»g/ltfOTgCTffi . Poitnlai pavteurana. Strokovni list n po vidijo gostilničarska obrt*. Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". . i .,ij., ■ m. , lisi usnaja zu. vsattega meseca. — - - Za člane v „Zvezi" včlanlenih zadrug stane list celoletno Din 20"—, polletno Din 10, četrtletno Din 6-—: posamezne Številke 2 Din. — Cena tnseratom: '/« »tram O Sr— vkliučno davek. 1 1 Uredništvo in upravntstvo Je v Ljuoiiam, Gosposvetska cesta Stev. 10. —Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me- ■ seca. s tem dnem se uredništvo zaključi. Stev. 1. V Ljubljani« 20. januarja 1929. Leto XVI. Zapisnik XX. rednega občnega zbora Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki se je vršil dne 21. januarja 1929 ob 10. uri v gostilniških prostorih g. Kavčiča na Privozu. Zastopanih je bilo 24 zadrug s 54 delegati. Ob pol 11. uri otvori načelnik g. Kavčič občni zbor, konštatira sklepčnost, Pozdravi navzoče delegate ter predstavi zborničnega zastopnika g. dr. Pretnarja in zastopnika tiska g. Debevca in preden preide na dnevni red poudarja, da je Nj. Vel. kralj Aleksander, uvidevši, da parlament oziroma njega stranke že leta in leta ne pridejo do nikakega plodonosnc-2a gospodarskega dela, z odlokom, dne 6. januarja 1929. razveljavil ustavo in s tem ves dosedanji obstoječi sistem, ter Vzpostavil novo ero, katere zahteva je, tla bodi v poštenju in pravičnosti delavna zn narod in domovino. Vsled tega predlaga odposlati Nj. Vel. kralju sledečo vdanostno brzojavko: Nj. Vel. kralju Aleksandra, Beograd. Vzra-doščeni nad odločbami Vašega Veličanstva prosijo na rednem občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani zbrani zastopniki vsega gostilničarstva ljubljanske oblasti sprejeti izraze neomejene zvestobe in vdanosti ter iskreno željo, da se izpolnijo plemeniti nameni in cilji manifesta Vašega Veličanstva. Bog fcivi, Bog ohrani Vaše Veličanstvo! Fran Kavčič predsednik, Fr. Krapež, podpredsednik, Anton Cerar, podpredsednik. Zborovalci so prečitanju brzojavke glasno pritrjevali. Nadalje poudarja g. načelnik. da se ima gostilničarstvo mnogo zahvaliti bivšemu ministru notranjih zadev g. dr. Antonu Korošcu, da so se od- pravile trgovske in branjevske točilnice, ter predlaga, naj se mu ob priliki imenovanja ministrom prometa odpošlje naslednja brzojavka: Gospod dr. Anton Korošec, minister prometa, Beograd. Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani prosi Vaše blagorodje sprejeti k imenovanju za prometnega ministra naše iskrene čestitke in zagotovilo vdanosti in hvaležnosti, ker ste kot ministrski predsednik in minister notranjih zadev vzpostavili v točilni obrti red in pravičnost z zaščito rednega gostilničarstva. Bog živi in ohrani Vaše blagorodje v nadaljnji prospeh delovanja za blagor domovine. — Fran Kavčič, predsednik, Fran Krapeš in Anton Cerar, podpredsednika. Po dnevnem redu bi imelo priti na vrsto čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, kar pa se z ozirom na druge važne razprave in pomanjkanje časa opusti. K letnemu poročilu o delovanju zveze opozarja tajnik istotako, da je letno poročilo v zadnji številki »Gostilničarja«, v kateri je tudi vabilo na zbor v ta namen priobčil, da ga cenj. delegati že lahko v naprej pregledajo in bi sedaj ponovno čitanje letnega poročila se istotako lahko opustilo, ako zborovalci na to pristanejo. Na predlog g. Ziherla, da so vsi člani v letnem poročilu o delovanju Zveze informirani, naj sc tedaj tudi to čitanje opusti. Nato se preide takoj k poročilu o računskem zaključku za čas od 1. januana do 31. decembra 1928. Računski zaključek izkazuje 1) Prebitek iz prejšnjega leta Din 271. 2) Plačilo članarine zadrug in posameznih članov 43.222 Din. 3) Dohodek Inseratov v I. polletju 5.705 Din. 4) Za prodane tiskovine 730 Din. Najeto po- sojilo 10.000 Din. Vseh dohodkov skupaj je bilo 59.995. Din. Izdatlti so bili naslednji: 1) Poštnina za ekspedicijo »Gostilničarja« 1800 Din. 2) Davek na inserate 1800 Din. 3) Nar. tiskarni ^ tisk »Gostilničarja« in dragih tiskovin 26.950 Din. 4) Učiteljski tiskarni 1334 Din. 5) Uradni-štvu 14.500 Din. 6) Najemnina za pisarno 3.420 Din. 7) Prispevek za kurjavo 5CH.50 Din. 8) Stroški posetov shodov, konferenc in kongresov 779 Din. 9) Pisarniške potrebščine: papir, kuverte in znamke, dopisnice, telegrami, koleki k raznim vlogam, provizija za nabiranje inseratov, dvorana za shod, tujsko prom. zvezi članarina, oglasila v časnikih itd. 2610.05 Din. 10) Vrnjeno posojilo delno 7000 Din. Skupaj 59.977.55 Din. Ostane gotovine v blagajni 17.45 Din. Končna bilanca je sledeča. Dolgov ima Zveza, upravnih 10.000 Din. — ljubljanski zadrugi za posojilo od leta 1927, da se je rešila konkurza 14.000 Din. Narodni tiskarni okroglo 6000 Din. Skupno 30.000 Din. Terjatve pri zadrugah znašajo danes še 26.180 Din. Drug terjatve, ki so še za ka-sirati, 6000 Din. Pasivnost torej ravno ni, vendar pa bodi skrb vseli cenj. članic, ki so še s članarino na dolgu, da čim prej iste poravnajo, da sc reši zveza skrbi in dolgov. Proračun za tekoče leto ostane-i 0 kakor je bil. Za izdajo stanovskega g sila potrebujemo 36.000 Din. Za upravne stroške in pisarniške potrebščine 21.0" ' Din. Članstvo šteje 3300 zadružnikov, a . -ostane pri dosedanjih prispevkih po ?n Din od vsakega člana in sc to plačevanje ne bo na brezkončni čas odrivalo, bo Zveza tudi v bodoče kos svoji nalogi in v sianu vršiti vsa prizadevanja v obrambi interesov vseli svojih članov. Menimo, da skromnejših zahtev lic more zahtevat* niti ena organizacija, najmanj pa tako velika, kakor ljubljanska gostilničarska Zveza s svojim 31 zadrugami, v katerih je včlanjenih 3.300 gostilničarjev. Pri teh malenkostnih prispevkih glejte vsaj na to, da dospejo isti čim prej, ker s pufom St j nočemo prav nič več baviti. Imenom revizorjev poda g. Leop. Zupančič izjavo, da so računi pregledani in v popolnem redu. K šesti točki dnevnega reda razjasni tajnik, da so davčne prijave dohodka, ki je zavezan davku od' podjetij obratov in samostojnih poklicov, t. j. tako zvana pri-dobnina, zelo enostavno rubriclrane, vendar tako nejasno in detaljno, da se bo težko vsakteri spoznal po napovedi te davščine. Zveza si je nadela nalogo, da v tem pogledu skuša sporazumno z obrtno zbornico sestaviti lahko umljivi formular glede te napovedi davka in tak pojasnjevalni pripomoček razposlati začetkom februarja vsem zadružnim načelstvom, ki naj vsako v svojem okolišu pomaga svo-jil članom k pravilni napovedbi. Davščino je napovedati do zadnjega februarja, ter bo torej v tej akciji dovolj časa potrebno ukreniti. Zastopnik zbornice g. dr. Pretnar poda k tej zadevi primerna pojasnila ter pripominja, da bo Zbornica v to svrho celo sklicala predavanja v Mariboru, Celju in Ljubljani, katerih naj se interesenti kar številneje udeleže. Sklene se, da Zveza pravočasno poskrbi tozadevno okrožnico in formular, ter vsem zadružnim načelstvom razpošlje z navodilom, kako je davčne obvezan-ce inštruirati. Nato pride razgovor o pristopu k Središnemu savezu v Beogradu. Pojasni se, da velevajo pravila Središnega save-za v Beogradu dva dinarja mesečnega prispevka. Po tem računu bi naša organizacija imela nositi več kakor ves jug prispevkov, ker n. pr. v Srbiji je vsega skupaj četvero pravilnih zadrug. Pri nas pa samo v ljubljanski oblasti 31 zadrug s 3300 člani, bi tedaj po tem računu nam bilo prispevati 72.000 Din na leto k tej korporacij. Oglasili so se razni govorniki proti vstopu z našo celo organizacijo v Središni savez že z ozirom na nemožnost tako velikanskih dajatev, nadalje pa, ker vse organizacije izven Slovenije in Dalmacije niso pravilno organizirane, t. j. po | določbah obrtnega zakona kakor pri nas, temveč so le nekaka društva oziroma udruženja po določilih društvenega zakona in je bilo poudarjano, da dokler ne bodo organizacije vzpostavljene po obrtnem zakonu s prisilnim ali obligatornim članstvom, je nevredno, da se med njimi vr-tiljamo. ker smo daleko bolje organizirani kot pa oni sami. Predsednik reasumira vse predloge ter konštatira, da je predlog o pristopu k Središnemu savezu odklonjen, pošlje pa se pismena izjava, da delujemo i nadalje kot en savez poleg drugega, solidarno za skupne interese vsega gostilničarstva kraljevine. Dodatno k temu pa opozarja g. predsednik, da se je ustanovil v Ljubljani vrhovni obrtni svet vseh obrtniških organizacij, kateremu pa predlaga seveda pristopiti, ker je v ožjem našem delokrogu vedno pristopen in nas bo v naših stremljenjih brez dvoma temeljito podpiral. Na dano glasovanje je bil pristop k vrhovnemu obrtniškemu svetu v Ljubljani soglasno sklenjen K raznoterostim so se oglasili mnogi delegati, katerih imena kasneje navedemo, ter predlagali, naj Zveza izposluje tudi pri oblastni skupščini, da se bodo oblastne doklade plačevale na obrokovni način, kakor občinske le tistikrat, kadar se pijača nastavi za neposredni konzum oziroma nadrobno točenje. Pripoveduje se in zasliši od finančnih upravnih organov, da so šle trgovske organizacije nad finančnega ministra, naj trgovske točilnice zopet otvori, in da se je baje v to izrazil s pripombo, da ima sicer tri milijone mesečnega deficita pri taksah, naj bi se v tem pogledu storila energična protiakcija. Pojasni se, da je Zveza še v decembru proti tej zvijačnosti že podala dostojno protivni ugovor, s pripombo, da bodo že ostali to-čilci ta deficit izravnali, če bi resnično obstojal in ako se bo točilna obrt zaradi tega gostilničarstvu vidno izboljšala. Priporoča se. naj opozarja Zveza ob-lastva, da nepotrebne vinotoče sploh ne dovoljuje, da se po kmečkih lokalih glede higijenskih prezidav in popravil v lokalu ne postopa prepedantno in revne lastnike ne preganja s striktnim ukazom, ako ne moreš predpisano ugoditi, pa izgini. K opombam, da se ima zahtevati od oblastne uprave pri pobiranju doklad način, da plačujemo le tistikrat vse doklade, kadar nastavljamo vino na neposredni konzum, pripominja g. Kunstelj, da je to vendar že od nekdaj staro pravo in uzanca. da smo plačevali vse davščine, trošarino in doklade, ko smo nastavili pijačo za neposredni konzum, bi ne bilo slabo, da bi nas hotela ta nova gosposka v tem pogledu tlačiti z netolerantnejšimi odredbami. G. Bučar naglaša, da se občinski za-stopi pri nakladanju doklad prilizujejo j vinorejcu, češ, saj ne plačaš ti, plača gostilničar. Gsotilničarja pa zopet božajo, saj ne plačaš ti, plača pivec. Pivca pa zopet s tem. da naj svoje delo dražje računa. Priporoča delovanju zveze v tem smislu, da se vpelje po vsj državi enakomer* na najvišja dopustna stopnja doklade na državno trošarino vobče k večjemu 10® odstotkov, ker sicer bo gostilničarstvo od samih doklad in zmozgavanj ljudstva s temi obubožalo, kajti že se pojavljajo zopet nove pijavke, ki jih hoče oblastna skupščna polagoma uvesti še kot bogzna katero kolo z imenom ne bodi ga treba, to so okrajne blagajne, ki že lezejo po tihem na dan. Ako se na tej liniji gospodarstva n® ustavi in ne preokrene, mora priti pola' goma po deželi vse v zarobljenost radi samih lokalnih davščin. Vršila se je razprava o prenosih krajevnih pravic, ki se preneso Iz enega na drugo poslopje, da se v takem slučaju taksa ne plačuje, nadalje o plesnih zadevah, ki jih sedaj preganja oblastna taksa in zahteva plačil tudi ondi, ker ni bil ni-ka ples prirejen, marveč slučajno došl® družbe zaigrajo nekaj komadov In morda tudi nekaj trenutkov zaplešejo, oblast P* zahteva tudi za taka mimogrede storjena raz vesel jičen ja svojo kanibalsko takso. j Ta zadeva se mora pri prvem danem slučaju provocirati, ter s pritožbo na upravno sodišče enkrat za vselej odpraviti. Vsekako se mora podeželske stare tradicije glede hišnih razveseljevanj V Božiču, Novem letu in na pustni dan zahtevati taks proste zabave za priprosto ljudstvo za vsakogar, kjer se namenoma plesne veselice prirejalo, marveč le slučajno se shajajoče občinstvo nekoliko po-raduje in tudi zapleše. Takih domačih dogodkov vendar ni smatrati plesnim prireditvam in od gostilničarja ali od kogar si bodi zahtevati v to velikansko takso, do katerega zneska niti vsi gosti tisti večer zavžitka ne bodo konsumirali. Naj se poda protest vladi, kako da se je v novejšem času pri prošnjah za gostilničarske pravice uvedla praksa, da veliki župan povprašuje oblastni odbor za mnenje, ker takega postopanja zakon ni^ OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA Telefon štev. 2255. ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. Telefon štev. 225!). •;?ddašs vino svojih članov - vinogradnikov no naiugodneiših cenah. Založna kiei: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna*. Kongresni trg 2, v veži desno. \ kjer ne odcejuje. Oblastnega odbora partizansko postopanje pa je znano ter si s tem producira ta korporacija strankine Pristaše proti ravnopravnosti v obče. Prepovedovanje točenja pijač ob plačilnih dnevih v rudniških krajih se ima na Vsak način čimpreje odpraviti. Zahteva se uvesti zopet ponovno akcijo. da bodo vse korporacije, ki žive od doklade na trošarino, odpisovale 3'/« pri Plačevanju doklad, to velja za občine kakor za oblastno upravo. Gospod Ruech opozarja, da so točilne takse tako krivično previsoko odrejene, da je kar otipati, ter naj naj se uvede akcija, da bodo lahko vsi prizadeti podali Pritožbe, zahtevali revizijo in pravično znižanje teh točilnih taks, dokler se iste ne odpravijo. In končno se opozarja na društva in konzume, ki ravno po enaki fabulasti določbi pravilnika izrabljajo to nejasnost in zaprošajo za točilne pravice, konzumi v svoje trgovske lokale, razna društva pa V svoje društvene lokale, kar se kjer bodi ravno tako radi nepravilne interpretacije dotičnih določil pravilnika, kakor nekdaj trgovcem po naših političnih oblastvih podeljujejo točarinske pravice. Zadevo je vzeti temeljito v roke in izpodbiti tla tudi temu škodljivcu in vsiljivcu gostilničarske točilne obrti. Vseh teh debat so se udeležili delegati gg: Dachs Ivan, Krapiš in Zupančič iz Ljubljane, Mrcina Ignac, Kregar, Merhar, Šušteršič in Javornik za Ljubljansko okolico, Cerer iz Kamnika, Ruech iz Tržiča, Kunstelj z Bleda, Ziherl, Kavčič in Hafner iz Škofje Loke, Zurc, Kušljan in Kastelic iz Novega mesta, Bučar iz Kostanjevice, Vene iz Krškega, Dolinšek iz Trbovelj, Štrekclj in Borštnar iz Višne gore, Majerle iz Črnomlja, Hofbauer in Krajc ter Kozole in Haas iz Laškega, Lampert, Kru-lej, Cimperšek in Ratej iz Sevnice, Der-šič in Grabnar iz Brežic, J. Zgonc za Cerknico, Žnidaršič Alojzij za Lož, Ber-lan za Kočevje, Počivavšek in Florenini iz Trbovelj. Vinter in Selšek iz Krškega, Bregar in Mikolič iz Ribnice, Grčar Albin iz Zagorja, Kavčč za Velike Lašče. Kavčič in Hafner iz Škofje Loke, načelnik Vozelj iz Kranja, Lukovica nač. Novak Vrhnika nač. Brenčič Po končanem zborovanju Zveze otvo-ri predsednik g. Kavčič občin zbor Samopomoči. Tajnik poroča o delovanju Gostilničarske Samooomoči v času od začetka do 31. decembra 19:8. O dohodkih in razhodkih blagajne je izšlo poročilo že .v 12. številki »Gostilničarja« ter st je o tein samo še repliciralo. Deželna vlada je na lanskem občnem zboru sklenjena pravila vrnila z zeljo, nai sc ista nekoliko preurede v smislu zakona z dne 16. julija 1892 drž. zait. št. 202 kot samostojna Pomožna blagajna s samostojnim načelstvom in obči m zberom. ter da zadobi naziv registrov ana pomožna blagajna. Temu pozivu prime.no so se pravila preuredila. K drugi točki dnevnega reda se je z ozirom na dejstvo, da so mnogi načelniki zadrug, kakor tudi posamezni ugledni člani priporočali, da bi se uvedlo v vseh zadrugah sklepanje obligatnega pristopa vseh zadružnih članov k Samopomoči in plačevalo po enkrat na leto okroglo 100 dinarjev. K stvari se je vsestransko raz-govarjalo, nekateri gg. načelniki so opozarjali, kako težavno je po deželi vzdrževati točno pobiranje obligatnih prispevkov in da so mnogi tudi še vmes, ki nočejo uvideti te nad vse koristne inštitucije, ki vrši tako vsestransko medsebojno podpornost med članstvom in je v nepopisno korist preostalih in postane lahko še daleko bolj koristna, čim večje število bo zavarovancev. Vsled tega se stori sklep, da se prepusti stvar možnosti zadrugam, ako iste v svojem okrožju stvar proponirajo pravilno in vse svoje člane vpišejo v blagajno in če občni zbori sklenejo obligatnost pristopa, se ondi stvar daje zadrugam v roke, kjer pa članstvo rajše ostane prostovoljno kot dosedaj, pa se ga k obveznosti ne bo sililo. Pot tretjo točko dnevnega reda se prečitajo preurejena blagajniška pravila In brez ugovorov odobrijo. V prvi izvrše-valnl odbor, ki ima nalog pravila predložiti politični oblasti in izposlovati potrje-nje, se izvolijo predsednik Zveze g. Fran Kavčič, načelnik gost. zadruge v Kamniku g. Anton Cerar in podnačelnik gost. zadruge ljubljanske g. Fran Krapež. Do potrditve spremenjenh pravil ostane veljavnost prejšnjih določil, po uveljavljenju novih pravi pa določuje vsakokratno posmrtnino upravni odbor. Nekateri načelniki so priglasili že korporativne pristope svojih članov k Samopomoči. Razposlati je vsem zadrugam potrebne pristopninske pole, katerih načelstva izpolnijo in z vplačanimi zneski blagajni odpošljejo. Izreče sc želja, da se po vsakokratnem smrtnem slučaju dedičem s poročilom plačila poda specificirani obračun izplačanih zneskov po umrlih članih. In končno se opozarja, da ne gre priglašati samo starlšev gostilničarja, ne da bi lastnik in izvrševalec gostilničarskega obrata ne bil obenem tudi kot član blagajne priglašen. S tem je bila razprava tudi tega oddelka zvezinega delovanja končana in zaključi predsednik ob tri četrt na tretjo uro popoldne zborovanje s toplo zahvalo vsem prizadetim in navzočim za marljivo in koristno udeležbo debat, posebno se zahvali še zastopniku trgovske obrtniške zbornice g. dr. Pretnarju za stvarne in dobrohotne referate. V Ljubljani, 21. januarja 1929. Zapisnikar: Predsednik: Pintar. . Kavčič. POZCR! Davčna prijava. S 1. januarjem t 1. je stopil v veljavo novi davčni zakon. Od 1. do 28. februarja bodo morali davkoplačevalci vlagati davčne napovedi, na podlagi katerih bodo davčni odbori odmerili pridobnino ali kakor se je preje nazivalo obrtni davek. Obrtni davek se po novem deli v trt skupine. V I. skupino spadajo trgovska, industrijska, rudniška podjetja itd. V to skupino spadajo tudi obrtna podjetja, ki prodajajo nabavljeno ali le deloma izdelano blago. V drugo skupino spadajo ona obrtna podjetja, ki delajo s stroji in več nego s 4 kvalificiranimi pomočniki in vsi obrtni obrati, ki delajo po akordu. V tretjo skupino pa poklici, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino s pretežno vporabo lastne telesne moči. Po tej razpredelbi bi bilo soditi,, da bode gostil-ničarstvo najbrže pripadalo k I. skupini. Vršilo se je že mnogo sestankov, predavanj in razlaganja teh neznansko obširnih davčnih predpisov. V kolikor smo se teh predavanj in razlaganj udeležili, smo dobili povsod utis, da poslušalci niso dej kakor prej še ničesar vedeli. V glavnem je naša misel, dobiti kratko navodilo, lutko naj svoje obratne razmere napovedujem, da ne bodem krivično preobdavčen. Tacega ključa nam predavatelji niso nikjer podali, zato se je obrnila Zveza na tozadevne strokovne konzulente obrtno zbornice, s katerih pomočjo smo za go-stilničarstvo zložili najkrajši enostavni hi točni pripomoček za pravilno apoved davčne prijave dohodka za gostilničarsko obrt. Tak formular smo na brzo roko poslali že vsem zadružnim načelstvom uri Zvezi včlanjenih zadrug s kratko razlago in priporočilom, da naj sc zadruge v tej zadevi prav intenzivno zavzamejo za \se svoje članstvo in gredo na roke s pripomočkom za pravilno in pravočasno tui-glašenje pridobninske napovedi. Rriposla-ni formular so zadruge s hvaležnostjo na znanje vzele, ter z ozirom na edino praktičnost takega napovedovalnega sistema naročale, da se dado taki formularji natisniti in v potrebnem številu zadrugam razpošljejo. Tiskarna nam je kljub naši želji, da naj hitro natisnejo, tisk nekaj drif zavlačevala, sicer pa bodo dobili povsod te pripomočke še pravočasno. Ker dobivajo vsi člani zadrug naš list, se s tem obvešča slehernega gostilničarja o stvari in opozarja, naj nihče ne zamudi preskrv beti si pri davčni oblasti tozadevno tiskovino »davčna prijava« in naj/adnje 'do 28. februarja prijavo pri davčni oblasti odda, ker sicer se bo po preteku tega roka vsakemu zamudniku 3 odstotke več računa-' lo, pri nadaljnih zamudah, kogar se bode opominjalo od oblastva na predložitev; napovedi pa celo 5 odstotkov poviška pri davščini kot kazen. Tozadevni formular priobčujemo tu na konca tega poziva, ter se ga sleherni lahko posinži, ako si ga lično na pol pole prepiše in izpolni. Na tej ooL izkazane rezultate pa prenese na davčno prijavo, ter vpiše v dotične rubrike na prvi strani davčne prijave. Lahko Pa pole« tega priloži k prijavi tudi opis. ki si ga sestavi na formularju samem. Vsekakor važno pa je tudi, da se pridrži prepis, kako je prijavo sestavil. Kdor ni sam v toliko sposoben, naj stopi k zadružnemu načelstvu, ki mora biti za ta opravek ysem dobrohotno na razpolago. Ogledajo. »Trgovski list« prinaša: »Dva pomembna gostilničarska zbora. Zveza gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani in Zveza gostilni' čarskih zadrug za mariborsko oblast sta imele v pondeljek, dne 21. odnosno 28. januarja svoje redn^ občne zbore. Oba zbora sta pokazala, kako agilno delujeta obe organizaciji in kako zaveden in dobro organiziran je gostilničarski obrtni stan. V obeh zvezah so včlanjene vse gostilni* čarske organizacij oheh oblasti. Vsaka izdaja kot mesečnik svoje stanovsko glasilo »Gostilničar« odnosno »Gostilničarski Ust«, ki ga dobiva vsak član in ki je pi' sano za naše razmere prav dobro. Iz statističnih podatkov Je razvidno, da ima ljubljanska zveza včlanjenih 31 zadrug s 3300 člani, mariborska pa 23 zadrug 1 2100 člani. Proračun znaša, vštevši list pri ljubljanski zvezi Din 60000.—. pri mariborski pa okroglo D»n 140.000.— (pri' spevek Din 60.— od člana) Prispevke zbirajo zadruge ter iih pošiljajo zvezi* Odličen uspeh zaznamuje mariborska zveza, kateri so. razen ene. plačale članarino v redu vse včlanjene zadruge. S čemer se ne more ponašati pač nobena druga podobna organizacija. V okrilju ljubljanske zveze deluje jako uspešno gostilničarska »Samopomoč«, ki ima še lepo bodočnost Obe zvezi zreta v prošlem letu na lepe in deloma tudi uspešne akcije v interesu gostilnčarstva. osobito na poliu obrtne zakonodaje, ki je v znatni meri intere-sirala tudi trgovce, in glede oblastnih in občinskih davščin In dnklad. Ljubljanski zvezi načeluje 2 Fran Kavčič, restavratef in kavarnar v Ljublianl (tajnik g. Pintar), mariborski pa g Andrei Oset. hotelir VI Mariboru ftainik g Komar) teleti bi bilo. da bi ti dve obrtniški organizaciji tudi V bodoče tako agilno delovali in da bi bilo njih sodelovanje s trgovskimi organizacijami. osobito glede važnih skupnih vprašanj. čim tesneiše Podaiamo to notico kot ogledalo in ne posebno pohvalo naših kranjskih tovarišev. ker ima teli 3300 po številu pri šest-desettisočih upravnih stroškov koncem leta 26.000 Din dolga, dočim je 2100 štajerskih tovarišev pri 140 0fin troškov svoj račun plačalo. Ali ie to od tega. ker na Štajerskem' vino raste, naš? ga morajo pa uvažati!? Oblastne davščine v Slo* veni ji za I. 1929. Kakor smo že pred kratkim poročali, je ministrstvo za finance oblastni proračun ljubljanske oblast za leto 1929 odobrilo brez bistvenih izprernemb. Od sklenjenih davščin le znižalo samo doklado k državni taksi iz tarifne postavke 61. taksnega zakona od 200 odstotkov na 50 odstotkov. Osebe, ki na novo dobe gostilniško ali kavarniško pravico, bodo na državno takso 3000 dinarjev v Ljubljani plačale namesto 6000 Din oblastne doklad^ Formular za sestavo prijave. V letu 1928. sem iztočil in prodal: ........... hi vina — . piva — „ žganja in prodal jedil za Din ______________ Izkupiček za potočene pijače in prodana jedila je znašal skupno Din_______________ Za nabavo potočenih pijač sem Izdal v letu 1928 Din________________ . '9 Za nabavo prodanih živil pa „_____________________ Kosmati ali brutto dohodek je znašal Dm____________________ Režijski stroški: 1. Naiemnina (ali najemna vrednost lokala) Din______________________ 2. Plače in mezde pomožnega osobja „ .......... 3. Obresti dolžne obratne glavnice „ .......... 4. Odpisi pri uporabi inventarja (10%) „ ......... 5. Točilna taksa „ ........._ 6. Državna trošarina „ _________ 7. Občinske in oblastne trošarinske doklade * .......... 8. Pavšalni računi od gostov (koder te nad 2000 prebivalcev ali v kopaliških krajih) „ ________ 9. Davek na poslovni promet „..... 10. Prispevek za bolniško blagajno usluž- benstva in zavarovalnina „ .........._ 11. Kurjava in razsvetljava lokalov „ ..........__ 12. Stroški snaženia prostorov „ ........... 13. Reklamni stroški, godba etc. B Cisti dohodek Din ________________ Naj preje odštejete od skupnega skupička izdatek za nabavo pijač in živil na kar dobite kosmati ali brutto dobiček, ki se vpiše v prvo rubriko prijavne pole, od tega brutto dobička pa odštejete spet vse režijske stroške, kakor so našteti zapored in vpišete v drugo rubriko, nato izkazani čist! dohodek pa v tretjo rub- riko prijavne tiskovine. Glede prodajnih cen pošiljamo te dni zadrugam pismena navodila. samo 1500 dinarjev, v krajih z več nego 2000 prebivalci na državno takso 2500 dinarjev namesto 5000 Din doklade samo 1250 Din in v krajih do 2000 prebivalcev na državno takso 2000 Din namesto 4000 Din doklade samo 1000 dinarjev. Ljubljanska oblast bo na podlagi odobrenega proračuna pobirala nastopne doklade in davščine: , . , . . 1. 200 odstotno doklado k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice (tarifna postavka 61. taksnega zakona); 2 25 odstotno oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev prve skupine in druge skupine, točka 1 a) in 2 a); 3. 25 odstotno oblastno doklado k državnemu davku na dobiček podjetij, za-venih javnemu polaganju računov, tz-vzemši podjetja v čl. 86., točka 1 a) zakona o neposrednih davkih; 4. 25 odstotno oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od nesamo-stalnega dela in poklica, izvzemši samoupravne uslužbence; 5. oblastno davščino od lovišč in ribolovov; 6. 6 odstotno oblastno takso od vrednosti kinematografskih vstopnic; 7. 6 odstotno oblastno takso na javne plese in nočne zabave; 8. ob'astno takso na motorna vozila; 9. oblastno trošarino na potrošnjo premoga; 10. oblastno naklado na vino in vinski mošt ter oblastno doklado k državni trošarini na ostale alkoholne tekočine. Na podlagi odloka ministra za finance je imel oblastni odbor dolžnost da izvrši popravek vseh uredb, s katerimi so ta vprašanja urejena, kakor tudi uredbe o ... proračunu. Oblastni odbor je tej dolžnosti samo deloma ustregel: 1 Odiok ministra za finance izrecno odreja, da se morajo vsi sloji enakomerno obremeniti. Te odredbe se pač ne more drugače tolmačiti, kakor da hoče ministrstvo za finance, naj se doklade na neposredne davkf* na vse davčne vrsto enakomerno pobiraio. to je v enakem odstotku Oblastni odbor to odredbo drugače tolmači in navzlic odrejen? enakomernost! med dohodke n? sprejel tudi doklad na zemlja-rino. 2. Minister za finance je odredil, da se smejo 50 odstotne doklade pobirati na davčno osnovo no dosedanjih zakonih V zvezi s členom Sl nredlova finančnega zakona za 1929-30. na katero se izpre-rnemba očivicfno nanaša se more to odredbo ministra za finance tolmačiti samo v tern smislu, da se smejo doklade za leto 1929 pobirati na temelju odmerjenega davka za leto 1928. Pričakujemo, da ho oblastni odbor odrejene popravke tudi v tem smislu izvajal navzlic temu. da pri dokladah označuje podlago s »po dosedanjih davčnih zakonih« samo pri pridobnini, to je pri dosedanji občni pridobnini. Prizadevanja gospodarskih’ krogov v se oblastne doklade in davščine v mariborski oblastni izdatno olajšale vsaj deloma. dočim so bile glede trošarin, katere se štejejo za tako zvane »prostovoljne« dajatve, vsa prizadevanja zaman. Zato je tem nujnejše, da se finance samouprav zakonitim potom čimpreje urede na način, ki bo obvaroval davkoplačevalce prevelikih bremen, samoupravam pa zasigural dohodke, ki jim bodo omogočavali plodo-nosno vršiti svojo nalogo. Vsak uvideven gospodar priznava, da so samouprave brez sredstev brez pomena, s primernimi sredstvi pa morejo doprinesti pri smotre-ni porabi prebivalstvu mnogo dobreg: Spričo tega se gospodarski krogi niso upirali proti temu, da za oblasti sploh kaj plačujejo .ampak edino proti temu. kako so oblasti porazdelile svoja bremena. Naša iskrena želja je, da bi nam v prihodnje ne bilo treba šele s pritožbami uveljavljati stališča gospodarskih krogov, ampak da bi se oblastne samouprave o željah in težnjah gospodarstva že predhodno posvetovale z gospodarskimi krogi, ker bi se s tem omilila marsikatera nepotrebna ostrina v medsebojnih odnošajih. iz organi zacijj. Občni zbor gostilniške zadruge v Zagorju ob Savi se je vršil dne 28. januarja 1929 v prostorih g. Albina Grčarja ob 2. uri popoldan. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo zadružnega poslovanja za leto 1928. 3. Pregled in odobritev računov za leto 1928. 4. Določitev letnih prispevkov za leto 1929 5. Sklepanje o korporativni pristopitvi k Samopomoči. 6. Volitve načelstva delegatov za zve-zin občni zbor in računske preglednike 7. Razgovor o prijavah davka (Pri-dobnina) 8. Raznoterosti. Ob V2 15. uri otvori načelnik Grčar zborovanje, pozdravi navzoče po številu 42 članov Zapisnikarja imenuje gospoda vtirko Koprivca V znak sožalja med le- tom umrlega gospoda Petra Robavsa pozove navzoče, da se dvignejo s sedežev. Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se brez ugovora odobri. Poročilo zadružnega poslovanja leta 1928 se isto tako brez ugovora vzame na znanje. Načelnik poroča, da je imela zadruga med letom 2410 Din dohodkov, 1845 Din izdatkov, naloženega v delnicah pri Obrtni banki, 6840.08 Din pa naloženega v posojilnici, skupaj . . . Din 11.095.08 izdatkov med letom . . Din 1.590.-v blagajni preostanek koncem leta ...... Din 9.505.08 Preglednika oddasta izjavo, da sta našla vse v najlepšem redu, ter predlagata absolutorij. kateri je bil soglasno sprejet. Letni prispevki se določajo kot sedaj 30 Din za vsacega člana, s katerim je že plačana naročnina lista »Gostilničarja«. Občni zbor je soglasno sklenil, da pristopi z vsemi svojimi člani k Samopomoč! Zveze gostilničarskih zadrug z letnim prispevkom vsacega člana 100 Din. Volitev se na predlog g. Rancingerja vrši z vsklikom. ter s tem predlogom soglašajo vsi navzoči. Na predlog tovariša Hvastelja je bil ponovno izvoljen načelnikom g. Albin Grčar in podnačelnikom g. Alojzij Ošič. Za odbornike istotako izvoljeni z vsklikom Valentin Učakar Kotre-dež, Lovro Turk Toplice. Weinberger Mirko Zagorje. Mirko Koprivc Zagorje, za namestnika tovariš Ivan Bregar Izlake in Peter Robavs Loke. Preglednika računov isto tako z vzklikom tovariša Ivan Hvastelj Selo in Dragotin Korbar Zagorje. Delegati za zvezin občni zbor so bili izvoljeni isto tako z vzklikom tovariš Albin Grčar Zagorje. Jakob Kos Zagorje, za namestnika tovariša Janko Hvastelj Selo in Franc Rokav Podkraj. Načelnik razloži da se morajo prijave d zgradarini, rentnini, pridobnini in prometnem davku do gotovih terminov napovedati. ker drugače sledi za vsacega posameznika občutna kazen, sklene se v daljši debati, da naj vsi člani po informacijah zadruge enotno postopajo v teh na-povedbah. Raznoterosti. Načelnik pojasni članom, da mora vsak, kdor sprejme učenca v učbo, pred Sloveniti dospela usneh v tem. da so Centralna vinarna d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon '2573. Telefon 2o73. opozarja ceni. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska (n dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zatamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vma pa kupuje te od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! Veletrgovina Veietrgovma Andrei Neia^ w Komendi pri Kamniku priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih - V 8 N — ' '■ katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljalo franko po železnici na postajo kupca! Glavna zaSoga rudninske vode In veletrgovini) špecerijskega blaga nudi po naiugodnejSih cenah Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donai vrelec, Radenski zdravilni vrelec in razne druge domače in Inozemsko rudninske zdravilne vode. Zahtevaite cenik! Ustanovljeno IXK8 Točna postrežba! sprejetjem dati zdravniško preiskati ter prebere dopis od velikega župana ljubljanske oblasti. Nadalje priporoča načelnik, da bi zadruga ob priliki oprostitve vajencev dobila kakega strokovnjaka glede preizkušnje vajencev, ter da bi se v isti priliki priredilo tudi za druge člane zadruge predavanje o serviranju in drugih gostilniških vprašanjih. Tovariš Wein-berger pozdravlja ukrepe Nj. Veličanstva kralja s pristavkom, da tudi gostilničarski stan upa, da nam bo sedaj zasijala boljša zvezda bodočnosti, ker se bomo otresli raznih novih partizanskih podeljevanj krajevnih gostilničarskih pravic. Slednjič še načelnik poživlja vse navzoče po slogi in za medsebojno prijateljstvo članstva, ker le na ta način je upati boljšo bodočnost. Ker se ni javil nihče več k besedi, se načelnik zahvali vsem članom zadruge za obilen obisk ter zaključi zborovanje ob pol 17. uri popoldan. Po sklepu občnega zbora se pobira letna članarina od navzočih. Albin Grčar, t. č. načelnik. Mirko Koprivec, zapisnikar. Vinska trgovina in restavracija Peter Stepi*. So- Šiška 256. pripororoča o. n. gostiln čarlem svolo veliko zalogo zaiamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in Staierskti vinskih poric Tele#, št. 2GS. L s oi sla trama minili vola soja ie 11 Ljubljana, Slomškova ul ta št. 11 priporoča: sodavico in pokslice, naravni mdttno« in citron ob sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jag .dovtc nektar, kr.sta no citron a do In jabolčni biser. Gustiinič rji, podpirajte lastno podjetje! I PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA različnega platna in Sifonov iz domačih tovarn, Kakor tudi svetovno znane znamke ..Schrolfi" A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA THG štev. 10 ISgjišsi&n® cesiei gggi željo vzorci! SODB vseh velikosti za vino, žga* nje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kako* tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Na* dalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih c e n a &> Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delO> Franjo Repi* sodarski mojster v Ljubljani, TrnO” vo. Kolegijska ulica Stev 18. , Jedilno orodje ■........... i navadno in mpaca, »osten* platno za na mize, silonft kiote, čipke, vezenino, ta p®*' niško žnore, nogavice *9 dame in gospode se kup* najugodneje le pri: ilizn Oro ornnvaf'* n»* Xj K N NI S K X M K! n Raznovrstno mineralno vodo (■kor: Rogaški Temnel vrelec, . Stvria vrelec* • Donati vrelec. Radinsk* zdravilni vrelec. GiesshObeisko slatino. Prebiausko slatino Gleicftenberik* Emin vrelec. Gleichenberik Konstantin vrel Kartovovarski mlinski vrelec. Nieder Selters. Franr ložetovn arenko vodo. Hiinvadi lanos qrenko vodo. Gubersko Srebrenico Ki Milil A. Šarabon. Liubliana. umni— s«aa« >» »••»»» *•»»> tamaflfc in moztmjKB' abnat t»e» • m® ‘.litM« 6 I I >4 5 15 Natbol|3> v maieriialu in KonstruKcili so: Šivalni stroli in kolesa znamke ..Oritzner* in „Adier“ za dom obrt in industrijo. — *,le-tiin „l)ub>ed“, pisalni ..Urama*. le pri h JOSIP PETELINC, Lfnbifana Na obrokei li. Poduk vezenta brezplačen Kupujte le pr« tvrdkah, ko nse-rarajo v našem glasilu! AVGUST flGflOU LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ^ALOOA RAZNOVRSTNE JA NAMIZJA ZA GOSTILNE HOTELE IN KAVARNt Z A MiiK E odda | a Uubl anska industriia orotHavh zamaskcv JELAČIN & SOMP. L JIOBU1I « I Košaško in Radensko Satmo, delikatese in veliko izbro pra ene kave nudi T MENCINGEB, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta šte« 43 Komenskega ulica štev 24 1 Pivovarna „(JNIONu v lijnoijanl (Spodnja Si£ka) priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah Dobi n tndi tropina (n sladna cime. ki to kot ilvlnsža krma telo qrlooro61flv«. „1 priporoča svo. priznano dobri »M A J Alt© NCKO V» šplritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. UstanovSIena Sefa 1886. TeŠefo« štev. 2578 A. & E. Skaberni Ljubljana Največfa fzbira teške^a in angleškega sukna, 1 G P RJE i v srab, kraste, lišaje odstra-> ' njuje pn človeku in živa-C 7 lih Naftol - mazilo, ki C ^ je brez duha m ne maže ( ) perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, tekarni, UuOlana Slovenila. 0000O0000000 m* Posredovaliica a sini gostilničarske zadruge v LlnDijonl Gosposvetska cesta St®v. 16 posr«dn|« brezplačno za vsa slnibo M6061 : v gostilničarskem obrtu : Gospodaril Iz L|ubl|ane plačalo I D'n« ===== z dežele 4 Oln. ■■ ■ st TovarlAi gostilni (ar ti I Posm- iuftn «» »® it 00 rine oHllke i.,iioaa steioa. poatiana >n svetnik FR. KOLLMANN. Ljubiiana iovoli gostilničarjem in Kavarnarie^n pri večj naročtn izdatno /.nižane cene. QOi3[LlQQQQQ[Lll£jlf]ti Kupujemo zlato, srebro in platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3 69 — — 2 srebrni kroni Din 7-20 J 5 srebrnih kron Din 18 — s Prevzamemo v pozlatenje in posrebrnenje. j Tovarna za lotenje dragih kovin Liubljana Vil. Sv. Jerneja c; 8. lQQUraniraUrararararsrarar^lTirarara(T'rnr7!rTirrirTirnrnrnrTirnrirT»f^ uaaja m ul**# Zver* lostilalčarikth tidrut v Ljubljani. — Odgovorni urednik Iva? Hercoz. — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezertck Liubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonssča)