238
Srečen začetek sviloreje.*
Iz Sodražice 14. julija. Prejel sem po c. kr. ljubljanski kmetijski družbi 2 lota jajčic celične izreje, ki ga je dobila iz goriške poskušalnice.
Ker pa je bilo tega semena za-me preveč, sem ga 1 lot oddal, in sicer pol lota v Ipavo in pol lota v Ribnico, od koder je bilo na Laško poslano. Pol lota jajčic sem dal izvaliti 7. maja, ki jih je človek pri sebi nosel; pol lota sem pa prinesel še le 27. maja v sobo, kjer se je že prva polovica krmila. Oboje gosenice so bile ves čas popolnoma zdrave; prva polovica se je začela 28. junija, druga polovica pa danes (14. julija) zapredati. Le danes se je zapazilo, da nekaj malo tistih gosenic, ki so se še le 4. dan izvalile, na zaspanosti boleha. Od vsacega dneva so se na posebno leso devale. Na 3 lesah so vse popolnoma zdrave. Vzrok tej bolehnosti utegne biti ta, da je bila noč med 12. in 13. julijem zavolj deževanja poprejšnjega dneva posebno hladna, in ti črviči, ko so še v četrtič spali, so bili najbliže pri odprtem oknu čez noč.
Okoliščine so bile letos za svilorejo pri nas posebno neugodne; od začetka je bilo pomanjkanje krme
in po tem vedno mrzlo deževno vreme. — V ribniški okolici so štirim svilorejcem, ki so od drugod jajčica dobili, vsi črviči že precej po tretjem spanji za zaspanostjo (letargijo) poginili; pri meni pa noter do danes ni bilo nobene tudi najmanjše bolezni ne pri gosenicah ne pri mešičkih zapaziti.
Ako se tudi po drugod goriško seme tako srečno obnaša, kakor pri meni, kar bi prav rad zvedel,*) morem ravno to seme vsem svilorejcem prav posebno priporočiti.
Tudi moram še hvaležno pristaviti, da me je v sadjereji, v čbelarstvu in v sviloreji posebno dobro izurjeni Sodraški učitelj g. Leopold Abram v sviloreji praktično več podučil, kakor se iz najboljših pod-učnih bukvic teoretično naučiti d&.           J. Lesjak.
Iz Dolenskega.
Letošnja sporočila o sviloreji v „Novicahu niso nič kaj vesela. Od mnogih krajev se slišijo tožbe zavoljo neugodnega vremena, ki je črvičem škodovalo. Tem bolj toraj veseli človeka, ako sliši, da so drugi tudi neugodnemu vremenu vklub pridelali še precej in zdravih kokonov. Tako jih je naš vrli svilorejec Janez Povše v Mirni peči zopet letos cent in 10 funtov pridelal, s kterimi so kupci prav zadovoljni. Tudi tisti, ki so lani od njega semena kupili, so bili letos srečni, kakor gosp. Rus v Mirni peči in dr. Rozina v Novem mestu, in mnogi drugi vnanji, ki sporočajo, da se jim je seme dobro obneslo. Naj bi toraj naši svilorejci si pred vsem le dobrega semena preskrbeli, potem pa tudi po um-niših svilorejcih črvičem streči se učili; s vest sem si, da se jim bode tudi v manj ugodnih letih njih trud splačal. —
H koncu pristavim še to željo: naj bi si naše c. k. pošte tudi slovenska imena pošt v svoj „Index" zapisale, da ne bi hodila pisma križem sveta, predno na pravi kraj pridejo. Videl sem pismo, ki je bilo na Goriškem 1. junija 1. 1. oddano, ki je pa na Dolensko še le 14. julija priromalo (samo zbog tega, ker je ime zadnje pošte bilo slovensko pisano). V tem pismu je nekdo pisal po 40 funtov kokonov, ker pa je pismo prepozno prišlo, se mu ni moglo več vstreči. Tako trpita kupec in prodajalec škodo!