17 Kobanski hram. Fr. B a š, Maribor. I. Ozemlje severno od Drave med Libeličami in Mariborom je enotno samo v geološkem oziru. Stratigrafsko, orografsko, paleogeografsko, mor- fološko in tektonsko pa se izraža v več skupinah: grudasta Golica s Ko- šenjakom med Dravo nad Dravogradom in Radijem; nadaljevanje Golice vzhodno Radija so Radlje, pogorski greben, katerega predstavljata Ka- punarjev vrh in Pankracij. Južno Radijev se širi Remšnik, planota, ki se nadaljuje proti vzhodu tja do Liičan in Črmenice. Regresivna ero- zija proti Dravi tekočih potokov je na vzhodu razčlenila sicer izrazito planoto v srednji dolinski in severni ter južni pogorski del. Nadaljevanje južnega dela, v katerem se dviga Sršenov vrh, tvori vzhodno od Črme- nice do Rošpoha Kozjak z 988 m visokim Kolarjevim vrhom. V geografiji skupnega imena za vse to ozemlje nimamo in ga tudi domačini sami nočejo poznati. Pač pa uporabljajo južni sosedi tega ozemlja, Pohorci, za ves svet severno od Drave — šaljivo — ime Kobansko, prebivalce Golice, Remšnika in Kozjaka pa istotako enotno nazivljajo Kobance. Ker je to edino enotno ime za naše ozemlje, imenujem gorovje Kobansko gorovje, liišo z njenimi značilnostmi kobansko; ker pa nazivlje domače ljudstvo hišo izključno hram, pa kobanski hram, ime, katerega rabim v prvi vrsti v geografsko-teritorijalnem in šele v drugi vrsti v etnografskem smislu. Podolžna in pritlična lesena, ilovnata ali zidana viničarska hiša, ki vlada v Slovenskih goricah, sega na zahodu na Kozjakovem grebenu do Sv. Križa, na pobočju pa do Janževega vrha (nad Selnico) in do ozem- lja južno od Arveža. Tako oklepa kot širok obroč Kozjakovo vznožje in pobočje v ozemlju, do kamor sega vinska trta. Pobočje je posuto s sa- motnimi kmetijami; viničarske hiše leže na solnčnih pobočjih nad ero- zijskimi jarki in pa na zunanjih, izbočenih delili hrbtov, ki se dvigajo med imenovanimi jarki. Ker so tudi na zunaj vedno pobeljene, tvorijo pokrajinsko značilnost severne slovenske vinarske pokrajine. Majhna polica zadostuje za razvoj slovenjegoriške viničarske hiše. Pobočja od Vurmata do Viča (pod Košenjakom) pa nosijo redka selišča izključno na svojih hrbtih, katera sicer večinoma pokriva gozd; ob potočkih stoje mlini in žage, ki so pa redko stalno in vedno obljudene. Samo na izhodi- šču potoka iz gorovja se razvije selišče in to ne samo samotna kmetija, ki prevladuje na Kobanskem gorovju, ali pa stalno delujoči in obljudeni mlin z žago, ampak vas in trg kot Libeliče, Vič, Dravograd, Vrata, Muta, 18 Marenberg, Brezno, Sv. Ožbolt, Selnica, Bresternica, Kamilica. Po množini prometnih možnosti, katere nudi potok, gospodarske moči po- tokovega območja in morfološke enote, v kateri se izliva potok v Dravo, so se razvili najvišje Dravograd, Muta in Marenberg. Kakor se razvije selišče na izhodišču potoka iz gorovja, tako se razvije redno tudi par kmetij na mestu, kjer ustvarijo razni studenci v kotu doline potok, n. pr. Veliški (ali Velički) potok pod Sv. Urbanom v ozemlju Golice. Kozjak je paleogeografsko poleg Golice najstarejši greben in je zato morfološko tudi najbolj razčlenjen. Na njegovem, iz neštetih kop se- stoječem hrbtu nosijo kopasti grički kmetske dvorce ali kmetije, tako da prevladuje na Kozjaku lega kmetij na kopah, ali vsaj na kopastih ter poličastih koncih grebenov. To je v zvezi z dejstvom, da so kmetska po- sestva na Kozjaku kot na vsem Kobanskem gorovju strnjena, sklenjena, tako da tvori morfološka točka, na kateri leži kmetija, tudi antropogeo- grafsko središče posestva. Samo na Spodnjem in Gornjem Boču leže kmetije v sedlih med dvema hriboma, n. pr. pod Jarčevim vrlum; pa tudi tu je antropogeografski položaj kmetije isti, v sredini posestva. V kolikor pa leže kmetije v gornjih dolinah, ne leže nikdar ob potoku, ampak na prvi polici ali ravna imenovani planoti nad potokom. Med- tem ko se je večina prej imenovanih krajev v Dravski dolini razvila iz mlinov in žag ob doljnjih potokih, so se na Kozjaku na najizrazi- tejših in središčnih vrhovih iz kmetij, oziroma poleg kmetij razvila najprej cerkvena in nato upravna središča kot Sv. Križ in Ostri vrh; pri upostavitvi cerkveno- kot državno-upravnega središča župnije In občine je igrala odločilno vlogo lahka prometna odvodnica. Pri Sv. Križu jo predstavljajo Huda luknja s Kamniško grabo, Bresternica in bližina Pesnice, pri Ostrem vrhu pa Šturmova graba, še bolj pa Crmenica, ki vodi človeka tako k Dravi, kot k Pesnici, k Lučanam. Remšniška planota je paleogeografsko mlajša; vsled tega je tudi re- zultat delovanja eksogenih sil mlajši. Na mesto kozjaških kop stopijo gre- beni, kateri preprezajo in križajo vso planoto. Kmetije leže na teh gre- benih, na njihovih policah ali ravnali ter v dolinskih kotih pod spajanjem grebenov. Na obeh glavnih hrbtih, severnem z državno mejo in juž- nem s Sršenovim vrhom, leže kmetije pred vsem na ravnali. Na po- bočjih pa leže kmetije na meji Remšnika in Radijev. Vzrok temu ni samo morfološki prehod planote v pogorje, ampak pred vsem zvišana vzpetost pobočij na Radljah in mala razčlenjenost grebena; sigurnost in stalnost tal ogrožajo pogosti in močni plazovi, vsled česar se je člo- vek naselil na solnčnih, pa položnejših izrastkih — v kolikor taki ob- stajajo, izogibajoč se bližine erozijskih dolin. Čim višje leži kmetija, tem solnčnejša je njena lega na kolikor toliko položnem izrastku, n. pr. kmetija jugovzhodno od Kapunarjevega vrha, na markirani poti s Kapu.- narjevega vrha k Pankraciju. Središči Kapla in Sv. Jurij na Rcmšniku predstavljata s prvim lego kmetije, ki leži na ravni, oziroma na sedlu, katero loči polica od glavnega grebena, z drugim pa kmetijo na gre- benu. Ostri vrh in Sv. Križ sta vrhova, periferni in centralni vrh Kozjaka; Sv. Jurij na Remšniku in Kapla pa sta sedli, ki vežeta dvoje gornjih dolin. Sv. Jurij na Remšniku usmerja dolini Veškega in Brezniškega potoka na jug k Dravi, Kapla pa Pubaherjevo in Kapelsko vodo na jug in na sever, k Dravi in Pesnici ter Čakavi, k Arvežu. Golico deli erozijska Bistrica v dva dela, ki se od jedra odcepita se- verno od Sobot v Avstriji. Vzhodni hrbet med Bistrico in Radijem, h ka- teremu spada Sv. Jernej, Sv. Primož pod Lipo (ali nad Muto), Sv. Trije Kralji in ki se nadaljuje v Radljah s Sv. Janžem, je močno razčlenjen. Na ravnali, katere izjednačujejo pobočja, leže kmetije, kakor tudi na solnčnih pobočjih samih. S tem tvori ta hrbet glede lege kmetij zvezo med Remšnikom ter Radljami s Košenjakovo skupino ali s hrbtom med Dravo in Bistrico. Golico označuje prelom Lavantinsko-inislinjske do- line na zahodu in razsed s prodorno dolino na jugu. Pobočja masivne grude so morfološko označena po velikih, amfiteatralnih začetkih dolin kot Velički ali Veliški ter Svetoduški potok. Vsled velike višine (nad 1100 m) so vrhovi pokriti z gozdom, medtem ko se na Košenjaku, kot edinem, razvijajo pašniki, košenina, ki se pa izrablja samo v slabih, suhih letih. Pod pasom vrhnih sklenjenih gozdov se širijo proti vznožju mešano travniki, njive in gozdovi. Tam pa, kjer se sklenjeni gozdni pas druži (v višini 900—1100 m) z nižjim pasom mešanih kultur, so nani- zane kmetije pod gozdovi na pobočjih v amfiteatralnih začetkih dolin. Nižje pa se razvijajo kmetije kot že rečeno v kotih dolin na policah in pa na položnih delili hrbtov. Hudourniška Bistrica, ki je geografska os južne Golice, onemogoča radi svojega značaja selišča v svoji ozki ero- zijski dolini; iz istih razlogov in pa vsled prevelikega strmca vode ni moglo nastati središče ozemlja v drugih dolinah. Vode same pa tudi vodijo človeka preveč radijalno in premalo centripetalno, tako da je tudi tu postala prvotna podružnica župnija, ali pa občina in kot taka sre- dišče ozemlja. Samo da ta središča ne vežejo hrbtov ali planot in dolin kot kozjaška in remšniška, ampak samo pobočja. Sv. Primož, Pernice, Ojstrica so središča cerkvene ali posvetne uprave. Sv. Primož in Per- nice predstavljajo središča visokih pobočij; umetni izvor označujejo pri Sv. Primožu občina, šola, gostilna in podružnica, na Pernicah pa občina in župnišče s cerkvijo in šolo kot sklenjeno selišče. Kmetije so med se- boj oddaljene vsaj pet minut. Kakor leži kmetija sredi svojega posestva, tako leži tudi župnišče in cerkev sredi cerkvenega posestva, brez so- sedne ljudske aglomeracije. Geografsko utemeljena je lega Ojstrice, ki prevaja ozemlje Veličke in gornjega Svetoduškega potoka k Dravo- gradu, oziroma k Dravi, ne da bi bilo potrebno rabiti hudourniški Ve- lički ali Svetoduški potok. Osamljeno prvotvorno tnalo Strojne je voda ostro razčlenila; grebeni, ki so poseljeni po policah, imajo obenem imena zaselkov. Vmesne ero- zijske doline kratkočasijo samo večino leta zapuščeni mlini in žage. V Kobanskem gorovju leže kmetije na Kozjaku na kopah, na Remš- niku na grebenih in policah, na Radljah in Golici na pobočjih; na Strojni pa po hrbtih. Povsod pa je izrabljena kolikor mogoče solnčna stran, po- sebno še v večjih višinah. V vznožnem pasu, v katerem se nahaja na Mučkcm in Marenbcr- škem polju široki kozolec, in v spodnjih pobočnih legah prevladujejo pri kmetskili stavbah vplivi Maribora, Marenberga, Mute in Dravograda, splošno vplivi industrijskega stavbarstva. Provincijalno malomestni stav- barski vplivi so na vznožju in dolnjem pobočju štrli nebroj estetskih ljudskih stavbarskih pojmov in uvedli rjavo, sivo in rumeno dolgočas- nost, ki se s račje šopiri z raznimi gotskimi in renesančnimi elementi v slovenskih trgih in mestih. Oblike, ki so sicer same na sebi lepe, mo- rajo tvoriti prirodno sklenjeno enoto, sicer ne ugajajo, ampak dolgo- časijo. V gornjem pasu pa imamo za enkrat šele toliko tujih vplivov, da jih lahko eliminiramo in pri konservativnem značaju našega Kobanca ugotovimo razvojne stopnje dimnice in oblike, katere jc postavil naš kmet sam s svojim stavbarskim pojmovanjem. Na vrhove Kobanskega go- rovja tujec meščan ni prihajal, dokler se niso začeli vsled razvoja že- leznic v letih 1847. in 1863. z intenzivnejšim gospodarskim izrabljanjem prirodnih zakladov širiti tudi mestni stavbarski vplivi. Ti vplivi so bili največji v bližini Maribora, posebno pa Marenberga, Mute in Dravograda ter Guštanja, najmanjši na Pernicah, pri Sv. Primožu, na-Radljah, Remš- niku, Kapli, Ostrem vrhu, Slemenu in Brdih. Na to višinsko ozemlje od Strojne do Sv. Urbana se nanašajo naša proučavanja. Našo kobansko hišo ali hram so dosedaj samo mimogrede omenjali Murko1), in sicer hišo pri Sv. Križu; za njo kratko konstatira, da se v dimnici priključi »zid« imenovanemu ognjišču soba potom krušne peči in pa da se včasi izpremeni zid direktno v štedilnik. Sicer pa samo kon- statira isto kot pozneje Geramb2), da se nahaja na Kozjaku v večini dimnica. Pri tem moram omeniti, da mislita oba pod Kozjakotn vse Kobansko gorovje; Kozjak sam na sebi znači prvotno hrbet, pobočje, na katerem rodi trta izborno vino, med Sv. Križem in Gornjo ter Spodnjo Sv. Kun- goto in Sv. Urbanom. Uprava in šola ga je do danes raztegnila od Sv. ') Murko M.: Zur Geschichte des volkstiimlichcn Hauses bei den Siidslawen. Wien 1906. Separatabdruck, p. 22, 23, 24. s) Geramb V. R.: Das Bauernbaus in Steicrmark. Zeitschr. d. hist. Ver. v. Stink. IX. Jhg. Graz 1911. p. 209, 260. Urbana do Ostrega vrha. Razširiti ga do Košenjaka, znači potvarjanje in ignoriranje narodnih izrazov, ki obstajajo. K. Rhammove študije mi niso bile na razpolago. V kolikor pa razvidim iz Jakschevega3) poročila, se tudi Rhamm ne bavi s kobansko hišo. Indirektno, a še bolj splošno kot Murko, omenja z antropogeografskega stališča geografije selišč ko- bansko hišo Sidaritsch4). Gradivo za pričujoči članek sem zbral, da sem prepotoval ozemlje od Sv. Urbana preko Sv. Križa, Ostrega vrha, Kaple, Remšnika, Radijev, Sv. Primoža, Pernic, Ojstrice in Strojne. Na potu sem ugotavljal najprej splošne znake hiše in kmetije sploh, nakar sem iz splošnih prilik ugotovil na tipih bistvene lastnosti hiš v celotnem ozemlju z ozirom na lego, materija!, tločrt, kuhinjo, zunanji ter notranji izraz hiše. Dvakrat me je na potu spremljal učiteljiščnik Vladimir Lorber, enkrat pa učiteljiščnik Karel Vollmaier; slednji je tudi izvršil vse fotografije. Obema najlepša hvala! II. Na vzhodnih pobočjih Kozjaka se druži viničarska slovenjegoriška hiša s kobansko. Z njo prodre na vzhodni Kozjak tudi na betonskem ali pogosteje na kamnitem temelju iz ilovice, zmešane s slamo in borovimi vejicami v horicontalnih plasteh zgrajena nabojna hiša Srednjega Po- donavja, ki se pa do Sv. Križa in Janževega vrha umakne prostornejši, splošno leseni, deloma pa kamniti iz škriljavcev, redkeje iz peščencev zgrajeni kobanski hiši. Na vsem ozemlju od Strojne do Sv. Urbana se širijo prvotvorne škriljaste hribine, predvsem filit. Apnenec je zastopan v geografsko neznatnih formacijah. Radi pomanjkanja apnenca in peska ni vezivo med kamenjem apnena malta, ampak zopet glina, pomešana s finim peskom. Če pa tega ni na razpolago, potem se meša glina z drobno sesekano slamo. Ker pa se glinasti ali ilovnati omet hitro osuši, tudi brž odpade, vsled česar so zunanje kot notranje stene zidanih stavb veči- noma neometane. Pomanjkanje apnenca in obilica stavbnega lesa, iz ka- terega je rodbina s pomočjo sosedov še pred petdesetimi leti sama zgra- dila hram, medtem ko je bilo pri gradbi zidanega poslopja potrebno najeti tuje zidarje, povzročajo, da po Kobanskem gorovju prevladuje leseni hram. Samo tam, kjer je apnenec na razpolago, kot n. pr. v ozem- lju Sv. Križa, Ostrega vrha ter nad Muto in deloma tudi nad Maren- bergom, vlada beli omet in vsaj deloma bela, zidana poslopja. Vendar pa popolnoma zidanih hiš, tudi cerkev, šol, župnišč in gostiln, ne najdemo nikjer razen pri Sv. Križu, ki je z apnencem kolikortoliko založen. Drugje pa je vsaj streha škodljasta. Zidane imamo pri kobanskih poslopjih vedno *) Jaksch A.: Kari Rhamm, Carinthia CII. p. 147-158. 4) Sidaritsch M.: Geographic des bauerlichen Siedlungswesens im ehem. Her- zogtum Steicrmark. Graz 1925. Karte e. a. tri dele: Zidan je vedno oni del hrama ali gospodarskega poslopja — redko (Strojna, Pernice) se vidi, da leži »prvo nadstropje« na stebrih, ki nosijo ogle —, ki je vdelan, podzidan v pobočje. Nadalje oni del sta- novanjskega hrama, ki leži okoli krušne peči, zida (ognjišče v dimnici) in kotla za svinje, kateri se običajno nahaja v kotu na oni strani vrat, ki je bližja glavnemu vhodu v liram, skozi katerega pridemo v kuhinjo. Pojem kobanske kuhinje pa združuje v sebi splošno slovensko »hišo« ali belokranjsko »prvo hišo«5) in kuhinjo, oziroma belokranjsko vežo. Zelo pogosto je zidan veliki štiblc ali mala hiša, ki leži kot nižji prostor na drugi strani veže kot kuhinja (slika št. 6 in tločrt 5, 7). Zid, ki se nahaja ob svinjskem kotlu, ob glavnem vhodu v hišo, je vedno pobeljen. Kako se ta sestava: lesena kuhinja, pobeljen zid pri glavnih, vežnili vratih in navadno lesen, včasih zidan veliki štiblc izraža v novejših stavbah in to ne mogoče kmetskih, ampak obrtniških, gostilniških, kaže Radelj (slika 2). Nekdanja lesena dimnica in poznejša kuhinja je še vedno lesena; raz- voj se kaže v tem, da je pobeljena, isto, kar opažamo tudi pri pre- možnejših kmetih. Del zidu pri vhodu predstavlja zid, za katerim je stal nekdaj svinjski kotel, ki je bil nekdaj pobeljen; danes je ometan z ilovico. Veliki štiblc je zidan, neometan ter se predstavlja kot najmlajši razvojni del hiše v pokrajini, kjer manjka apnenec in pesek, in kjer na- domešča apno ilovica. Od Sv. Urbana do Ostrega vrha, v mali meri še preko Remšnika do Sv. Primoža pod Lipo je pobeljen leseni in zidani del hrama; normalno pa je od Kaple do Strojne pobeljen samo zidani del. Zunanji beli in svetli izraz hrama nam jasno odkriva tudi približno mejo vinarskega ozemlja, odkoder se proti zahodu sivi in temnejši hram barvno skriva tujčevim očem ter se priljublja gozdu in travniku. Kam- niti podzidani del gospodarskega poslopja je redko ometan ter zato ne- pobeljen (slika 9). Leseni del hrama, ki hrani v notranjosti dimnico, ni pobeljen. Izključno lesena pročelja hiš tvorijo vertikalno pribite, veči- noma neenotne deske (slika 2). Samo v bližini Maribora so zidana pro- čelja in to do Žlemberških ribnikov, do kamor pokrivajo strehe z opeko in škriljem. V vsem drugem ozemlju pa pokrivajo strehe s škodljami, v manjši meri s slamo. Slamnate strehe pojemajo; v hribovitih legah zraste za škopnike velikokrat prekratka in preslaba slama, katero uporabljajo za krmo živini, posebno v slabili letih. V zadnjem času nastopa pomanjkanje krovcev, vsled česar krije ljudstvo poslopja vedno bolj s škodljami. Škodlje so največ do 1 m dolge, do 10 cm široke in do 5 mm debele smrekove treske, katere pribija tesar na strešno ogrodje. Čim starejše je drevo in čim počasnejše je rastlo, tem trpežnejiše so škodlje. Na Pernicah, Ojstrici in Strojni uporabljajo za pokrivanje streh tudi smrekove skorje. Smrekovo deblo najprej omajijo in rešijo skorje; nato izravnajo skorjo sj~Lokar J.: Belokranjska hiša. Carniola *III., Ljubljana 1912. p. 2—3. in jo obtežijo s kamni, da ostane ravna in izgubi težnjo za zvijanjem. Ko se to doseže, se skorje namočijo v vodi in nato pribijejo na streho tako, da glave žebljev ne dosežejo skorij, ampak da ostanejo v latah, ki pri skorjastih strehah leže na stikališčih dveh skorij spodaj in zgoraj. Tla so v dimnici vedno iz zbite ilovice. Kjer pa nadomešča zid štedilnik, torej tam, kjer imamo kuhinjo, se širi zbita ilovica samo med štedilnr- kom in svinjskim kotlom (slika 5), drugje pa pokrivajo tla deske. Pri Sv. Križu in Ostrem vrhu, pa tudi na Remšniku pod Radljami sestoje tla v kuhinji in veži iz »štrajlia«, t., j. zmesi apna in peska. V velikem štiblcu, katerega pa imenujejo Kobanci mala, boljša ali gorša hiša, na Strojni6) pa nova hiša, je redno vsaj del tal iz desek, drugi del pa ima kot del kuhinje in veža tla izdelana iz zbite ilovice ali krcljev; to so približno K- m dolgi kostanjasti ali hrastovi hlodi, ki so zabiti v ilovico ali prst sploh, in iz škriljastih plošč, redkeje iz desek. Kjer vodi žulj, to je stopnišče k vhodu v hišo, tam tvorijo posamezne stopnice škriljaste plošče; isto- tako je pri znižanih v zemljo vkopanih vhodih v klet (slika 6). Kleti so večinoma neobokane; kjer pa imamo obok, tam predstavlja cela klet pol- krogli iz kamenja obokani cilinder. Kmetski mlini — normalno ima vsaka kmetija svoj mlin — so leseni; starejši so zgrajeni iz malo obdelanih, včasi samo iz omajenih in podolžno razpolovljenih horicontalno ležečih hlodov, mlajši pa iz vertikalno na ogrodje pribitih desek. Vedno lesena je kuhinja, ki je obenem tudi najstarejši del hiše. Temelj hiši ali hramu tvori kamenit podzidek, nakar so položeni horicontalno na podzidanem kamenju izredno močili povprečni trami, kateri leže na oglih hiše pre- križano eden preko drugega. Na vsakem teh izredno močnih povprečnih tramov (slika 1, 7) se vrstijo v višino slabejši, a še vedno krepki in ena- komerni trami. Na vrhnili podolžnih tramih leže povprečno mogočni reš- terniki, kateri (eden do trije) zopet nosijo podolžno ležeče tramove, ki tvorijo strop hiše. Zid in podstavek peči sta naravno zidana. Vedno je lesen klobiičnjak7) (slika 3) nad zidom. Radi nevarnosti ognja je znotraj, pa tudi zunaj ometan z ilovico; ali pa sestavljajo samo stranske klobue- njakove stene močne hrastove deske, klobučnjakova streha ali pokrov pa je iz opeke. Dimniki so zidani samo na premožnejših kmetijah pri no- vejših poslopjih, večinoma pa so leseni, pokončne in ozke prizme, zbite iz štirih desek, včasih priklenjene na strešno ogrodje z verigo. Ker pa začno lesene stene rade izstopati, se kriviti navzven, zato morajo trame zvezati s pokončnim stebrom znotraj, z drugim pa na istem mestu zu- naj, ki sta medsebojno strnjena. Tak steber (na sliki 1 levo od otroka) imenujejo Kobanci trlica. Zidne opore niso znane. Kakor kuhinja so lesena °) Osebno sporočilo prosvetnega šefa g. dr. Fr. Kotnika. 7) Kotnik Fr.: O slovenski kmetski hiši. DiSv. XIX., Ljubljana 1906. p. 736. Strok, učitelj g. Robnik poroča, da rabijo Pohorci za klobiičnjak izraz nebo. tudi vsa manjša poslopja kot koruznik, drvarnica, ali krnica (kobanski izraz za stiskalnico za sadje in grozdje), tudi če so kot steljna uta ali listnica, listnjak pridelana hramu ali gospodarskemu poslopju (si. 9). Isto- tako je lesen vodnjak, oziroma utica, v kateri je vodnjak na žago ali na pipo, poleg njega pa korito (Altenbach, Ojstrica). Redno pa sta zidana: kame- nfta rjača, to je priprava ali prostor za sušenje lanu, potem ko se po trav- nikih raztresen lan osuši na prostem in preden se začne treti (slika 8, četverokotni zid levo spredaj) ter žulj. Oprava in posoda je vsa lesena, tako sklednik, kuhljenik, žličnik, krušnik, škafi za vodo in svinjsko krmo, nečke ali ničke imenovana, iz enotnega debla izdolbena ali iz desek na- rejena posoda za mesenje kruha, krnica v ožjem smislu besede in deloma dojnik (»žehtar«). Lonci in skodelice, ki so bile še pred tridesetimi leti večinoma glinaste, se naglo umikajo porcelanastim in železnim. Vplivi mestne, dolinske obrti in industrije se kažejo najbolj pri posodah, siccr pa vladajo v celem ozemlju na posameznih kmetskih posestvih nekake avtarktične razmere. Ker imajo, razen manjših, kmetije lastne mline, zmeijejo same vse, kar rabijo, lastne kovačnice okujejo in prikrojijo vse, kar je potrebno za gospodarstvo. Kmet, oziroma Kobanec jc sam sebi mizar, kolar, tesarstva se priuči pri delu v gozdovih, mlinar, kovač, klju- čavničar itd. Manjša kinetska posestva delajo izjemo, ker so gospodar- sko odvisna od velikih, kjer najde mali človek delo in borni kruh. Splo- šno prodaja kmet z vrhov v dolino les in živino in kupuje v dolini ži- vila, in sicer pred vsem koruzo in koruzno moko, katera ga živi (slika 4, koruzni žganci na štedilniku). Kmetovi dohodki so izredno majhni; živinoreja namreč ni na posebno visoki stopinji. Izrabljanje našega kmeta od strani lesnih trgovcev in prekupcev pa je eno najbolj žalostnih po- glavij naše novejše socialne zgodovine. Skromni dohodki silijo kmeta k stavbarskemu konservativizmu, vsled česar razvija, širi in popravlja svoj hram v etapah. Slučajev, da si postavi Kobanec novo celo hišo, ni- mamo razen pri gostilnah. III. Tločrt kobanskega lirama je zato sanio deloma simetričen; na Strojni pa je celo po pravilu nesimetričen. V ozemlju nabojne, pobeljene viničarske hiše nahajamo do Janževega vrha, sporadično pa do Strojne tločrt, ki jc v bistvu enak tločrtu slovenjcgoriške hiše. Na pobočju le- žečemu poslopju jc podzidana klet; nad njo je zidana kuhinja in zidana veža s še enim stanovanjskim prostorom. Roleg zidu v smeri padajo- čega ali dvigajočega se pobočja je prostor za krnico (tločrt 1). Ta tip, za katerega je značilen tločrt poslopja nad kletjo in pa podolžni pre- rez, prevladuje na pobočjih. Na kopah pa se izvrši kombinacija s tem, da se prostoru, ki je tvoril nekdaj dimuico in ki predstavlja danes ku- SI. 2. RADELJSKO SEDLO (Smrekar). VOIIM.,,R K. SI. 5. SPODNJA KAPLA (Črešnik). Fot. Vollmaier K. SI. 7. SPODNJA KAPLA (Konečnik). Fot. Vollmaier K- hinjo, prida, pristavi še Sden lesen del in sicer povprečno na prvega in v naslednji etapi na strani dodelanega prostora zopet nov hišni del. Okoli najstarejšega dela hiše in njemu nasproti ležečih novejših hišnih delov je lično izdelana galerija, hodnik (tločrt 2). Tako imamo toliko sob, ko- likor je gradbenih etap; vsako stavbarsko delo predstavlja vedno novo ali vsaj prenovljeno sobo. Tločrt 1. — Breznica (Bojnik) Krnica (stiskalnica). Soba za vse — Hiša : •><• I T J ' ' ' ^O A J 1 1 1 1 11 Tločrt 2. — Strojna (Janež) |--••-—I '-- - t I I- a odprtina za odhod toplote od krušne peči v mali štiblc b = krušna peč c = zid d = mesto svinjskega kotla zidana, lesena stena ; navadno je zidana stena samo levo od vhoda v vežo * = ntesto fotografiranja slike 3. Slučaj predstavlja tločrt 7, a brez malega štiblca, ki leži pred veli- kim, kot krak na sicer pravokotnem tločrtu. Krušna peč, ki se nahaja v dimnici poleg zidu, se kuri iz veže. Iz velikega štiblca pa se je razvila stanovanjska soba in spalnica s štedilnikom, medtem ko je ostala dim- nica v prvi vrsti delavnica in shramba. Po leti in pri lepem vremenu se še kuha na zidu, večinoma pa se pripravlja jed na štedilniku. Slučaji je zanimiv, ker nam predstavlja dejstvo, da odpade mali štiblc kot prvotna pridelava, na mesto katere stopi veliki in nastane s tem podlaga za ko- lenasti tločrt, ko se pozneje prizida mali štiblc, na drugi strani pa, ker prenese takoji s štedilnikom središče družinskega življenja iz dimnice, ki še obstaja, v drugo, novo sobo s štedilnikom. Nenavadni razvoj se je izvršil pod vplivom bližine večje aglomeracije prebivalstva v dolini (v Marenbergu), z drugim naprednejšim tipom hiše s štedilnikom. Kot de- lavnico smatram prostor za pripravo krme živini, za utrgavanje fižola in drugega, popravljanje in shranjevanje orodja, deloma tudi za prejo. Imamo pa tudi, a redkeje, slučaje, kjer je veliki štiblc spalnica in mali shramba. Tam pa odpade lega malega štiblca v križnem prizidanem prostoru. V teh slučajih se kuri kot pri tločrtu 5 v krušno peč iz malega štiblca, ki se nahaja v isti legi. SI. 8. VELIČKA (Obram). Fot. Vollmaier K. Drugi pogosti slučaj razvoja prvotne dimnice kot stanovanjskega prostora opazujemo tam, kjer tvori dimnica eno enoto z gospodarskim poslopjem; dimnico druži z gospodarskim poslopjem veža (Sleme, Žni- dar). Dimnica ostane tu dimnica in sicer kot kuhinja in jedilnica; kakor pri vsaki dimnici, tako se nahaja tudi tu v zidu nasprotnem kotu miza, a ne bela javorjeva ali jesenova, ampak motna miza iz mehkega lesa. Spal- nica in delavnica pa se razvija v drugem poslopju, normalno poleg kr- nice in nad kletjo, ki je redno vdelana v zemljo. Razvoj gre torej v tej smeri, da postane gospodarsko poslopje izključno gospodarsko poslopje z nekdanjo dimnico kot shrambo, delavnico in kašto nad njo, ter sta- novanjskim hramom, ki se razvija iz kleti in stiskalnice za sadje in groz- dje. Kakor se izrabi v tem slučaju stransko poslopje, tako se pri manjših posestvih razvije iz dimnicc boljša hiša, veža se pa — pod vplivom bližine 32 industrijalizirane mežiške doline — (tločrt 1) racijonalno izrabi, s tem da se v prvi del postavi štedilnik in miza s tem ustvari kuliinja in jedilnica, iz drugega dela veže pa soba za vse. Iz tločrta 1, 5, 8 razvidiino racijo- nalistično misel, gospodarsko izrabiti vežo, kar vodi do delitve veže v dva prostora. Ko se odloči oni del veže, iz katerega se kuri v krušno peč. nastane začetek kuhinje v splošnoslovenskem smislu. Povdariti pa mo- ram, da med Sv. Jurijem na Remšniku in Sv. Križem kuhinja kot splošno- slovenski pojem sploh ne obstaja. Slučaj, kjer se |e iz prizidanega malega štiblca razvila kuhinja (Napečnik), kaže dejstvo, da je del malega štiblca zamenjal proti nekdanji dimnici vlogo ogrevanja. Pravokotni tločrt hiše pa imamo tudi v onih slučajih, kjer se je hiša razvila v eno enoto iz dveh prvotno samostojnih hiš (tločrt 8, slika 1). | X | bučna peč • žrmlje ttttt klop a = jasli za perutnino b = zid c = krušna peč d = svinjski kotel e == postelja f = miza Že na zunaj se vidi ta sestavljenost pri žulju; polovica z leseno ograjo, ki se rabi kot mesto za vodne škafe, je del prvotne (136 let stare) stavbe. Ta najstarejši del tvorijo veža, štiblc in dimnica. V 7.5 m dolgi in 6.3 m široki dimnici se nahaja desno od vhoda zid, poleg njega Krušna peč, ki greje tudi štiblc, in poleg krušne peči svinjski kotel. Ker je svinjski kotel pri krušni peči, odpade obzidani vhod v vežo. Levo od vhoda v dimnico stoje jasli, v katerih spi perutnina. V nadaljevanju veže, v katero je vde- lan štiblc in katera tvori prostor za žrmlje in pa za shranjevanje orodja, je mala hiša. Iz male hiše pridemo v kamrico, ki pa je obenem shramba za živila. Za malo hišo in kamrico je krnica. Poleg nje in pod kamrico In malo hišo se nahaja novejša s kamenjem obokana klet. Starejša klet nam kaže svoj vhod pod žuljem ter leži pod delom veže in delom dimnice. To je tudi vzrok, zakaj ni svinjskega kotla levo od vrat v dimnico. Kajti neobokana klet ne more nositi zidu, v katerem leži kotel. V mali hiši je bučna peč, ki se kuri iz veže. Dim, kateri se iz te peči širi po veži, se str- ne z dimom iz dimnice, vsled česar imamo odprtino za odvajanje dima, ki vodi v baldahinasti kamin v veži nad vhodom v dimnico; iz kamina se dim vali, v kolikor ne uhaja na prosto skozi sprednja in zadnja vezna vrata, v lesen dimnik. Prvotna hiša je obstajala samo iz dimnice in dela veže. Razvoj novega poslopja pa je povzročilo vprašanje preskrbe pre- vžitkarjev, za katere so pozidali klet in leseno današnjo malo hišo in Tločrt 8. — Sleme (Čepe). Krnica Kamrica )f— X -I I ) (- • Veža žulj -II 1 I—I I- Mala hiša -11 Štiblc Dimnica kamrico. Bližino stavbe je narekovala skupna kuhinja v dimnici, podalj- šano linijo pa morfologija terena. Vprašanje preskrbe prevžitkarjev je bilo tudi sicer merodajno za razvoj velikega in malega štiblca in pa za razvoj novih poslopij. Danes imajo med Strojno in Sv. Janžem prevžit- karji stanovanje v manjših, »koče« imenovanih poslopjih, medtem ko se od Sv. .lanža do Sv. Križa zadržujejo v svojem kotu, redkeje v posebni hiši. Nad žuljem se širi streha v podsek imenovani prekrov. Razširitev veže kot shrambe v zvezi s predelavo štiblca je ustvaril iz dveh hiš eno poslopje. Razvoj dveh stavb v eno odbija križni ali kolenasti tločrt. Iz- redno očividen primer združitve dveh poslopij v eno predstavlja tudi hram mežnarja cerkve Sv. Pankracija na Radljah. Križni tločrt odbija tudi lega na strmejših pobočjih. Križnega prizidka nimamo nikdar k dvi- gajočemu se pobočju, ampak vedno proti napadajočemu (slika 7). Pri tem, ko končno ugotovimo prevladovanje križnih in kolenastih tločrtov in da- leko vzporednost pravokotnih, moram povdariti, da se tudi iz pravokot- nih tločrtov stavb razvija danes križni tločrt (tločrt 9). Iste slučaje kot Tločrt 9. — Pernice (Rihčen). na Pernicah nahajamo tudi v Spodnji Kapli, povsod pa tvori križni pri- zidani del arhitektonsko najbolj okrašeni del hrama. Okraski pa so redno izdelani v lesu ter spominjajo na dekoracije naših galerijskih hodnikov. IV. Kar se tiče lege poslopij, ki tvorijo kmetije, odvisi lega poslopij v prvi vrsti od morfologije terena. Kjer leže kmetije na kopah, policah ali hrbtih, tam je izraženo v legi poslopij stremljenje, ustvariti ravno dvorišče. Vzporedno s hramom leži gospodarsko poslopje, druga po- slopja pa imajo med obema glavnima poslopjema zvezano lego. Sv. Primož pod Lipo (Poltenik, slika 9.): 1 == hram 2 == gospodarsko poslopje (hlev) 3 — listnica in svinjski hlev Sv. Križ (Breznik): 1 = hram, 2 — zidanica s kasto, 3 = gospodarsko poslopje Sp. Kapla (Črešnik): « \ 1 = hram 4\ 2 = drvarnica in svinjaki > 3 = gospodarsko poslopje (volovski + ovčji hlev) 1 4 = gospodarsko poslopje (kravji -f- konjski hlev) Kmetijo, kjer leže poslopja na polici Košenjakovega pobočja, kaže slika štev. 8. Vpliv pobočij, kjer so poslopja nanizana v podolžni smeri, je vplival na lego poslopij na nižji polici. Razvrščena so paralelno eno po- slopje za drugim, in to v podaljšani smeri; samo koča (levo) leži pravo- kotno na podolžno os hiše. Poslopja pa leže vsa na ravni polici. Na po- bočjih je princip paralelne medsebojne lege v podaljšani smeri ostal isti, vendar prevladuje podolžna smer in ne skupina v zaokroženi gruči. N. pr. Pernice (Ravnik): ali Ojstrica (Pečenik): 1 1 =• koča , , . 3 2= hram t 2 1 = gosp. poslopje „ 0 , . f 2 = hram l o = gosp poslopje Vpliv morfologije tal, na katerih se širi kmetija, se torej ostro izraža v medsebojni razvrstitvi posameznih poslopij. Lep, impozantno efekten je pogled na kmetijo, posebno na ono, ka- tere poslopja stojijo na ravnali vzporedno eno z drugim (slika 8). Skoro kvadratasti tločrti masivnih poslopij dajejo celemu kompleksu kmetije re- sen in mogočen izraz, ki tvori izredno harmonično enoto s skladnim, a pestrim območjem pokrajine z njenim gozdom, polji in travniki. V gotovi oddaljenosti od kmetije je zgrajen plot, ki brani mladi ži- vini vstop v prosto naravo; ograjene so pa tudi radi živine njive, ki leže v neposredni bližini kmetije. Radi cvetja in pa radi zelenja, katerega po- kladajo Kobanci živini v suhih letih, stoji na dvorišču ali okoli kmetije ena ali več lip. Redko najdemo v Sloveniji pokrajino, kjer bi krasilo kme- tije toliko lip kot v Kobanskem gorovju. Nikjer pa ne vidimo bezga. Uni- čujejo ga radi vere, da so v hramu, okoli ali v bližini katerega raste be- zeg, otroci slabi. Z gruščem ali drugače posuta dvorišča so redka. Edino, kar opazimo v tem oziru, je pločnik, ki sega od sprednje hramove stene do tja, kjer bije kap s podseka, ki pa bije na črti izven pločnika (prim, slika t). Pločnik tvorijo škriljaste plošče. Dvorišče je prostor, kjer se suši, žaga in cepi les za drva in običajno tudi prostor za gnojišče. Zna- čilno za vse ozemlje od Sv. Križa do Ojstrice, z izjemo dela na Remšniku in Radijev, je lega gospodarskega poslopja. Z ozirom na hram leži go- spodarsko poslopje ali v isti višini, ali pa nad njim, višje povsod tam, kjer leži kmetija na pobočju in ne na ravni polici. Očividno Je to med Sv. Janžem in Ojstrico, kjer leže kmetije (zlasti na Pernicah in Ojstrici) na rebrih. To je v zvezi z žuljem, preko katerega vodijo stopnice, katerih se Kobanec kolikor mogoče izogiblje. Če pa leži hram višje ko gospo- darsko poslopje, potem se dostop v vežo preko žulja vsaj z ene strani izravna (slika 1). Pri tem se moramo zavedati, da ima žulj arhitektonski značaj, žulj krasi, dekorira vhod, ki se navadno ne uporablja; uporablja se drugi, vhod zadaj, ki je brez žulja (tločrt 9.). Preko žulja pa je treba, posebno če je klet podzidana in je dostop visok, da ga ni mogoče izrav- nati, s težavo nositi v hišo orodje, živila, posode i. t. d. Že itak težavno prenašanje preko žulja pa ovirajo še povsod običajne lesene coklje. Proti žuljevi uporabi sami se obrača tudi psihološka antipatija gorjancev do stopnic sploh. To povzroča nastanek drugega vhoda, obenem pa dej- stvo, da razpolavlja veža hram v dva dela. Kakor sem že omenil, se poslopja širijo sukcesivno s pridelavanjem. Na tej podlagi se je razvil križni in kolenasti tločrt. Z zadnjim se je na nekaterih planotah in policah razvila trostranska kmetija z zaključenim dvoriščem (slika 9), obenem pa je odpadel žulj. Med hramom in svinjaki je danes cestni prehod. Sedanjo obliko je dobila kmetija 1. 1857. Kjer je danes hlev, je bil poprej hram, kjer je da- nes stelna uta, je bil poprej lilev in kjer je danes hram, je bil poprej ske- denj. Kljub temu, da niso danes več strnjeni svinjaki s hramom, kot je bil to slučaj pred 1. 1857., vendar ni preuredba vplivala bistveno na dvorišče in lego kmetije. Bistveno je vplivala le na hlev in hram. V za- četku preteklega stoletja še tega ni bilo, ampak današnje leseno nad- stropje, ki je predstavljalo takrat hram, je slonelo na stebrih, kar, kot že omenjeno, še danes opazujemo na Strojni. S tem tudi razumemo lego in pomen izredno močnega prvega trama na sliki 1. in 7. Šele s predelavo 1. 1857. se je dotakrat podprti prostor zazidal in uporabil za hlev, med- tem ko se je prostor pod nekdanjim skednjem, sedanjim hramom, zazidal v klet. Isto ugotavlja tradicija tudi na mnogih drugih mestih. Kleti so začeli graditi predvsem potem, ko so opuščali in opustili shranjevanje skuhe čez zimo v jamah, izkopanih v zemljo, katere so danes že izginile. Hlev je bil preprost; ob ogrodje so bile pribite deske, ali deskam podobni tramovi, za katere se je na zunanji strani pozimi zadelala, zapažila ste- lja, kot vresje, praprot, ki je tako varovala živino pred prehudim mra- zom. Od primitivne hiše, kot jo opisuje Cvijic4) iz Srbije ali Schultze— Jena iz Macedonije15), pa do naše kobanske pred 100 leti je tehnično samo korak. Isto je s tehničnim razmerjem med prostimi govejimi sta- jami okoli senenih kop do našega primitivnega hleva, zapaženega s steljo. Ce še upoštevamo kulturno razmerje med hramom in hlevom, kot ga iz poznejše dobe opisuje Kotnik'6) iz Mežiške doline, potem je tehnični razvoj naše hiše in gospodarskega poslopja na podlagi balkanske hiše in balkanskega gospodarskega poslopja podan, kot nam tudi tločrt pred- stavlja zvezo naše hiše z noriško ali tavriško pred 2000 leti. SI. 9. SV. PRIMOŽ POD LIPO (Poltenik). F„t. v<>iim.i.r K. Prvotni sestavni deli poslopja so današnja lesena nadstropja, ozi- roma leseni predeli na pozneje prizidanih podstavkih, na današnjih kle- teh in hlevih. ") Cvijtf J.: Balkansko poluostrvo i južnoslovenske zemlje. I. Zagreb 1922. p. 338, p. 363 ss. 15) Schultze-Jena L.: Makedonien. Jena 1927. Čiftlik Bardovce Pr. L1X. le) Kotnik Fr.: 1. c. Čebelnjaki so v višinah redki ter sestojijo iz lesenih kranjskih pa- njev ali pletenih košev, ki slone v utici, zbiti iz desk in pokriti s slamo. V. Centralna točka vsake kmetske hiše je ognjišče, ali sploh prostor za kuhanje, ki kaže na Kobanskein gorovju sigurne znake razvoja iz dimnice. Geramb in Stegenšek, pa tudi drugi etnografi smatrajo za bi- stvena dela dimnice ognjišče ali zid in krušno peč. Na Slemenu sem v dimnici (Žnidar) ugotovil pečko pod zidom, katera se ne rabi samo kot prostor, kamor odpada pepel in žerjavica ali kjer počivajo piščanci ali kaj podobnega, ampak tudi za peko. V pečki (ki je slična pečki pod bučno pečjo na sliki 10), se zakuri kot v krušni peči, pomete pepel, vsadi kruh in nato odprtina zapre. Tradicija pa trdi, da se je nekdaj peklo samo v takih pečkah, še prej pa na žerjavici pod pepelom na nizkem zidu. Posledica zvišanega ognjišča je pečka. In šele v naslednji, zadnji etapi dimnice se pojavi poleg zidu kot posebni sestavni del dimnice krušna peč, obenem z njo pa zopet znižani zid; kajti pečka, ki služi za prenočevanje perutnine, je na svojem dnu postala ena ravnina s tlom ostale dimnice, kar poprej ni bila (slika 3). Obenem pa se je z zgradbo posebne krušne peči znižal zid tudi vsled tega, ker se v krušno peč kuri z zida in ker je nivo zida in pa krušne peči redno v eni ravnini. Prvotni sestavni del dimnice je potem samo zid s pečko. Krušna peč in zid nam predstavljata zadnjo fazo razvoja dimnice v ožjem smislu. V dimnici kuri gospodinja na sredi zida (in sicer na mestu med pri- pravljenimi drvmi in pa med trinožnimi [konji, koze itd. imenovanimi] pripravami, na katerih stoje lonci, na sliki 3). V krušni peči se peče samo kruh in pripravljajo obilnejše jedi. Dim se potem, ko ga ustavi baldahi- nast klobiičnjak, razširi pod ves strop tako, da pokrijejo saje ves strop, ob vseh štirih stenah kot lestve. Poleg drv se na isti način suši koruza, proso, mak. Na strani zidu (na sliki 3, desno v steni) je redno vzidan prostor za posodo, v kateri se kuha; na strani tega prostora pa je na steni sklednik. Slika 3 nam na nasprotnem oglu zidu kaže primitiven, doma izdelan žličnik, spodaj na tleh pa istotako doma izdelane košare. Pogosto imamo pritrjena pod klobiičnjak dva droga, gliste, da se nanj nadevajo treske ali sveža polena, da se tako hitreje posušijo. Desno od žličnika leže klešče, priprava, s katero se urejuje ogenj na ognjišču. Pod zidom je široka pečka, s priprosto leso zaprt prostor, kjer prenočuje perutnina. Vso krušno peč obdaja močna, po tesarju izdelana klop, ki se širi tudi okoli vsega zidu. Prostor na tleh je pred zidom iz zbite ilo- vice, pred krušno pečjo pa lesen, iz desek (mlad gospodar!). Dim, ki se razvija v dimnici, ni samo neprijeten, ampak v gospodinj- stvu tudi kvaren, vsled česar je gospodinja, ki mora ure in ure stati sklonjena in solznih oči pri zidu, gledala, da se dim odpravi in dimnica olepša. Nositeljica vsega razvoja kobanskega hrama, tudi estetskega, je gospodinja, žena, medtem ko je nositelj razvoja drugih gospodarskih poslopij gospodar, mož. Vsled gospodarskega položaja Kobanca se je to delo lahko vršilo samo postopoma. Najprej se je odstranil hudi dim iz dimnice s tem, da se je na del zidu postavil štedilnik (slika 4), medtem ko se drugi del zidu uporablja kot prostor za pripravo jedil in izvrševa- nje kuhinjskih del. Dim iz štedilnika se je napeljal naravnost v dimnik, ki postaja zidan ali pogosteje pločevinast, tako da dim ne kvari več obleke, orodja, jedil i. dr. v dimnici. Najvidnejši znak preurejene dim- nice je ime. Dimnica izgine, na njeno mesto stopi izraz kuhinja. Po pre- urejeni stari dimnici, novi kuhinji, se kadi dim samo iz krušne peči; za odvajanje tega je prirejen izhod nad odprtino, skozi katero se kuri v krušno peč, naravnost v dimnik, ki vodi iz štedilnika. Ker se pa kuri v krušno peč samo za peko kruha, ne nadleguje dim tolikokrat kuhinjskih stanovalcev. Pač pa je zunanji izraz kuhinje ta, da je črna kot dimnica, samo s to razliko, da odpadejo pri kuhinji vsled manjšega in redkejšega dima svetločrne grozdnate saje na glistah in stropnih tramih. Prav tako kot dimnica je tudi kuhinja stanovanjska, spalna in delovna soba; tudi dekoracija kuhinje v tem štadiju obstoji kot pri dimnici iz razpela v zidu nasprotnem kotu in dveh nabožnih podob na obeh straneh Kri- žanega. Tla kuhinje so še večinoma iz ilovice. Okna pa, ki so bila dose- daj včasi velika komaj za širino enega trama (Spodnja Kapla), se pove- čajo s tem, da se okoli starega okna izžaga iz tramov večja odprtina. Tu- di perutnina izgine iz kuhinje, navadno na podstrešje. Problem, ki nastopi v nadaljnjem razvoju kuhinje, je, kako urediti, kako odpraviti iz kuhinje dim iz krušne peči. To se ustvari na ta način, da se strneta krušna peč in štedilnik ter da se odvede dim v obema skupni dimnik (slika 5). Pri tem delu pa radi težkoče odvajanja dima odpade bučna peč. katero nadomestijo s pečjo, sezidano iz navadne opeke. Štedilnik se pa razširi in zavzame mesto celega nekdanjega ognjišča ali zida. Na lahek način se odvede dim iz svinjskega kotla, ki leži v kotu, skozi steno na prosto. Medsebojna lega krušne peči, štedil- nika in svinjskega kotla je ista kot pri nekdanji dimnici medsebojna lega krušne peči, zidu in svinjskega kotla (tločrt 7). Kuhinja postane svetla in motnobela, vsled sopare iz štedilnika, posebno pa iz svinjskega kotla nekako rumenkasta. Tudi okna se zopet povečajo vsaj na pravokotnik 50X60 cm. Odprtina za odvajanje dima na vhodu nasprotni steni, zbita ilovica na tleh med štedilnikom in svinjskim kotlom v nasprotju sicer z deskami pokritim tlom in velika višina kuhinje do 4 m — pa nam poleg tradicije zatrjujejo, da je bila tu nekoč dimnica. Višina dimnice je ra- zumljiva: prebivalec je skušal odvesti dim v višino, da si ustvari spo- daj pri tleli kolikor toliko od dima prost prostor. V tem štadiju razvoja kuhinje, ki je sigurno najbolj značilen element kobanskega hrama, se pojavlja težnja za dekoracijo in za raznimi civilizacijskimi dobrinami. Svečnik (slika 4) se n. pr. umika petrolejki, nastopa že mizarsko pohi- štvo (slika 5); kuhinja kot spalnica — razen pozimi — izginja, ostane samo še kuhinja, jedilnica in delavnica. Ta tip kuhinje, kot zadnja raz- vojna stopnja dimnice, je razširjen med Sv. Urbanom (nad Mariborom) in Sv. Primožem. Pod vplivom bližine trgov Marenberga, Mute, Dravo- grada in industrije v Guštanju, Pre valjali, Dravogradu in Vuzenici pa si je med Ojstrico in Sv. Primožem, pa tudi na zahodnem Remšniku človek pogosto postavil v dimnico ali kuhinjo premakljiv štedilnik, ki ni bil vezan na mesto zidu, ampak ga je postavil poleg zidu; pa tudi na sredo kuhinje, potem ko se je krušna peč postavila poleg ognjišča, tako da se kuri v njo od zunaj, iz veže ali iz malega štiblca. In ko je kuril krušno peč v kuhinji od zunaj,, je stanovalec polagoma prenesel tudi štedilnik in svinjski kotel v štiblc ali vežo, ki se razvije sedaj kot kuhinja v splošnoslovenskem pojmu be- sede, kot prostor, kjer se samo kuha in pripravljajo jedi. Bivša kuhinja pa je ostala jedilnica, spalnica, delavnica. Poleg splošnoslovenske ku- hinje pa je v ozemlju Strojne, Ojstrice, Pernic in Sv. Primoža močno zastopana kuhinja v remšniško-kozjaškem smislu. Za prvotno dimnico je značilen samo zid; to potrjuje tiidi prazgo- dovinska hiša na Pošteli; nadaljnja stopnja razvoja dimnice je označena po pridelavi krušne peči. Po namestitvi štedilnika na zid, lesenih tal, povečanju oken, je nastala iz dimnice kuhinja, ki je značilna za Kozjak in Remšnik in ki se zahodno od tod druži s kuhinjo v splošnoslovenskem smislu. Problem za sebe tvori notranjost dimnice in poznejše kuhinje. Ab- solutno napačno je govoriti o tem, da Kobanec svojega stanovanja ne dekorira. V nobeni, še tako črni dimnici ne manjka razpelo in poleg njega dve sliki nabožnega značaja. V novi, boljši ali gorši hiši pa mrgoli slik svetnikov tovarniškega izvora, vencev nad njimi, na oknih pa cvetlic, posebno, če imajo okna solnčno lego. Ker postane lesena hiša kmalu temna po svojem zunanjem izrazu, zato so priljubljene cvetice krepkih barv, ki iz monotone lesene barve stopajo v oči, kot pelargonije in fuk- sije. V temni ali preveč okrašeni sobi lahko pritegne na sebe pozornost samo krepka, močna barva. Kakor pa pritegne vso pozornost v dimnici ali kuhinji na sebe zid, štedilnik ali velika krušna peč, tako skuša Kobanec osredotočiti vso dekoracijo v sobi na eno točko. To je navadno prostor v kotu pri razpelu, ali pa stena okoli velike podobe, na nasprotni strani vhoda; v stranskih sobah igra to vlogo pogosto oltarček . sredi pred steno, nasproti vhodu ali pa peč v kotu. Bučne peči ne smemo gledati samo tehnično, ampak tudi dekorativno in arhitektonsko. Izginjati je začela bučna peč vsled razvoja dimnice in kuhinje, poleg tega pa z do- hodom novih sobnih okraskov, kot so boljše, finejše izdelane mize, omare, stoli. Cisto dekorativne peči sem našel na Pernicah in v Spodnji Kapli. Izgleda, da so prišle lepe in mogočne peči v premožno kmetsko hišo koncem XVIII. ali začetkom XIX. stoletja, v dobi, ko je plemstvo začelo definitivno opuščati bivanje v gradovih, iz kakega bližnjega grada. Moderen, dekorativen značaj v kuhinji s koncentracijskim strem- ljenjem sem našel na Pernicah. Temna kuhinja se brezuspešno beli; isto je z vsakim okraševanjem v večjem slogu. Da pa ugodi človek svoji es- tetski težnji, prelepi s časopisi vso steno okoli razpela od vrha do klopi, v horicontalni oddaljenosti od razpela, ki jo predstavlja širina in dolžina mize, in na tako nalepljeno steno obesi nabožne slike. Ko dim iz krušne peči in sopara iz štedilnika počrni časopisno steno, takrat se stari časo- pisi odstranijo in nalepijo zopet novi. Kuhinja predstavlja tako s svojimi stenami človeka iz dimnice in pa modernega človeka, katerega vodi poulična reklamna deska. Danes se uvaja na Kobanskem gorovju mizarsko pohištvo. Prvotno je bil edini rokodelec na Kobanskem tesar, kateri je stavil hišo in napra- vil vse, kar hiša rabi. In če človek hoče praktično s svojimi očmi rešiti vprašanje, kako se je razvilo mizarstvo, naj pride na Kobansko. Na licu mesta bo videl, da je mizarstvo fino tesarstvo. Današnja kobanska klop ob steni je še večinoma tesarska, izključno pa v dimnici (slika 3). Dve bruni nekoliko gladkeje obtesani, postavljeni eno poleg drugega ob le- seno steno, podstavljeni z močnima nogama, in klop je gotova. Isto je z mizo: na proporcionalno premočni leseni kozi leži borova, smrekova ali bukova tabla; deske, iz katerih sestoji tabla, je izoblikoval in spahnil tesar; klop je naredil na ta način, da je posadil desko na štiri noge. Po- dobno je s podboji pri vratih in mnogim kmetskim orodjem. Vendar pa ni do zadnjega časa predstavljal 'kobanski tesar obrtniškega stanu poleg kmetskega. Največje bogastvo Kobanca je njegov gozd; pri se- kanju drv, hlodov, se privadi vsak sekiri, sekanju in tesanju lesa. Tako je kobansko hišo gradil v gozdu izučeni Kobanec, gospodar s hlapci in s pomočjo prvih sosedov; zato je kobanska hiša zares zrastla s svojo zemljo, na kateri stoji, in z ljudmi, ki žive v njej. Cela notranjost kuhinje kot velikega štiblca je osredotočena na de- korirano mesto in napravi vtis samote; omare, klopi, mize In stoli (slika 5) so razvrščeni ob stenah, sredina je prazna, na sredi se izvršujejo domača dela. Vrata so povsod močna in enotna; vrata pri vhodu v hram so na zapah. Na sredi kuhinje visi s stropa petrolejka, ki izpod- riva svečnik s treskami. Tudi v velikem štiblcu se masivne, iz enega debla izdolbene ničke ali nečke umikajo mizarskim iz desk. Na poti je razvoj, ki bo vpeljal v pohištvo dolinske mestne oblike. SI. 10. OSTRI VRH (Ropič). Fot. Vollmaier K. Zunanjost hiše krasi in lepša žulj. Žulj sam na sebi je važen raz- vojno radi tega, ker tvori podlago za razvoj nekega balkona, ki Je navadno obrnjen na solnčno stran. Iz njega se je razvil galerijski hodnik vsled izobešanja gotovih predmetov kot perila, koruze, maka za sušenje, za kar je moral imeti človek sigurno in trdno podlago pri delu. (Na red- kih vrtovih in njivah se goji izredno dosti maka, katerega uporabljajo za pripravljanje olja, kajti buče vsled višine ne dozorijo.) Vsi hodniki so iz dekorativno izrezljanih desek in to ovalne in povprečno prekrižane oblike. Hodnik na gospodarskem poslopju je samo deloma od- prt in prost; in to takrat, ako leži na oni strani n. pr. severni ali vzhodni, odkoder ne zanaša veter poleti dežja, pozimi pa snega na galerijski hod- nik, medtem ko so južni in zahodni deli hodnika vedno z deskami obiti. Drugi razlog za nastoj galerijskega hodnika in podseka (napušča) pa je varovanje sten pred deževno in snežno mokroto. Pročelje hiše je vedno leseno. Zaradi svetlobe in zračnosti pod- strešja pa so v deskah, ki tvorijo pročelje, izdelane line, ki zavzemajo večji prostor tedaj, ako je na podstrešju shramba, sušilnica ali kaj po- dobnega. Line se razširijo čez celo pročelje, tako da tvorijo oblikovno in prostorno lože, za katerimi leži notranje pročelje, skozi katero vodijo vrata na podstrešje, v kasto. Ostrejše linije kot pročelje daje zunanjemu izrazu streha. Streha kobanskega hrama je vedno strma in pokrita v manjši meri s slamo, v večji s škodi jami. Najbolj strme strehe imamo tam, kjer so na podstrešju prirejene shrambe za žito, slanino, meso itd. Šele z izdelavo kašt, povečanjem kleti, sploh z razširjanjem in postavit- vijo poslopij kot pritiklin se polagoma oblažuje strmina strehe. Za zvezo strehe s pročeljem je značilen šop ali zatrep za vse ozemlje od Sv. Ur- bana (nad Mariborom) do Sv. Janža, odkoder proti zahodu vedno bolj izginja. Vse Kobansko gorovje razdelimo po legi, materijalu, tločrtu in sre- dišču hrama v dva dela: V ozemlje Radijev, Remšnika in Kozjaka s kmetijami na kopah, grebenih in ravnah ali policah in v ozemlje med Radijem in Ojstrico s kmetijami na pobočjih. V obeh delih je prostor okoli kotla, zidu in krušne peči zidan, pri premožnejših kmetih tudi ve- liki štiblc; v obeh delih prevladuje križni in kolenasti tločrt. Na Rad- ljah, Remšniku in Kozjaku se je razvila iz dimnice tipična kobanska kuhinja, ki se na Golici, zahodno Radija, meša s kuhinjo v splošno- slovenskem smislu. Muta. Josip Mravlja.k, Vuzenica. Grad Muta, mitnica in urad'). Nekdaj, pred nekako 800 leti, ni bila v Dravski dolini meja med Šta- jersko in Koroško tam, kakor pred 10 leti, temveč je tekla veliko bolj vzhodno, nekako pri Sv. Ožbaldu; torej tudi naša pokrajina, ki se ji je reklo Dravski gozd (»Traavvalt«), ni spadala pod Štajersko, temveč h Koroški. Radi tega nahajamo mejno mitnico v Bistrici pri Selnici. Pokra- jini vzhodno Dravskega gozda se je reklo »marka onkraj Dravskega goz- J) Kjer vir posebej ni naveden, je gradivo povzeto: iz raznih letnikov »Bcitrage« in »Mitteilungen«, iz listin deželnega arhiva v Gradcu, iz Zahnovega »Urkundenbuch« in Kosovega »Gradiva«.