LISTNICA UREDNIŠTVA. I. R. v L. Tudi nam je prav dobro znana zahrbtnost in velika zlobnost tistega človeka in lahko bi posvetili z žarečo bakljo v njegovo poslovanje in delovanje. Seveda tudi vemo, zakaj se peča z drugimi stvarmi in ne s tem, kar je njegova dolžnost, a pisati ne moremo o tem, ker še ni prišel čas za to. Pride pa trenutek, ko se odpre svobodni besedi svobodna pot; o, takrat pa ne bomo molčali! Zato oprosti, prajitelj, da ne moremo sedaj objaviti tvojega zanimivega članka. — K. J. v P. Pišeš nam, da Ti sicer ugaja D - ova kritika, toda v izrazih naj bi bil nekoliko bolj izbirčen. Tiidi mi smo za to, da se vsakdo izraža v lepih besedah, a tovarišu D n smo dali kot prizna- nemu, strogemu toda nepristranskemu kritiku umotvorov naših umetnikov, ki je sam izboren, sicer ne akaderničen vendar prav dober slikar, svobodno besedo. Tvoja beseda je mirna in stvarna, le škoda, da nam ne dovoliš, da bi jo objavili. — S. K. v R. Ne moremo! Storili smo že vse, kar jc bilo mogoče, pa brez uspeha. — F. L. v C. Stvarni sestavek bi ne zagledal belega dne, pač bi zapustil za seboj belo sled.