrste medu. Upoštevati moramo namreč, da cvetni prali, ki ga dobimo v sedimentu medu, ni vedno nabran le na rastlinah, na katerih so čebele nabirale nektar, temveč ga nekaj lahko pride v med tudi na druge načine (cvetni prah z dlačic čebel, ostanek cvetnega prahu v satju od prejšnjega točenja...), tega pa s samo pelodno analizo ni mogoče ugotoviti.
Če bi npr. obveljalo zgolj pravilo, da že 86 % cvetnega prahu kostanja določa vrstno čistost medu, bi bilo na račun kostanjevega medu kar 14 vzorcev manj cvetličnega medu.
Za med facelije bi se ob upoštevanju pravila, da vrstno čistost medu določa od 45 do 60 % cvetnega prahu facelije,
število vzorcev cvetličnega medu zmanjšalo še za štiri vzorce.
Cvetni prah križnic smo določali le na ravni družine, tako da bi za repičin med predvidoma določili le en vzorec, ki je vseboval več kot 60 % cvetnega prahu križnic.
Kot med rešeljike bi določili en sam vzorec, ki je vseboval več kot 45 % cvetnega prahu iz rodu slive, in ne dva, kot je bilo ugotovljeno na podlagi rezultatov več različnih analiz.
Tudi za med divje češnje je bil določen vzorec medu, ki je imel le 25 % cvetnega prahu iz rodu slive, to pa ne potrjuje 45-odstotnega pravila.
Ob neupoštevanju vrste različnih analiz medu bi se torej število vzorcev cvetličnega medu zmanjšalo kar za 20.