-18 (1345) — 1. maja 1975 STRAN 29
S
£
Z
U3
S
r*
5?
H
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik XII.	Novo mesto, 1. maj 1975	St. 10
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO:
117. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
118. Statut samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
119. Sklep o določitvi najvišje stopnje marž za živila v prodaji na drobno
120. Sklep o izdaji soglasja Komunalnemu podjetju Novo mesto k spremembi cen za odvoz smeti
121. Sklep o izdaji soglasja k spremembi cene za vodo iz javnih vodovodov Komunalnega podjetja „VODOVOD" Novo mesto
122. Sklep o določitvi stopnje prispevka za telesno kulturo v letu 1975
123. Sklep o določitvi stopnje prispevka za otroško varstvo v letu 1975
OBČINA KRŠKO:
124. Odlok o proračunu občine Krško za leto 1975
125.
126.
127.
128.
Odlok o višini prispevne stopnje za telesnokulturno dejavnost v občini Krško za leto 1975 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za spremembo pamembnosti kmetijskih zemljišč Odlok o občinskem prazniku občine Krško Obvestilo o javni razgrnitvi predloga spremembe dela urbanističnega načrta za Inesto Krško z Leskovcem
OBČINA RIBNICA:
129.
130.
131.
132.
133.
134.
Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1975 Odlok o povišanju stanarin
Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za vprašanje družbene samozaščite v občini Ribnica
Odlok o ukinitvi komunalno-kreditnega sklada občinske skupščine Ribnica
Odlok o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva Odlok o ukinitvi sklada za pospeševanje turizma v občini Ribnica
OBČINA NOVO MESTO
117.
Na podlagi 13. in 15. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. SRS, št. 18/74)
sklenejo
delovni ljudje preko svojih organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih org9nizacij in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci pa preko svojih sindikalnih organizacij na območju občin Črnomelj. Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO
I. Splošne določbe
1. Člen
Da bi delovni ljudje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja in da bi si zagotovili zavarovanje za primer brezposelnosti ter usklajevali delo na tem področju, ustanavljajo Samoupravno (interesno) skupnost za zaposlovanje Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost), ki deluje na območju občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
Skupnost je pravna oseba s pravicami, odgovornostjo in obveznostmi, ki jih ima na temelju ustave, zakona, tega sporazuma in statuta.
2. člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti.
Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja zaposlovanja po svojem programu, ki temelji na enotnem programu dela vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, ki ga sprejemajo vse skupnosti vsako leto.
3. člen
Za uresničevanje programiranih nalog skupnosti združujejo delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter na podlagi minulega dela v skupnosti v te namene potrebna sredstva ter določajo način njihove uporabe.
4. člen
Delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih delegatov.
II. Pravice in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela v skupnosti
5. člen
Skupnost ustanavljajo delovni ljudje, da si v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in splošnimi akti
skupnosti.	...
Skupnost zagotavlja strokovno, pomoč tudi Organizacijam združenega dela pri zaposlovanju.
6. člen
Delovni ljudje v združenem delu si v skupnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč pri:
STRAN 54
—	poklicnem usmerjanju zaradi pravočasne preusmeritve v njihovi strokovni oziroma poklicni izobrazbi ali dopolnilnem usposabljanju, ki ga zahteva razvoj organizacij združenega dela;
— prekvalifikacijah in zaposlitvah v primerih modernizacije proizvodnega procesa, preusmeritve poslovanja ali drugih izboljšav v organizacijah združenega dela oziroma v primerih, če njihovo delo v organizacijah združenega dela ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati;
— razvijanju in upoštevanju strokovnih znanj in izkušenj ter iskanju ustreznejše zaposlitve.
7. člen
Brezposelni delavci, ki so sposobni in voljni delati, a brez svoje krivde nimajo dela in ki se zaradi zaposlitve prijavijo skupnosti, imajo za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti, pravico do:
— zaposlitve po njihovih sposobnostih in nagnjenjih,
— denarnega nadomestila,
- denarne pomoči,
- zdravstvenega varstva,
— priprave za zaposlitev. v
8. člen
Osebe, ki še niso bile zaposlene, pa se prijavijo skupnosti zaradi zaposlitve, si pridobijo pravico do priprave na zaposlitev pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti.
9. člen
Skupnost zagotavlja organizacijam združenega dela stalno strokovno pomoč s ciljem, da se povečajo delovne sposobnosti, da se izkoristi pridobljeno znanje, izboljša strokovna in poklicna sestava zaposlenih delavcev. S tem se poveča produktivnost dela, racionalnost dela in poslovni uspeh organizacij združenega dela. Izvajanje teh nalog poteka:
— s kadrovskim programiranjem in pripravo kadrov,
- z dopolnilnim izobraževanjem in usposabljanjem delavcev,
- s poklicnim usmerjanjem pri ustrezni izbiri poklica ali delovnega mesta pri razporejanju v organizacijah združenega dela,
- z izdelavo in izbiro delovnih metod in postopkov pri programiranju in izvajanju kadrovske politike in oblikovanju kadrovske funkcije.
10. člen
Delovni ljudje in organizacije združenega dela s plačevanjem prispevkov i/. osebnih dohodkov in iz dohodka TOZD združujejo v skupnosti sredstva, s katerimi si zagotavljajo možnosti za realizacijo pravic iz 7. do 10. člena tega sporazuma.
11. člen
Organizacije združenega dela morajo sodelovati s skupnostjo in ji prijavljati:
--letne potrebe po kadrih za tekoče leto najkasneje do 31. januarja,
— svoje ukrepe v zvezi z zaposlovanjem, prekvalifikacijo in uresničevanjem drugih pridobljenih pravic delavcev v primerih, ko nji-
• hovo delo v organizaciji ni več potrebno,
- vsako prenehanje lastnosti delavca v združenem delu oz. delovnega razmerja najkasneje v petih dneh od dneva prenehanja te lastnosti oziroma od dneva, ko je prenehalo delovno razmerje,
- potrebo po delavcih za vsako novo ali izpraznjeno delovno mesto najkasneje v petih dneh od uvedbe novega delovnega mesta oz. izpraznitve delovnega mesta,	•	,
- zasedbo novega in izpraznjenega delovnega mesta v petih dneh od zasedbe,
— podatke o številu izšolanih strokovnih kadrov, ki so jih dolžne letno zbirati vzgojno izobraževalne organizacije.
Dejstva iz 3., 4. in 5. alineje prejšnjega odstavka morajo prijavljati tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov in uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev.
Srednje, višje in visoke šole morajo skupnost sproti obveščati o diplomantih, ki se želijo po končanem šolanju zaposliti. Organizacije združenega dela imajo tudi druge naloge v zvezi z zaposlovanjem, ki jih dotoča zakon in splošni akti skupnosti.
III. Naloge skupnosti
12. člen
Skupnost opravlja v okviru svoje dejavnosti naloge, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela v skupnosti.
\v>
13.	člen
Skupnost opravlja naslednje naloge:
— proučuje vire kadrov, analizira demografska gibanja in ugotavlja razvoj vsega prebivalstva — delovno sposobnega, aktivnega in
vzdrževanega;
— analizira razvoj in stopnjo angažiranosti delovno sposobnega in aktivnega kmečkega prebivalstva;
— ugotavlja obseg in strukturo rezerv kadrov in rezerv ter presežkov zaposlenih delavcev z vidika možnosti bolj produktivne zaposlitve; * ' •
— ugotavlja in analizira izobrazbeno in poklicno sestavo zaposlenih, spremembe v teh strukturah glede na zahtevo delovnega mesta, v celotnem procesu spreminjanja materialne baze in organizacijskih pogojev gospodarjenja;
— spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih;
— ugotavlja in spremlja potrebe po kadrih in priliv novih delavcev z namenom, da se usklajujejo potrebe in možnosti za zaposlitev;
— proučuje in analizira plane gospodarskega razvoja z vidika potreb in možnosti za zaposlovanje delovno sposobnega prebivalstva;
— analizira posamezne sistemske rešitve in ukrepe ekonomske politike, ustreznost davčne in kreditne politike, urbanističnih planov, stimulira gospodarjenje na podlagi osebnega dela, ugotavlja tudi vpliv na gibanje zaposlenosti v posameznih sektorjih, dejavnostih in vejah gospodarstva;
— ugotavlja tendence v rasti zaposlenosti po pogojih uresničevanja s planom predvidenih gibanj in razlike med dejanskimi potrebami za zaposlovanje in možnostmi, kijih dajejo planske orientacije in predpostavke;
— analizira pojave in značilnosti znotraj procesa zaposlovanja (fluktuacija in mobilnost delavcev, migracijski tokovi, struktura in obseg brezposelnosti, delovne sposobnosti), ugotavlja intenziteto teh pojavov in njihovega vpliva na zaposlovanje ter obseg in strukturo zaposlenosti;
— pripravlja in izdeluje elaborate, analize, informacije in druge dokumente o gibanju in strukturi zaposlovanja in zaposlenosti ter predlaga ugotovitve o stanju in ukrepe.
b) Posredovanje dela iskalcem zaposlitve — pri tem skupnost
opravlja naslednje naloge:
— načrtuje ukrepe in postopke ža doseganje tekočih perspektivnih ciljev politike zaposlovanja;
— proučuje pretekla gibanja na področju zaposlovanja in predlaga ukrepe za ustreznejše reševanje in usklajevanje razmerij med ponudbo kadra in povpraševanjem po njem;
*- načrtuje naloge in predlaga ukrepe in postopke, ki na področju zaposlovanja terjajo usklajeno delo s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi skupnostmi proučuje njihovo umestnost in učinkovitost;
— načrtuje in usklajuje enotne akcije skupnosti in drugih dejavnikov za tekoče usklajevanje ponudbe in povpraševanja na področju dela in zaposlovanja; x
— proučuje in načrtuje ukrepe za usklajevanje zaposlovanja v tujini s potrebami po delavcih v organizacijah združenega dela;
— predlaga normativne ureditve in uveljavlja postopke in delovne metode ter organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo prednost potrebam po delavcih domačim delovnim organizacijam združenega dela;
— organizirano zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo delo;
— izdeluje ter uvaja postopke in metode dela, ki prispevajo k usklajevanju ponudbe dela in povpraševanju po zaposlitvi s ciljem, da delovni ljudje lahko na družbeno organiziran način uresničujejo pravico do dela in da si organizacije združenega dela zagotavljajo potrebne delavce ter da se razrešujejo negativni vplivi na potek zaposlovanja (zmanjšuje deficitarnost posameznih poklicev in poklicnih skupin, sezonske zaposlitve, fluktuacija delavcev in njihove delovne ter poklicne sposobnosti).
c) Poklicno usmerjanje, v okviru katerega opravlja predvsem sledeče naloge:
— daje mladini strokovno pomoč pri izbiri šolanja in poklica, upoštevajoč sposobnosti in nagnjenja posameznikov in potrebe družbeno-ekonomskega razvoja;
— ugotavlja tekoče in perspektivno pomanjkanje kadrov po poklicih in stopnjah strokovne usposobljenosti ter temu ustrezno pri-
SKAJPStVMSKA DOLVi^lSKV \ A^> Y
Iaga dejavnost poklicnega usmerjanja;
—	proučuje usklajenost šolskih programov, vrst in kapacitete šol in drugih oblik izobraževanja zaradi skladnosti dejavnosti poklicnega usmerjanja z možnostmi šolanja in potrebami po kadrih;
—	ugotavlja možnosti, zahteve in pogoje šolanja in poklicnega izobraževanja ter kriterije vpisa in uspešnosti šolanja z vidika zahtev in metod dela pri poklicnem usmerjanju in prosvetJje-vanju;
— ugotavlja in proučuje strukturo poklicnih interesov in odločitev pri mladini, ki zaključuje šolanje;
— informira in svetuje mladini in odraslim nadaljnjo poklicno ali šolsko usmeritev v skladu z načeli in metodami strokovnega dela na tem področju;
— informira in svetuje odraslim pri izbiri dopolnilnega usposabljanja in iskanja ustrezne zaposlitve;
— sodeluje s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami pri sprejemanju učencev ter njihovem poklicnem usposabljanju glede na družbene potrebe pp posameznih poklicih;
— sodeluje z organizacijami združenega dela pri uporabljanju strokovnih metod dela v kadrovskih službah, pri preusmeritvi delavcev v druge poklice oziroma njihovi poklicni ali strokovni preori-entaciji;
— razvija aktivne metode, tehnike in načine individualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljevanja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi ali telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe;
— pripravlja in razvija metodologijo in pripomočke za poklicno svetovanje ter organizira njihovo aplikacijo;
— organizira zbiranje podatkov o štipendijah in štipenditorjih, pomaga kandidatom pri dodeljevanju štipendij ter daje podatke šolam in organizacijam združenega dela o kandidatih za štipendije,
— izdeluje študije in analize o problematiki poklicne vzgoje, informiranja in svetovanja ter daje predloge za napredek te dejavnosti in ustrezno povezovanje in koordinacije vseh dejavnikov na področju poklicnega usmerjanja.
d) Pripravljanje delovnih ljudi na zaposlitev, v okviru katerega
opravlja predvsem:
— organizira usposabljanje ob delu oz. priučevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v organizacijah združenega dela glede na izkazane potrebe po delavcih;
— pripravlja in organizira usposabljanje skupin delavcev brez strokovne izobrazbe, da se jim omogoči ustrezna zaposlitev;
— obravnava in sodeluje pri usposabljanju in specializaciji delavcev s strokovno izobrazbo, da se pokrijejo potrebe po delavcih' in omogoči njihova ustreznejša zaposlitev;
— sodeluje in napotuje iskalcem zaposlitve, pomaga pri poklicnem izobraževanju za nove in deficitarne poklice;«
— organizira prekvalifikacijo delavcev, kadar gre za suficitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje;
— določa kriterije in daje materialna sredstva za šolanje, usposabljanje in druge izdatke strokovnega izobraževanja delavcev v okviru zakonskih določil, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
— sodeluje z organizacijami združenega dela pri programiranju izobraževanja in izbiri metod in učnih pripomočkov;
— pripravlja in prilagaja metode za proučevanje potreb po izobraževalnih dejavnostih, ki jih organizira skupnost (usposabljanje, prekvalifikacija, došolanje, rehabilitacija in drugo);
— izdeluje kriterije in merila za finančno udeležbo skupnosti pri razvijanju in izvajanju izobraževalne dejavnosti;
— izdeluje predloge za izobraževanje novih poklicev in profilov, ki nastajajo z razvojem tehnike in tehnologije ter organizacije in delitve dela na podlagi spremljanja, razvoja in analize poklicev;
— izdeluje študije in analize o problematiki izobraževalnega dela v obsegu* kot jo opravlja skupnost ter predlaga ukrepe za napredek tega dela.
e) Zagotavljanje pravic delavcev za primer brezposelnosti, v okviru katerega opravlja zlasti:
— izvaja opravila v zvezi z uveljavljanjem in zagotavljanjem pravic do denarnega nadomestila, denarne pomoči, zdravstvenega varstva in priprave za zaposlitev osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo zaposlitev;
— izvaja določila zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na gmotno in drugo pomoč začasno brezposelnim delavcem in drugim osebam, ki iščejo zaposlitev
ter sklepa in sprejema ukrepe za izboljšanje njihovega položaja 0 v okviru zakonskih pooblastil;
—	proučuje položaj in življenjske pogoje iskalcev zaposlitve ter predlaga spremembe normativne ureditve ali sklepanje družbenih dogovorov;
-	predlaga izračun potrebnih sredstev za zagotavljanje ustreznega varstva in zaposlitve začasno brezposelnim delavcem in drugim iskalcem zaposlitve.
Skupnost opravlja tudi druge naloge, za katere se z delovnimi ljudmi sporazume z vsakoletnimi programi ali drugimi sporazumi.
IV. Upravljanje in organizacija skupnosti
14. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 29 delegatskih
15. člen
Osnova za porazdelitev delegatskih mest skupščine skupnosti po posameznih območjih so delegacije, kijih izvolijo delovni ljudje na podlagi zakona o oblikovanju in volitvah delegacij in o delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki se smiselno uporablja tudi za skupnost za zaposlovanje.
16. člen
Delegacije iz prejšnjega člena tega sporazuma izvolijo svoje delegate v skupščino skupnosti po območjih glede na število zaposlenih, pri čemer se upošteva ključ 1 delegat na 2.500 zaposlenih.
Ne glede na določilo 1. odst. tega člena ima vsako območje občine v skupščini skupnosti 5 delegatskih mest.
V	skupno število delegatskih mest je všteto 1 delegatsko mesto za brezposelne ofebe, prijavljene pri skupnosti, in delavce, zaposlene v tujini, katere zastopa Medobčinski svet zveze sindikatov Novo mesto.
17. člen
Način in postopek za izvolitev delegatov ter delegiranje teh delegatov v skupščino skupnosti se ureja v statutu skupnosti ali drugem splošnem aktu.
18. člen
Skupščina opravlja zlasti tele zadeve:
— obravnava in sodeluje s pristojnimi organi pri določanju politike zaposlovanja in zaposlenostjo ter daje priporočila in predloge za njihovo reševanje;
— sodeluje in odloča pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o vprašanjih s področja zaposlovanja kakor tudi o drugih vprašanjih, če je skupnost partner tega dogovarja-
. nja in sporazumevanja;
— sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
— sprejema prograln dela skupnosti;
— s sklepom ugotovi in razglaša stopnjo prispevka za zaposlovanje, za katero se izrečejo delovni ljudje v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o financiranju splošne in skupne porabe;	.	„
— sprejema finančni plan in zaključni račun skupnosti;
— sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo skupnosti in drugimi strokovnimi službami skupnosti;
— voli izvršilne organe skupnosti;
— imenuje svoje stalne in začasne komisije;
— sklepa o združevanju v zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije;
— opravlja druge zadeve po zakonu, tem sporazumu in statutu skupnosti.
19. člen
Skupščina skupnosti odloča na zasedanju, ki je veljavno, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov, razen če s tem sporazumom ni predpisan drugačen kvorum.
20. člen .m
Člane skupnosti zastopa v skupščini delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom.
Skupščine enot pošiljajo delegate na zasedanje skupščine glede na vprašanja, ki bodo obravnavana.
Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojo delegacijo pred sejo skupščine o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina ter skupščini posredovati stališča svoje delegacije. Podrobnejša določila o delu skupščine se urejajo v statutu.
STRAN 56
SK\JVSC\NSK\ \X)LEM3SK1 VAST
StEVTUSA \0
21. Clen
Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini.
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 5 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Mandat članov izvršilnega odbora traja 4 leta.
Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v izvršilni odbor.
Izvršilni odbor mora poročati skupščini o svojem delu med dvema zasedanji ma.
22. člen
Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
— odloča o pravnih razmerjih glede uresničevanja pravic in sprejema obveznosti za skupnost na podlagi posebnega ali splošnega pooblastila skupščine;
— uresničuje sklepe skupščine;
— odloča o posameznih primerih, ki so splošnega pomena za skupnost;
— oblikuje predloge stališč o zadevah, kijih obravnava in o katerih odloča skupščina;
— skrbi za izvrševanje programa in finančnega načrta skupnosti;
— opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti.
23. člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina skupnosti.
Mandat predsednika traja 4 leta. Po preteku mandata je lahko oseba ponovnp izvoljena za predsednika.
Delokrog, pooblastila, odgovornost, način imenovanja predsednika skupščine in druga določila v tej zvezi se ureja v statutu skupnosti.
24. člen
Za proučitev posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti lahko skupščina ustanovi posebne stalne ali občasne komisije.
Sestav, mandat, delokrog in druga določila o komisijah se ureja v statutu skupnosti.
V. Enote skupnosti
25. člen
Za kar najbolj neposredno in popolno uresničevanje določenih samoupravnih pravic in interesov na področju zaposlovanja se delovni ljudje in delavci, ki so člani skupnosti, organizirajo v tej skupnosti v enote.
26. člen
Enote se ustanovijo za območja vsake občine v skupnosti. Organ samoupravljanja je (delegatska) skupščina enote.
Število delegatskih mest v skupščini enote se določi s statutom ali drugim splošnim aktom skupnosti.
27. člen
Skupščina enote obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve skupnosti, ki neposredno zadevajo območne interese, za katero je ustanovljena.
Skupščina enote sodeluje in v/postavlja odnose zlasti z organizacijami združenega dela, skupščino občine, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi na območju, na katerem deluje.
28. člen
Skupščina enote lina predsednika in namestnika predsednika. Strokovna in tehnična opravila za izvajanje nalog skupščine enote opravlja delovna skupnost skupnosti.
29. člen
Podrobnejša. določila o pristojnostih skupščine enote, njenem razmerju do skupnosti ter vsa druga vprašanja, ki zadevajo upravljanje in poslovanje enote, so urejena v statutu skupnosti in poslovniku o delu enote.
VI.	Združevanje v zvezo skupnosti
30. člen
Zaradi zagotavljanja enotnega področja dela, realizacije, politike zaposlovanja, ki je skupnega interesa za vse delovne ljudi, se skup-
nost združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje za SR Slovenijo, kateri se poverja opravljanje splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih in smotrnih za enotno izvrševanje nalog na območju republike, za medrepubliško sodelovanje, za zaposlovanje delavcev v tujini, njihovo varstvo v tujini in vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike. V
VII.	Delovna skupnost skupnosti
31. člen
Skupščina skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil v zvezi izvajanja svoje dejavnosti in opravljanja nalog delovno skupnost (strokovna služba).
Delovna skupnost opravlja naloge za skupnost in na območju skupnosti kot enotna strokovna služba.
32. člen
Delovno skupnost predstavlja in vodi direktor.
Direktorja delovne skupnosti imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa statut skupnosti.
33. člen
V	statutu skupnosti in medsebojnem sporazumu z delovno skupnostjo se podrobneje urejajo naloge, pravice in odgovornosti, samoupravni kolektivni in individualni organi upravljanja, poslovanje samoupravne kontrole ter druga razmerja delovne skupnosti.
VIII.	Obveščanje delovnih ljudi o delu skupnosti
34. člen
t)elo organov skupnosti je javno. Skupnost obvešča svoje člane o svojem delu, stanju in problemih praviloma prek njihovih delegatov v skupščini.
Vsak član skupnosti ima pravico biti seznanjen prek svojega delegata z vsemi temeljnimi problemi* stanjem in delom skupnosti. Delegati skupnosti so dolžni poročati o svojem delu in delu v skupščini volilnemu telesu, ki jih je izvolilo. Najmanj enkrat na leto morajo podati pismeno poročilo delegaciji, ki jih je izvolila. >
35. člen
Zaradi posebnega družbenega pomena, ki ga ima družbena dejavnost zaposlovanja, je skupnost dolžna obveščati vse ustanovitelje skupnosti, skupščine občin in družbeno-politične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev skupnosti.
Skupnost potom sredstev javnega informiranja ali na drug način obvešča delovne ljudi o svojem delu.
IX.	Samoupravni nadzor v skupnosti
36. člen
Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic v skupnosti imajo delavci in delovni ljudje pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo nadzor.
37. člen
Samoupravni nadzor v skupnosti opravlja komisija za nadzor (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija ima predsednika, namestnika predsednika iit 3 člane. Delegate v komisijo izvolijo skupščine enot.
38. člen
Komisija nadzira izvajanje tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakonov in predpisov, ki se nanašajo na skupnost ter skladnost teh aktov in odločitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, izvajanje programa dela; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena in združena sredstva, kot tudi razpolaganje z njimi, izvrševanje sklepov organov upravljanja in drugih organov skupnosti, poslovanje delovne skupnosti, obveščanje delovnih ljudi o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v skupnosti ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi v skupnosti.
39. člen
Natančnejše določbe o volitvah, odpoklicu, pravicah, dolžnostih
in odgovornosti članov komisije se urejajo v statutu.
X.	Sodelovanje skupnosti z drugimi SIS in krajevnimi skupnostmi s
40. člen
Skupnćst se zaradi usklajenega in koordiniranega delovanja povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
41. člen
Kadar skupščina skupnosti obravnava pojave in probleme zaposlenosti, ki zadevajo delavce in občine z območja določenih krajevnih skupnosti, obvesti o tem zainteresirane krajevne skupnosti, da se lahko po svojih delegatih udeležijo seje s pravico razpravljanja.
XI. Združevanje sredstev za delo skupnosti
42. člen
Delovni ljudje, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, združujejo v skupnosti potrebna sredstva za izvajanje njenih programiranih nalog.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje skupnosti prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določijo s samoupravnimi sporazumi.
Da bi zagotovila pptrebna sredstva za financiranje temeljnih nalog skupnosti, lahko skupščina skupnosti potem, ko so se izjavili o tem člani skupnosti, določi stopnje prispevka, ki ga plačujejo zavezanci iz prejšnjega odstavka.
43. člen
Organizacije združenega dela združujejo sredstva iz svojega dohodka za zagotovitev sredstev, potrebnih za zaposlovanje, za prekvalifikacijo, za pripravo delavcev za zaposlitev in za uresničevanje drugih pravic delavcev v primerih prvega odstavka 10. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, sklenjenih v te namene ali na podlagi drugega odstavka 10. člena istega zakona.
Skupnost lahko pridobi sredstva tudi iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti.
XII. Sprejemanje statuta
*
44. člen ,
Skupščina skupnosti sprejema statut skupnosti z 2/3 večine glasov delegatov skupščine.
Statut se pred sprejemom daje v razpravo vsem članom skupnosti.	'
S statutom se tudi odreja, katere ostale akte se daje v javno razpravo članom skupnosti pred njihovim spreje’mom.
XIII. Predhodne in končne določbe
45. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v nad 50 % organizacij združenega dela, v katerih je več kot 50 % delavcev z območja, za katero se ustanavlja skupnost.
Sporazum velja od dneva, ko ga podpiše zadostno število ustanoviteljev iz 1 . odstavka tega člena.
Šteje se, daje skupnost ustanovljena, koje sklenjen ta sporazum.
46. člen
Z dnem, ko se konstituira skupščina skupnosti, le-ta s sklepom ustanovi delovno skupnost po 34. členu tega sporazuma, ki prevzame posle od dosedanjega zavoda za zaposlovanje Novo mesto.
47. člen
Z ustanovitvijo skupnosti po tem sporazumu preneha z delom obstoječa Komunalna skupnost za zaposlovanje Novo mesto.
48. člen
Skupščina obstoječe Komunalne skupnosti za zaposlovanje sprejme poslovnik o volitvah delegacij in delegatov za novo skupščino skupnosti v skladu s tem sporazumom ter izvede postopek volitev.
Predsednik skupščine obstoječe skupnosti skliče novo skupščino na prvo sejo ter predseduje seji do verifikacije mandatov delegatov skupščini.
49. člen
Določila zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki se nanašajo na pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti (čl. 33-35) se z uveljavitvijo teh določil (1. 1. 1975) uporabljajo tudi za brezposelne osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, ki po dosedanjih predpisih niso izpolnjevale pogojev za pridobitev teh pravic.
50. člen
Ta sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, kakršen velja za njegovo sklenitev oziroma sprejetje.
51. člen
Ta sporazum se objavi v uradnih glasilih družbeno-političnih skupnosti za območje, za katero je skupnost ustanovljena Številka: 01-296/23 Datum: 27. 12. 1974
Predsednik skupščine skupnosti: ALOJZ KOPINA 1. r.
V	zvezi z drugim odstavkom 14. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 18/74) in
46.	členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti na seji dne 27. 12. 1974 se
ugotavlja:
1. da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto z dnem 26. 12. 1974 sprejelo nad 50 % organizacij združenega dela, v katerih je več kot 50% delavcev z območja, za katero se ustanavlja Samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesto;
2. da se kot dan ustanovitve šteje datum 26. december 1974;
3. da se pristopne izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto nahajajo in čuvajo z originalom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi.
Štev.: 7/3
Novo mesto, 11.4. 1975
Predsednik skupščine skupnosti: ALOJZ KOPINA, l.r.
118.
Na podlagi 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni'list SRS št. 18/74) ter 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, je skupščina skupnosti na svoji seji dne
28.	3. 1975 sprejela naslednji
STATUT
SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO
I.	Splošne določbe /
1. člen
V	samoupravno skupnost za zaposlovanje Novo mesto, ki zdru-' žuje območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, se združujejo delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci preko svojih sindikalnih organizacij.
2. člen
Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri se delovni ljudje združujejo in povezujejo ter zagotavljajo sredstva za uresničevanje svojih interesov, pravic in dolžnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
STRAN 58
SKUVSCmSKV DO\-\iNlSKV USV
^ V V.NJ \V V.K \Q
S skupnostjo združujejo svoja sredstva tudi organizacije združenega dela po načelih solidarnosti in vzajemnosti po 10. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da si z njim zagotovijo zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pravic delavcev za primere, če njihovo delo v organizaciji združenega dela ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi preneha delati.
3. člen
Sedež skupnosti je v Novem mestu.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom ob robu kroga: Samoupravna skupnost za zaposlovanje; sedež je napisan v Sredini. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z istim besedilom kot je na pečatu.
Enote skupnosti imajo svoje štampiljke, ki so okrogle oblike in z napisom ob robu kroga: Samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesto; v sredini je napis enote z navedbo sedeža enote.
0	vrstah in številu pečatov in štampiljk, načinu uporabe, hranjenju, evidenci, uničevanju in slično, se predpiše poseben poslovnik.
4. člen
Dejavnost skupnosti se opravlja na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma o njeni ustanovitvi, tega statuta in drugih splošnih aktov skupnosti.
Naloge skupnosti se uresničujejo in izvajajo na podlagi vsakoletnega programa dela.
Program dela obsega tudi naloge, ki so enotne za vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji in za katere se sporazumejo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma.
5. člen
Pri izvajanju svoje dejavnosti je skupnost dolžna zlasti:
- zagotoviti v skupnost vključenim delavcem učinkovito varstvo njihovih pravic in njihovo uveljavljanje;
- zagotoviti temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in delovnim skupnostim vse oblike strokovne pomoči, ki so po zakonu predmet dejavnosti skupnosti;
- izvajati zavarovanje za primer brezposelnosti tako, da lahko delavci na najenostavnejši način uveljavljajo svoje pravice;
- sodelovati z družbeno-političnimi skupnostmi in drugimi organizacijami na svojem območju pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, kadrovske politike in pri uresničevanju drugih nalog skupnosti;
- skrbeti za smotrno poslovanje ter gospodarno upravljanje s sredstvi, ki jih delovni ljudje-ter temeljne in druge organizacije združenega dela združujejo v skupnost.
6. člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti.
V	premoženjsko pravnih in drugih pravnih razmerjih nasproti tretjim osebam zastopa skupnost direktor delovne skupnosti.
7. člen
, Skupnost se združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti.
II.	Naloge skupnosti
8. člen
Naloge skupnosti se določajo z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti, vsakoletnim programom dela skupnosti ter s sklepi samoupravnih organov skupnosti.
III.	Upravljanje skupnosti
9. člen
Delovni ljudje, združeni v skupnosti, urejajo medsebojne odnose v skupnosti na samoupravnih osnovah, na načelih solidarnosti in vzajemnosti ter določajo takšno organizacijo skupnosti, ki jim zagotavlja neposredno odločanje preko izvoljenih delegatov pri določanju pravic in obveznosti, ki sojih prevzeli v skupnosti.
10. člen
.Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in smotrne uporabe v okviru skupnosti združenih sredstev, delovni ljudje, vključeni v skupnosti, zlasti:
— zbirajo delegate izmed sebe v organe skupnosti,
— obravnavajo v okviru delegacij probleme in pojave s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti,
— sodelujejo v pripravah, postavljajo vprašanja in dajejo predloge'
’ svojim delegacijam in tudi organom skupnosti.
Člani skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge delovnih ljudi oziroma delegatov ter s svojimi stališči seznanjati tiste, ki so zastavili vprašanja.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI
11. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki ima 29 delegatskih mest.
Delegatska mesta v skupščini skupnosti in skupščinskih enot se porazdeljujejo s statutarnim sklepom.
12. člen
Skupščine enot so dolžne zbirati in delegirati delegate izmed delegacij tako, da je zagotovljena udeležba delegatov iz območij tudi po posameznih področjih dejavnosti.
Predsednik skupščine skupnosti je ob začetku $eje dolžan ugotoviti, ali je podana udeležba delegatov po prejšnjem odstavku tega člena.
13. člen
Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju •izvoli na prvem zasedanju.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine sta stalna člana delegacije, v katero sta bila izvoljena.
14. člen'
i	Skupščina opravlja svoje delo po določbah poslovnika.
Skupščina sklepa na sejali, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje sklicuje predsednik po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto.
Prvo sejo novo izbrane skupščine skliče predsednik skupščine prehodnega mandata in ji predseduje do i/.volitve novega predsednika.
15. člen
Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog: •
— 1 /4 delegatov skupščine,
— izvršilnega odbora skupščine, skupščine katerekoli enoto skupnosti ali
skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
, Če predsednik v 8 dneh po prejemu predloga ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.
16. člen
Pismeno gradivo skupno / gradivom za sejo skupščine morajo delegati prejeti najmanj 1 5 dni pred sejo.
Glede na določilo prejšnjega odstavka se o vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in seje ni možno sklicati v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, lahko predsednik skupščine skupnosti skliče sejo s skrajšanim rokom vročila dnevnega reda in dostave gradiva, vendar morajo delegati prejeti vabilo z gradivom najmanj 8 dni pred sejo skupščin enot.
17. člen
Zasedanje skupščine je veljavno, če je navzočih več kot polovica delegatov.
Odločitev je v skupščini sprejeta; če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov, razen če s tem statutom ni predpisana drugačna večina.
18. člen
O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar.
Zapisnikarja določi predsedujoči na seji skupščine.
V	petnajstih dneh po zasedanju skupščine morajo biti delegatom vročeni v pismeni obliki vsi sklepi, ki jih je sprejela skupščina.
,	19. člen
Pravice in dolžnosti delegata skupščine so zlasti:
- da odloča o vseh zadevali in predlogih, o katerih sklepa skupščina,
- da predlaga skupščini stališča in sklepe,
•Ir
S
STRAN 38 DOLENJSKI LIST št. 18 (1345)
—	da predlaga skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov,
— da predlaga skupščini vprašanja iz delovnega področja skupnosti,
— da predlaga kandidate za predsednika skupščine in njegovega namestnika, za predsednika, njegovega namestnika in člane izvršilnega odbora ter člane komisij,
— da redno spremlja delo organov skupnosti in aktivno sodeluje na sejah skupščine in njenih organov,
— da si pred sejami skupščine zagotovi mnenja in stališča delegacij, ki so ga delegirale po vprašanjih, ki so na dnevnem redu,
— da poroča delegacijam oz. konferencam delegacij, ki so ga delegirale, o svojem delu v skupščini in sprejetih sklepih skupščine.
20. člen
Delegati imajo na zasedanjih skupščine pravico postavljati ustmena in pismena vprašanja iz kateregakoli področja dejavnosti skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni na ta vprašanja odgovoriti oziroma priskrbeti odgovor neposredno na tem, najpozneje pa na prvem naslednjem zasedanju skupščine, razen če se ne odloči drugače.
Če posamezen član skupnosti, delegat, organizacija ali skupnost ni prejela odgovora na postavljeno vprašanje ali če ni zadovoljna z • odgovorom, lahko zahteva, da se to vprašanje obravnava kot posebna točka dnevnega reda na prvem naslednjem zasedanju skupščine.
21. člen
Delegat je za svoje delo odgovoren organizaciji oziroma organizacijam, ki so ga delegirale.
Skupščina pismeno obvesti skupščino enote in delegacijo na primere, ko izbrani delegati ne prihajajo na seje ali sc ne udeležujejo dela skupščine in njenih organov.
22. člen
Skupščina si je pred dokončno odločitvijo dolžna priskrbeti mnenje vseli skupščin enot skupnosti o naslednjih zadevali:
— pri spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti,
— pri sprejemanju, spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti.
— pri sprejemanju finančnega načrta skupnosti,
— pri sprejemanju programa dela skupnosti.
23. člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi predsednika skupščine enote, da sodeluje pri delu skupščine tudi v drugih primerih, če gre za vprašanja, ki se neposredno nanašajo na enoto skupnosti.
24. člen
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter posamezni strokovni sodelavci, ki v skupnosti odgovarjajo za delo posameznih področij.
Na sejo skupščine jih vabi predsednik skupščine, če oceni, da je to v interesu dela skupščine.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
25. člen
Predsednik skupščine je individualni izvršilni organ skupnosti, katerega izvolijo delegati skupščine iz svoje srede.
Kandidate za predsednika poda komisija za kadrovske zadeve skupščine skupnosti po predhodnem postopku evidentiranja kandidatov. Pravico predlagati kandidata za predsednika skupščine ima vsak delegat skupščine.
V	odsotnosti predsednika opravlja predsednikove naloge njegov namestnik.
26. člen
Volitve za predsednika in njegovega namestnika se izvedejo lahko Z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča skupščina.
Če skupščina odloči, da se izvedejo volitve predsednika s tajnim glasovanjem, se glasuje z glasovnicami.
Volitve izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina.
Volilna komisija razdeli glasovnice med prisotne delegate skupščine.
Na glasovnici morajo biti napisani vsi predlagani delegati po abecednem redu.
Delegati volijo tako, da obkrožijo na glasovnici številkcT pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasujejo.
Glasovnica, na kateri ni obkrožena nobena številka in glasovnice, ki imajo obkroženo dve ali več številk, so neveljavne.
Delegati oddajajo izpolnjene glasovnice v posebno skrinjico. Po končanem glasovanju prešteje volilna komisija glasove in njen predsednik takoj objavi izid glasovanja.
Če imata dva kandidata ali več kandidatov enako število glasov, se ponovno odloča o načinu glasovanja. Če se skupščina izjasni ponovno za tajno glasovanje, se glasovanje ponovi.
Izvoljen je kandidat, kije prejel največ glasov.
Namestnika predsednika se voli po enakem postopku kot predsednika.
Zapisnikar vnese izid volitev in glasovnice shrani kot dokumentacijo k zapisniku.
C e skupščina odloči, da se izvedejo volitve z javnim glasovanjem, je za predsednika in namestnika predsednika izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina prisotnih delegatov skupščine. '
27. člen
Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost.
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
- sklicuje in vodi seje skupščine,
- podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge splošne akte in sklepe, ki jih sprejema skupščina,
- sklepa pogodbe V imenu skupnosti na podlagi sklenjenih sporazumov in ustreznih sklepov skupščine skupnosti,
- usklajuje delo skupščine, izvršilnega odbora in komisij,
- skrbi za izvajanje sklepov skupščine skijpnosti,
- opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščin^.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini.
28. člen
Predsednik skupščine ali njegov namestnik je lahko razrešen iz naslednjih razlogov:
- če s svojim delom težje krši predpise, ki še nanašajo na delo skupnosti in njenih organov, statut ali druge splošne akte skup- 1 nosti,
- če s svojini nepravilnim delom povzroči skupnosti ali družbenopolitični skupnosti večjo materialno škodo ali če bi zaradi takega njegovega ravnanja lahko nastala večja materialna škoda,
- če zaradi njegovega neizvrševanja funkcije skupnost ni mogla izvršiti svojih glavnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno otežkočeno,
- če kaže malomaren odnos do dela oziroma svoje funkcije. Predsednik skupščine je lahko razrešen tudi, če za to sam zaprosi.
29. čleii
Postopek za razrešitev se začne na zahtevo najmanj tretjine delegatov skupščine.
V tem primeru je treba predlagati sklicanje skupščine, da se ugotovi, ali obstoje pogoji za razrešitev, pri čemer je treba prizadetemu omogočiti, da obrazloži razloge svojega ravnanja.
Pred’ sklepanjem skupščine o razrešitvi mora svoj predlog z obrazložitvijo podati komisija za kadrovske zadeve skupščine skupnosti. •
Če skupščina ugotovi, da obstojajo razlogi za razrešitev, sc ta ugotovitev vnese v zapisnik in se takoj preide h glasovanju o odpoklicu.
30. člen
O razrešitvi predsednika ali njegovega namestnika se glasuje javno ali tajno, o čemer odloča skupščina.
V primeru tajnega glasovanja se glasuje z glasovnicami v smislu določil postopka za izvolitev predsednika.
Predsednik ali njegov namestnik sta razrešena, če je za razrešitev glasovala dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine (varianta večina delegatov skupščine).
IZVRŠILNI ODBOR SKUPŠČINE
31.	člen
Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine skupnosti in šteje 7 članov.
Voli se na prvi seji novo konstituirane skupščine. Mandat delegatov, izvoljenih za člane izvršilnega odbora, je stalen za dobo 4 let.
Kandidate za člane izvršilnega odbora poda komisija za kadrovske zadeve po predhodnem postopku evidentiranja kandidatov. Na listi kandidatov, ki jo predloži komisija za kadrovske zadeve, je
najmanj toliko kandidatov, kolikor članov se voli v izvršilni odbor.
Vsak delegat skupščine ima pravico predlagati dopolnitev kandidatne liste.
32. člen
Če kandidatna lista, ki jo predloži komisija za kadrovske zadeve ni dopolnjena, se glasuje o listi kot celoti z javnim glasovanjem.
Lista kandidatov za člane izvršilnega odbora je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov skupščine.
33. člen
Če je lista kandidatov za člane izvršilnega odbora dopolnjena po
4.	odstavku 31. člena tega statuta, se izvedejo volitve s tajnim glasovanjem.
Volitve izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina.
Voli se z glasovnicami. Na glasovnico se napišejo vsi priimki in imena kandidatov za izvršilni odbor po abecednem redu.
Za člane izvršilnega odbora so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glede glasovanja in izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe kot za postopek volitev predsednika skupščine.
34. člen
Izvršilni odbor si na prvi seji z javnim glasovanjem izvoli predsednika in namestnika predsednika izmed izvoljenih članov.
35. člen
Izvršilni odbor dćla na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov.
Seje sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicuje po potrebi.
36. člen
Izvršilni odbor opravlja zadeve - naloge, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi.skupnosti, naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti ter spremlja in nadzira delo delovne skupnosti.
37. člen
Član izvršilnega odbora se razreši iz istih razlogov, zaradi katerih se lahko razreši predsednik skupščine.
Glede razrešitve člana izvršilnega odbora se smiselno uporabljajo določila o odpoklicu predsednika skupščine.
KOMISIJE SKUPŠČINE
38. člen
Zaradi vsestranskega proučevanja in odločanja o posameznih vprašanjih iz delokroga skupnosti ima skupščina skupnosti stalne, lahko pa tudi občasne komisije.
39. člen Stalne komisije skupščine so:
— komisija za pripravo splošnih aktov,
— komisija za kadrovske zadeve,
— komisija za finančno ekonomske zadeve.
Mandat članov stalnih komisij traja štiri leta.
Predsednika, namestnika in člane komisij imenuje skupščina.
40. člen
Komisija za pripravo splošnih aktov opravlja zlasti:
— pripravlja predlog statuta in drugih splošnih aktov skupnosti ter njihove spremembe in dopolnitve,
— razpravlja o osnutkih in predlogih predpisov s področja zaposlovanja, o katerih razpravlja skupnost in daje skupščini skupnosti svoje predloge in pripombe,
— razpravlja predloge družbenih dogovorov in samoupravnih Sporazumov, kijih sklepa skupnost ter daje svoja mnenja, če skupnost pristopa k tem aktom,
— sestavlja prečiščena besedila splošnih aktov iz pristojnosti skupnosti,
— opravlja druge zadeve iz svojega delokroga, za katere jo pooblasti skupščina.
Komisija za pripravo splošnih aktov ima 3 člane, ki jih imenuje skupščina.	•,
A \. člen
Komisija za kadrovske zadeve opravlja zlasti:
— skrbi za pravočasno delegiranje delegatov v skupščino skupnosti,
— daje skupščini predloge za izvolitev predsednika in namestnika predsednika skupščine, za predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora ter za predsednike, namestnike predsednikov in člane komisij,
— na podlagi javnega razpisa in soglasja delovne skupnosti daje predlog za imenovanje direktorja delovne skupnosti,
— opravlja druge zadeve iz svojega delokroga, za katere jo pooblasti skupščina. Komisija za kadrovske zadeve ima 3 člane, ki jih imenuje skupščina.
42. člen
Komisija za finančno ekonomske zadeve opravlja zlasti:
— daje predlog programa dela in finančnega plana skupnosti,
— razpravlja o zaključnem računu skupnosti ter daje nanj svoje mišljenje,
— razpravlja o problematiki organizacije in financiranja skupnosti in predlaga odgovarjajoče ukrepe,	'
— razpravlja o problematiki raznih analiz in elaboratov, kijih izdeluje delovna skupnost ter daje svoje pripombe in mišljenja,
— opravlja druge zadeve iz svojega delokroga, za katere jo pooblasti skupščina.
Komisija za finančno ekonomske zadeve ima 3 člane, kijih imenuje skupščina skupnosti.
43. člen
Občasne komisije se lahko ustanovijo za obdelavo posameznih vprašanj določenega ožjega problema. Člane komisij, predsednika in delokrog komisij imenuje oziroma določi skupščina ob ustanovitvi le-teh.
44. člen
Komisije skupščine delajo na sejah. Seje so sklepčne, če jc navzočih več kot polovica članov. Komisije sprejemajo odločitve z večino glasov svojih članov.
45. člen
Skupščina skupnosti lahko razreši člane komisij tudi prodno opravijo svoje delo.
Glede razširitve se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o odpoklicu predsednika skupščine.
46. člen
Izvrševanje dolžnosti predsednika, namestnika predsednika skupščine ter predsednika, nje'govega namestnika in članov izvršilnega odbora in komisij skupščine je častno.
Skupščina skupnosti lahko določi funkcionarjem iz prvega odstavka tega člena zaradi priznanja dela posebne nagrade.
IV.	ENOTE SKUPNOSTI
47. člen
Enote so deli skupnosti s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi, ki jih imajo na temelju ustave, zakona, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in svojega poslovnika.
Enota skupnosti vrši svoje samoupravne pravice na področju zaposlovanja na teritoriju, za katerega je osnovana.
48. člen
Organi upravljanja enot skupnosti so skupščine.
Skupščine enote imajo predsednika in namestnika predsednika, ki imata stalno delegatsko mesto v skupščini enote.
Število delegatskih skupščin enot skupnosti in število delegatskih mest v skupščini enote, se določa s statutarnim sklepom.
49. člen
Skupščina enote skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
— obravnava in predlaga skupščini skupnosti izvršitev določenih ukrepov, ki se nanašajo na probleme zaposlovanja na območju enote,
— sodeluje z OZD na svojem območju glede politike zaposlovanja in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izvajanje te politike,
— sodeluje pri družbenem sporazumevanju in samoupravnem dogovarjanju pri programiranju in financiranju dejavnosti skupnosti,
— sodeluje s skupščino občine v vprašanjih, ki zadevajo področje zaposlovanja.
•tr
E
STRAN 40 . DOLENJSKI LIST št. 18 (1345) -
sode\u\e p*\ poYv\\Vi %\.\yetvd)aatv^ trtadiivc \«\ usposaY>\janjvi m v£0\jtaž.evai\'^u o&vaiVSJrv..
50. č\en
Delo enote mora biti v soglasju z delom skupnosti.
C e so sklepi skupščine enote v nasprotju s sklepi skupščine skupnosti, je enota dolžna, da daje sporne zadeve v obravnavo skupščini skupnosti. Do končne odločitve se sporni sklepi ne morejo izvajati.
Skupščina skupnosti je dolžna sporno zadevo obravnavati po hitrem postopku. Na sejo, na kateri se vrši obravnava, se povabi predsednika in 2 predstavnika skupščine enote.
Če se med skupščino skupnosti in predstavniki enote kljub obravnavi in usklajevanju ne doseže soglasje in gre za vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo enote, lahko to vprašanje začasno uredi skupščina skupnosti.
51. člen
Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča po krajšem postopku, daje skupščina skupnosti v reševanje arbitraži.
Arbitraža se sestoji iz enakega števila predstavnikov (arbitrov) obeh spornih strank in predsednika, ki ga 'arbitri določijo sporazumno. Člani arbitraže so lahko le delegati skupščine skupnosti oziroma enote.
Odločitev arbitraže o spornem vprašanju je dokončna.
V.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNOSTI (STROKOVNA SLUŽBA)
52. člen
Strokovna služba skupnosti je organizirana kot enotna delovna skupnost, ki opravlja vsa strokovna, administrativna, finančna, tehnična in druga opravila za skupnost.
Delovna skupnost kot strokovna služba opravlja na podlagi programa dela zlasti:
1. ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo zvezano poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove;
2. proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam združenega dela pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih;
3. spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj pokliccv, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih;
4. sodeluje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno;
5. opravlja zadeve v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini, sprejema prijave delavcev za začasno zaposlitev v tujini, daje delavcem obvestila o zaposlitvi pri tujem delodajalcu ter jih seznanja s pravicami in obveznostmi delavcev po predpisih države, v kateri se nameravajo zaposliti, organizira odhajanje jugoslovanskih delavcev v tujino ter pomaga pri njihovem vračanju in zaposlovanju v domovini;
6. razvija in proučuje metode in pripomočke za poklicno usmerjanjema izbiro poklicev in za izbor delavcev pri zaposlovanju;
7. opravlja naloge posredovanja dela, poklicnega usmerjanja in priprave za zaposlitev ter skrbi za prehodno in začasno nastanitev oseb, ki iščejo zaposlitev;
8. opravlja zadeve v zvezi z zagotavljanjem zavarovanja za primere brezposelnosti ter s storitvami s področja posredovanja dela, poklicnega usmerjanja in priprave za zaposlitev, omogoča in varuje zaposlitev;
9. opravlja zadeve v zvezi z zaposlovanjem tujcev v SFR Jugoslaviji;
10. upravlja v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstva za zaposlovanje, ki jih v skupnosti združujejo delavci in organizacije združenega dela ter zasebni delodajalci,
11. vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
12. skrbi za informiranje članov skupnosti,
13. opravlja druge naloge, določene z zakonom, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, tem statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti ter sklepi skupščine skupnosti.
vc\fs>W\\, vl	w'S.\a.T\ON\^e.waL vva. 'afc&t’iAv
poVcet> &e\ONTu\v \y\d\ px\ XApo^\oNaivVa \xv poVX\c.TOsro. \im\-\rv tato, se \vm z.ag,o\.oN'\ wa.yac\ow4\ue,'^Sv wat\tvxa.useVvaN-\}an'£ njvbovftv piav'\c.
53.	č\en
Za izvajanje nalog, navedenih v 52. členu tega statuta, ima delovna skupnost naslednjo organizacijo:
— skupino za posredovanje zaposlitev in strokovno izobraževanje,
— skupino za poklicno usmerjanje,
— oddelek za analize in statistiko,
— skupino za splošne in finančne zadeve.
54. člen
Skupina za posredovanje zaposlitev in strokovno izpbraževanje
opravlja zlasti:
— izvaja politiko zaposlovanja v skladu s potrebami delovnih organizacij in z razpoložljivimi viri kadrov;
— posreduje pri zaposlitvah delavcev v skladu z načelom, da vsakdo dobi tako delo, ki najbolj ustreza njegovim strokovnim, fizičnim in delovnim sposobnostim;
— posveča posebno skrb zaposlovanju invalidov in drugih, za delo manj zmožnih oseb ter nudi pomoč pri njihovi poklicni rehabilitaciji, prekvalifikaciji in strokovnem usposabljanju;
— organizira tečaje v lastni režiji ali ob pomoči in s sodelovanjem institucij, ki se poklicno ukvarjajo s strokovnim usposabljanjem;
— usmerja invalide in druge, za delo manj zmožne osebe in institucije, ki se ukvarjajo s poklicno in medicinsko rehabilitacijo in prekvalifikacijo; •
— po potrebi vključuje brezposelne, ki nimajo nobene strokovne
. izobrazbe, v tečaje v okviru institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem;
— predlaga gmotno pomoč za posameznike, ki so na strokovnem usposabljanju;
-- skrbi za začasno nastanitev in prehrano prehodno brezposelnih delavcev;	1
— sodeluje z analitično službo, skupino za poklicno usmerjanje, z drugimi skupnostmi za zaposlovanje, zdravstveno zavarovanje in socialnega skrbstva, občinskimi skupščinami ter drugimi organi in organizacijami;	v
— delno opravlja naloge s področja štipendijske politike itd.
55. člen
Skupina za poklicno usmerjanje:
— sodeluje z osnovnimi šolami, gimnazijami in drugimi srednjimi strokovnimi šolami pri programiranju in izvajanju poklicne vzgoje v obliki vključevanja poklicne vzgoje v redni učni program, predavanja, ekskurzije itd.;
— oskrbuje osnovne šole in gimnazije z materiali za poklicno pro-svetljcvanjc in informiranje z literaturo, filmi, letaki itd.;
— organizira in izvaja poklicno svetovanje;
— odkriva posebno nadarjene mladince, ki nimajo materialnih možnosti za nadaljnje šolanje ter posreduje pri podeljevanju štipendij taki mladini:
— odkriva socialno ogrožene in umsko ali telesno defektno mladino, ki zaključuje obvezno šolanje ter posreduje pri njeni vključitvi:
— sodeluje pri zaposlovanju mladine;
— sodeluje pri sprejemu mladine na šolah II. in III. stopnje ter pri sprejemu mladine in odraslih za priučitev oziroma strokovno usposabljanje;
— spremlja mladino v šolali II. in III. stopnje na delovnih mestih in strokovnem usposabljanju;
— sodeluje z drugimi skupinami strokovne službe skupnosti, drugimi skupnostmi za zaposlovanje, pedagoško službo ter drugimi organizacijami.
56. člen Skupina za analize in statistiko:
— proučuje trenutne in prehodne potrebe po kadrih na območju skupnosti, zlasti na podlagi planov potreb delovnih organizacij, spremlja zaposlovanje ter popise delovnih kadrov v delovnih organizacijah;
— proučuje možnosti kritja kadrovskih potreb iz obstoječega kontingenta iz naravnega ali mehanskega prirastka ter preko strokovnega izobraževanja, s pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih demografskih, socioloških, psiholoških in medicinskih analiz;
— proučuje fluktuacijo ter latentne in dejanske brezposelnosti, nji-
hove vzroke ter nsčinc njihovega odpravljanja, s posebnim ozirom na težja zaposlovanja kandidatov določenih kategorij;
— sodeluje s stroko\nimi službami skupnosti za zaposlovanje ter drugimi organizacijami in organi.
Direktor podpisuje vse akte delovne skupnosti. Podpisovanje lahko prenese na drugega delavca delovne skupnosti s pismenim pooblastilom.
57. člen
Skupina za splošne in finančne zadeve:
— pripravlja načrte samoupravnih aktov skupnosti in splošnih aktov delovne skupnosti;
- pripravlja in zbira gradivo za organe skupnosti in delovne skupnosti:
- opravlja administrativno delo za vse organe samoupravljanja skupnosti in delovne skupnosti;
- skrbi za organizacijo in izvršitev volitev v organe skupnosti in delovne skupnosti;
- spremlja in razvija organizacijo strokovne službe skupnosti in delovne metode;
- opravlja administrativno tehnične posle narodne obrambe in civilne zaščite;
- sestavlja pogodbe In drtige upravno-pravne akte;
- vodi upravni postopek v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;
- ugotavlja pravico do zdravstvenega varstva začasno brezposelnih delavcev ter vodi o njih evidenco;
- vodi evidenco o številu vloženih in rešenih zadev v upravnem postopku;
- opravlja tehnične posle ter vodi knjižico in ekonomat;
- vodi finančno materialno poslovanje skupnosti v skladu z obstoječimi predpisi in navodili ter skrbi za pravilno uporabo sredstev;
- sestavlja finančni plan in zaključni račun ter ga posreduje samoupravnim organom v sprejem;
- sestavlja in predlaga redna in izredna poročila o dohodkih in izdatkih skupnosti in delovne skupnosti ter o namenskem trošenju skladov:
- vodi blagajniško poslovanje;
- opravlja druge zadeve in naloge, ki so določene s samoupravnimi in drugimi akti skupnosti in delovne skupnosti.
58. člen
bnote skupnosti, ki poslujejo izven sedeža skupnosti:
- spremljajo prijave o potrebah po delavcih, sporočila o zaposlitvah ter vodijo evidenco o delavcih, ki iščejo zaposlitev;
- posredujejo zaposlitve delavcem, ki iščejo zaposlitev;
- zbirajo in dostavljajo v rešitev zahtevek za denarna nadomestila ter druge zahtevke iz naslova brezposelnosti;
- opravljajo določene zadeve s področja poklicnega usmerjanja:
- izvršuje delovni program za območje enote.
, $9. člen
Samoupravne pravice izvršujejo delavci delovne skupnosti neposredno.
Samoupravne izvršilne zadeve delovna skupnost prenese na svoje izvršilne organe.
60. člen
Delavci delovne, skupnosti sprejemajo v soglasju s skupščino skupnosti:
- samoupravne splošne akte, s katerimi urejajo notranjo organizacijo, sistemizacijo in organizacijo upravljanja delovne skupnosti.
63. člen
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih;
— da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje.
Kandidati, ki kandidirajo za mesto direktoija, morajo poleg
prijave priložiti dokaze o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
64. člen
Mesto direktorja se mora razpisati najpozneje 3 mesece pred potekom časa, za katerega je imenovan.
Predlog za imenovanje direktorja daje komisija za kadrovske zadeve skupščine skupnosti.'
Predno poda komisija za kadrovske zadeve svoj predlog za imenovanje najprimernejšega kandidata za direktorja, si mora predhodno priskrbeti soglasje delovne skupnosti in mnenje kadrovskih komisij.	«
' Komisija za kadrovske zadeve mora svoj predlog utemeljiti.
65. člen
Direktor se imenuje za mandatno izteku tega roka ponovno imenovan.
dobo 4 let in je lahko po
66. člen
Direktor opravlja zlasti naslednje naloge:
- zastopa in predstavlja delovno skupnost ter sklepa pogodbe v njenem imenu,
- vodi in organizira delo ter poslovanje delovne skupnosti,
- izvršuje sklepe skupščine in zbora delovne skupnosti,
- skrbi za izvajanje določb samoupravnih aktov skupnosti in delovne skupnosti,
- izdaja odločbe in druge individualne akte na podlagi sklepov delovne skupnosti,
- izdaja odločbe s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu,
- skrbi za redno izpolnjevanje zakonskih, pogodbenih in drugih obveznosti,
- je odredbodajalec finančnega načrta,
- skrbi za zakonito in pravilno poslovanje delovne skupnosti,
- skrbi poleg predsednika skupščine in predsednika izvršilnega odbora za pripravljanje sej skupščine in izvršilnega odbora skupnosti.
- občasno poroča skupščini skupnosti o delu in poslovanju delovne skupnosti,
- opravlja zadeve na področju narodne obrambe, za katere je pooblaščen s splošnimi akti,
izdaja odločbe o zahtevah, s katerimi upravičenci uveljavljajo svoje pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,
- opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen z zakonskimi določili, tem statutom in drugimi splošnimi akti ter sklepi skupščine, izvršilnega odbora in delovne skupnosti.
m
z
So
S
r*
55
H
o»>
-u
i£J.
l/i
61. člen
Delavci delovne skupnosti sprejemajo samostojno:
- samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu,
- samoupravni sporazum o oblikovanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v skladu z veljavnim, samoupravnim sporazumom o delitvi teh sredstev, ki ga sklenejo udeleženci tega sporazumevanja,
— samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil,
— predračun dohodkov in izdatkov delovne skupnosti.
62. člen
Individualni poslovodni organ delovne skupnosti je direktor. Direktor vodi neposredno delo delovne skupnosti na podlagi zakonov in drugih predpisov, sklepov skupščine, izvršilnega odbora, zbora delovne skupnosti, tega statuta in drugih splošnih aktov skupnosti in delovne skupnosti.
67.	člen
Direktor je pri svojem delu samostojen in odgovoren skupščini in /boru delovne skupnosti.
Direktor ima pravico in dolžnost, da prisostvuje sejam skupščine skupnosti, da sodeluje v razpravah in daje svoje predloge in mišljenja o posameznih vprašanjih, vendar brez pravice odločanja.
68.	člen
Ce direktor ugotovi, da je posamezen sklep zbora delovne skupnosti ali njenega organa v nasprotju z zakonskimi predpisi di splošnimi akti skupnosti ali delovne skupnosti, je dolžan opozoriti organ, za čigar akt gre.
Če ta organ vztraja pri svojem sklepu, zadrži direktor njegovo izvršitev in to v treh dneh sporoči organu, ki nadzoruje zakonitost dela delovne skupnosti. Ta organ je izvršilni odbor skupščine skupnosti.
Do odločitve izvršilnega organa se sklep ne more izvršiti.
C/3
H
70
u>
VO
STRAN 38 x DOLENJSKI LIST št. 18(1345)
•Ir
e
fes . t\«v
— Direktor sc VdVvVo razreši pole^ ta/Ao^ov, z:axa&\ Vatcr‘\Y\ sc \<&\V.o odpokliče predsednik skupščine skupnost, £e \i. naslednjih razlogov.
— če pri svojem de\u teže krši samoupravne pravice delavcev delovne skupnosti in druge splošne akte delovne skupnosti,
— če namenoma ali neopravičeno ne izvršuje sklepe delovne skupnosti ali zavestno dela proti tem sklepom.
70. člen
Predlog za razrešitev direktorja lahko poda:
— zbor delovne skupnosti,
— 1/2 delegatov skupščine skupnosti.
Glede odpoklica direktorja se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o odpoklicu predsednika skupščine.
71. člen
Ce je direktor razrešen na svojo zahtevo, lahko skupščina skupnosti odloč.i, da- mora direktor ostati na svojem delovnem mestu dokler ne bo imenovan nov direktor, toda največ 6 mesecev od dneva, ko je vložil zahtevek za razrešitev.
72. člen
C c na izpraznjeno delovno mesto direktorja delovne skupnosti ni pravočasno imenovan nov direktor, imenuje skupščina skupnosti vršilca dolžnosti direktorja.
Vršilec dolžnosti direktorja se imenuje največ.za 6 mesecev.
73. člen
Direktorja nadomešča v primeru odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi eden izmed vodilnih delavcev delovne skupnosti, ki ga določi direktor.
V	primeru daljše odsotnosti nadomešča direktorja eden izmed vodilnih delavcev delovne skupnosti, ki ga določi izvršilni odbor skupščine skupnosti.
74. člen
Nadzor nad opravljanjem strokovnih, finančnih in administrativnih zadev delovne skupnosti in nad trošenjem sredstev za izvajanje strokovne službe opravlja izvršilni odbor skupščine skupnosti.
VI.	SAMOUPRAVNI NADZOR V SKUPNOSTI
75. člen
Samoupravni družbeni nadzor v skupnosti opravlja komisija za samoupravni družbeni nadzor (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. V komisijo izvoli vsaka skupščina enote 1 delegata.
76. člen
Predsednika in namestnika predsednika si izvoli komisija na prvi seji.
Prvo sejo skliče predsednik skupščine skupnosti.
Mandatna doba članov komisije je 4 leta in sovpada z mandatno dobo delegatov skupščin.
Skupščine enot so dolžne izvoliti svoje delegate v komisijo najkasneje v dveh mesecih po svojem konstituiranju.
77. člen
Član komisije je lahko razrešen, če ne izvršuje svoje funkcije oziroma če kaže malomaren odnos do nje.
O	razrešitvi člana komisije odloča skupščina enote, ki ga je izvolila za člana komisije.
Glede razrešitve člana komisije se smiselno uporabljajo določila tega statuta o razrešitvi predsednika skupščine skupnosti.
78. člen
' Komisija ima pravico zahtevati dokumentacijo od vseh organov skupnosti, ki ji je potrebna za ugotavljanje pravilnosti dela in poslovanja skupnosti.
79. člen
Komisija ima pravico in dolžnost, če ugotovi nepravilnosti, da s svojim mnenjem in predlogi seznanja delovne ljudi — člane skupnosti in skupščino skupnosti, da bi se sprejeli ustrezni ukrepi za odpravo teh nepravilnosti.
Skupščina skupnosti je dolžna, da se o danih pripombah in predlogih komisije i/jasni na pni naslednji seji. vendar najkasneje v roku 00 dni.
.,	ne	'vrv
V.otw\s\yi a\\ fcc sc o ny\\ ne	na. 'iV\vr>vC\
o\>\cst\ konns\\A o spornW\ vpr^rvv&v	o\>tvnc Ya do-
končno odloča.
Komisija sodeluje po potrebi tudi l dru^mi organi druft>encg\ nadAora in organi kontrole.
80. člen
Na komisijo se lahko neposredno obračajo brezposelne osebe, delavci OZD idr. s pritožbami in pripombami na delo skupščine skupnosti in njenih organov ter na delo strokovne službe skupnosti.
•VII. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI
81. člen
Sredstva skupnosti so:
- prispevki, kijih plačujejo delovni ljudje v združenem delu, delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci ter občani, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov;
- prispevki, ki jih zagotavljajo TOZD, druge organizacije in delovne skupnosti iz dohodka;
- dohodki iz sporazumov ali pogodb z drugimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev;
-'samoprispevki in prispevki občanov, volila, darila ter druga sredstva;
- obresti od denarnih sredstev in
- druga sredstva skupnosti.
82. člen
0 načinu in pogojih porabe sredstev odloča skupščina skupnosti s finančnim načrtom na podlagi programa dela.
1 inančni plan za vsako koledarsko leto se sprejme najkasneje do kraja prvega tromesečja tekočega leta.
Skupščina skupnosti sprejme do sprejema finančnega načrta začasni finančni načrt s tem, da se to začasno financiranje laliko vrši največ do 1 /4 skupne višine sredstev po zaključnem računu iz preteklega leta.
83. člen
S finančnim planom sc razporejajo sredstva na:
- sredstva za zavarovanje za brezposelnost,
- pripravo delovnih ljudi na zaposlitev,
- skupne zadeve zaposlovanja v zvezi skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma in solidarnostna sredstva, delo skupnosti, enot skupnosti in delovne skupnosti,
- obvezne zakonske rezerve.
VIII.	UVELJAVLJANJE PRAVIC BREZPOSELNIH OSEB
84. člen.
Brezposelne osebe uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pri skupnosti, če se je pri njej plačeval prispevek za zaposlovanje oziroma če so pri njej prijavljene za zaposlitev.
85. člen
Postopek /a uveljavitev pravic iz naslova zavarovanja za brezposelnost se začne na podlagi pismenega zahtevka osebe, v izjemnih primerih pa tudi na podlagi ustnega zahtevka na zapisnik pri skupnosti.
Poleg pismenega zahtevka je oseba dolžna predložiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva skupnost, na podlagi katere se ugotovijo ■pogoji za pridobitev teh pravic.
86. člen
Za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se smiselno uporabljajo določbe o splošnem upravnem postopku, če ni drugače določeno.
87. člen
O zahtevi, s katero upravičenec uveljavlja svojo pravico, izda odločbo direktor delovne skupnosti ali oseba, ki jo s pismenim pooblastilom pooblasti direktor.
Pristojni organ skupnosti mora izdati odločbo najkasneje v enem mesecu od dneva sprejete zahteve, če je zahtevek kompleten.
Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče izdati odločbe v roku i/ prejšnjega odstavka, mora skupnost, ki vodi postopek, osebo
AV A'.-l/V <->V
obvestiti o vzroku, zaradi katerega ni mogoče izdati odločbe in roku, v katerem bo o zadevi odločeno.
88.	člen
Če organ iz prejšnjega člena zahtevi ne ugodi, lahko oseba, ki meni, da je prizadeta njena pravica, uveljavi svojo pravico pred pristojnim sodiščem v 30 dneh od dneva, ko je bila njena zahteva dokončno zavrnjena.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena pa lahko oseba vloži zahtevo za ponovni preizkus odločbe na isti organ, kije izdal odločbo na prvi stopnji, v roku 8 dni od vročitve odločbe.
89. člen
Strokovna služba skupnosti mora osebo, ki je ob koncu prejemanja dena/nega nadomestila upravičena do pridobitve pravice do denarne pomoči obvestiti o tej njeni pravici tako, da lahko ta še ob koncu prejemanja denarnega nadomestila vloži zahtevek za priznanje denarne pomoči.
90. člen
Za priznanje pravice do denarne pomoči se med dohodke osebe in dohodke članov njene ožje družine v smislu 46. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, upoštevajo vsi dohodki kot: preživnine, pokojnine, socialne podpore, otroški dodatek, enkratne pomoči, katastrski dohodek, nagrade in štipendije študentov in dijakov, nadomestila za pomoč in nego po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ipd.
91. člen
Minimalno denarno nadomestilo, ki ga izplačuje skupnost, je enako najmanjšemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji.
92. člen
Denarna pomoč je po 47. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti enaka znesku najnižjega osebnega dohodka, ki je s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom odgovoren za območje, kjer upravičenec stalno prebiva. Če ta znesek ni dogovorjen, je denarna pomoč enaka najmanjšemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji.
Za vsakega vzdrževanega družinskega člana, ki ga oseba preživlja, se izplačuje še dodatek k denarni pomoči, kije enak višini dodatka za vzdrževanje družinskih članov, pri pravici do prejemanja denarnega nadomestila.
93. člen
Pravica do denarne pomoči preneha iz istih razlogov kot pravica do denarnega nadomestila (43. člen zakona).
94. člen
Tisti, kateremu je bil izplačan kakšen znesek na podlagi zakona, pa do tega ni bil upravičen, mora na zahtevo skupnosti prejeti znesek vrniti.
95. člen
Refundacija oziroma povračilo izplačanih zneskov denarnih nadomestil, denarne pomoči, prispevka za zdravstveno zavarovanje in varstvo ter otroškega dodatka se ureja z medrepubliškim družbenim dogovorom o zaposlovanju.
96.	člen
Natančnejše določbe uveljavljanja pravic brezposelnih oseb iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti lahko skupnost ureja s posebnim pravilnikom.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97.	člen
Vsi splošni akti skupnosti in delovne skupnosti se morajo uskladiti z določbami tega statuta v roku 6 mesecev od dneva, ko stopi v veljavo ta statut.
V	roku 6 mesecev se morajosprejeti tudi ostali splošni akti, ki jih predvideva ta statut.
98. člen
Brezposelnim osebam, ki na dan 1. 1. 1975 prejemajo denarno nadomestilo, prizna skupnost denarno nadomestilo, ki ne more biti manjše od minimalnega denarnega nadomestila, če je to zanjo ugodnejše.
t •
99. člen
Brezposelnim osebam, prijavljenim pri skupnosti, ki jim je. denarno nadomestilo prenehalo pred 1. 1. 1975, pa izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do denarne pomoči po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se prizna denarna pomoč ne glede na določila prvega odstavka 46. člena istega zakona..
100. člen
Tolmačenje tega statuta daje skupščina skupnosti.
101. člen
Ta statut stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina skupnosti in v osmih dneh po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pase od l.januaija 1975 dalje.
Novo mesto, dne 3. 4. Številka: 01—6/3
1975
Predsednik skupščine skupnosti: ALOJZ KOPINA,!, r.
119.
Na podlagi 4. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen (Skupščinski Dolenjski list št. 10/73), ter 275. in 276. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne
18.	aprila 1975 sprejel
SKLEP o določitvi najvišje stopnje marž za živila v prodaji na drobno
1 1.
V	prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvar-
jajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunavati maržo na nabavno ceno največ do naslednjih stopenj:
— testenine	in riž	12	%
— ribje, sadne in zelenjavne konzerve	do	15 %
— sadje, zelenjava in povrtnina do	20	%
— kava (pražena in mleta) do
15%
— rastlinske maščobe (razen olja) do	1,60	din/kg
— fižol, grah in leča do 17 %
— krompir v prodaji na drobno do	15%
— krompir za ozimnico do 10 %
— kakao, kavovine, čaji in začimbe do	16%
— keksi in izdelki iz žitaric razen moke tip 1000, 600 in 400 do	17 %
— vina vseh vrst in žgane pijače do	20%
— pivo, mineralne vode in druge brezalkoholne pijače do
15 %
- ostala živila do	17	%.
2
Če bo za oblikovanje marž za posamezna živila, navedena v prvi točki tega sklepa, sklenjen samoupravni sporazum ali družbeni dogovor na ravni republike ali regije, so dolžne organizacije združenega dela upoštevati stopnje marž, določene v sporazumu ali dogovoru.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-07/74-3 Datum: 18.4. 1975
" .Predsednik izvršnega sveta: AVGUST AVBAR, 1. r.
120.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen (Skupščinski Dolenjski list št. 10/73) ter 275. in 276. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne
18.	aprila 1975 sprejel
SKLEP o izdaji soglasja Komunalnemu podjetju Novo mesto k spremembi cen za odvoz smeti
1.
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto soglaša s spremembo cen za.odvoz smeti, ki se sme zaračunavati po m2 sta-
VtV5.VA	X-XS»-X
S,T^V\\J^K \Q
novanjske \rv pos\ovrve povtSme največ do naslednje višine-.
— gospodinjstva 0,25 d\n/m2
— gospodarstvo 0,60 din/m2
— gostinstvo in družbena prehrana	0,70	din/m2
— proračunske;ustanove
0,35 din/m2
2.
Pri obravnavanju sklepa samoupravnega organa Komunalnega podjetja Novo mesto o povečani ceni za odvoz smeti je izvršni svet upošteval določila resolucije, dogovora o izvajanju politike cen, kakor tudi občinskega programa o izvajanju politike cen v letu 1975 in na podlagi tega sprejel sklep, ki je v skladu z določenimi okviri gibanja ip rasti cen v letu 1975.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1 . maja 1975.
Številka: 38-9/67-3 Datum: 18. 4. 1975
Predsednik izvršnega sveta: AVGUST AVBAR, 1. r.
121"
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen (Skupščinski Dolenjski list št. 10/73) ter 275. in 276. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto, na seji dne
27.	3. 1975 sprejel
SKLEP o izdaji soglasja k spremembi cene za vodo iz javnih vodovodov Komunalnega podjetja „VODOVOD“ Novo mesto
1.
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto soglaša s cenami za vodo iz javnih vodovodov, ki jih je določilo Komunalno podjetje VODOVOD Novo mesto, in sicer:
za gospodinjstvo 1,60 din/m3 za družbeno dejavnost in JLA	1,88	din/m3
za gospodarstvo 2,45 din/m3
i.
Sredstva, zbrana kot razlika v ceni med dosedanjo in novo oceno, se zbirajo na posebnem računu in jih podjetje lahko uporabi le za čiste investicijske naložbe po programu izgradnje javnega vodovoda na območju občine Novo mesto.
3.
Ta sldep začne veljati \ . aprila 1975.
Številka. 38-15/66-2	*
Datum: 27.3. 1975
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA: AVGUST AVBAR, 1. r.
122.
Na podlagi 255. člena statuta občine Novo mesto je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 sprejela
SKLEP o določitvi stopnje prispevka za telesno kulturo v letu 1975
I.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za uresničevanje občinskega programa na področju telesne kulture po stopnji 0,50 % od osebnih dohodkov.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščin-, skem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Številka: 420-04/75
Datum: 31.3. 1975
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ.l.r.
123.	*
Na podlagi 255. člena statuta občine Novo mesto ter 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS št. 39/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 sprejela
SKLEP o določitvi stopnje prispevka za otroško varstvo v letu 1975
I.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek:
1.	za uresničitev občinskega programa otroškega varstva po
■sA-opn'^v Q °fo o<i ose\>Tv\Vv. <Xq-
\\odV.ov.	•
Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40 % od izplačanih pokojnin in invalidnin.
2. za uresničitev republiškega programa otroškega varstva SR Slovenije po stopnji 2,37 % od osebnih dohodkov.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
• Številka: 420-03/75	•
Datum: 31.3. 1975
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ, 1. r.
OBČINA KRŠKO
124.
Na osnovi 23. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. list SRS. št. 39-461/74) in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/.74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne
17.	aprila 75 sprejela
ODLOK
o	proračunu občine Krško za leto 1975
1. člen
Proračun občine Krško za leto 1975 obsega:
— predvidene dohodke v znesku
21;231.000.00 din.
— predvideno razporeditev dohodkov v znesku
21,231.000.00 din.
2. člen
Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razporejenih po posebnem delu proračuna, se vlaga v sredstva rezerve občine Krško 1 %.
3. člen
Sredstva, ki so predvidena za financiranje in sofinanciranje posameznih organov, skladov, družbeno-političnih organizacij in društev ter krajevnih skupnosti, se odvajajo mesečno na njihove tekoče račune v višini dvanajstine oziromai v skladu s prilivom proračunskih dohodkov.
Ostala sredstva se koristijo neposredno iz proračuna.
_______________________ tvb
' ^ . t\c,YV Vip'r&N'Ctt	%V.up\tv£\<i
občine vn. občinsko sodišče samostojno tazpola^ajo s scedstvi, ki so jim dodeljena za redno dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi in samoupravnimi sporazumi.
Dohodki, ki jih upravni organi in občinsko javno pravobranilstvo ustvarjajo s svojo dejavnostjo ter sredstva za napredek uprave se uporabljajo kot sredstva za redno dejavnost organov.
Sredstva, ki jih pridobi občinsko sodišče iz naslova stroškov povprečnin, razporedi ta organ za odplačilo‘anuitet po posojilu za nabavo opreme, ostanek pa za kritje stroškov redne dejavnosti.
5.člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1975 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
6. člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Krško v
I.	trimesečju 1975 dana posameznim uporabnikom oziroma uporabljena za posamezne namene, se preračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna.
7. člen
Pregled dohodkov proračuna občine Krško za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki*je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija 1975. Številka: 1-400-5/75
Datum: 17. aprila 1975
Predse dnik občinske skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing., 1. r.
BILANCA DOHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1975
Vrsta •	'	Znesek
doh. Naziv dohodka din
1 Davki iz osebnega
dohodka 5.140.000.00
2 Davki od prometa na pre-
mož. in od premož. \
12,340.000,00
3 Takse	1,390.000.00 5 Dohodki po poseb.
predpisih	95.000,00
_ _ jcjc	SKUPŠČINSKI	DOLENJSKI	LIST_____________________________ŠTEVILKA 10
STjRAjV 06	■	-	11
127.	OBČINA	RIBNICA
6 Dohodki organov in
drugi dohodki 300.000.00 7 Dohodki od drugih
DPS	1,966.000,00
SKUPAJ:	21,231.000,00
Glavni	Znesek
namen Razpored dohodka din
01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
12.357.796.00
02 Narodna obramba
528.000,00
03 Dejavn. družb. pol. organ, in društev	1,171.500,00
04 Negospodarske investicije
1.405.000.00
07 Kulturno prosvet. dejavnost
105.118,00
08 Socialno skrbstvo
2.678.786.00
09 Zdravstveno varstvo
981.000.00
10 Komunalna dejavnost
33.000,00
11 Dejavnost kraj. skupn.
1.090.000.00 13 Odstopljeni dohodki
350.000.00
16 Intervencije negospod.
255.000.00
17 Tekoča rezerva in obveznosti iz preteklih let
66.800,00
18 Izločena sredstva
209.000.00 SKUPAJ:	21,231.000,00
' 125.
Na podlagi 195. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/74) in 4. odstavka 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 20-170/73) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 17. aprila 1975 sprejela
ODLOK
o višini prispevne stopnje za te-lesnokultumo dejavnost v občini Krško za leto 1975
1. člen
Stopnja prispevka za telesno-kultumo dejavnost .(občinska telesnokulturna skupnost) v občini Krško se določi v višini 0,24 % od bruto osebnih dohodkov.
2. člen
Prispevki po tem odloku se obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Ur. list SRS, št. 39/74 in 5/75).
3. člen
Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
Številka: 1-420—11/75 Datum: 17. 4. 1975
Predsednik občinske skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing.. 1. r.
126.
Na podlagi 2. odst. 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26-236/73)
' in 159. čl. statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št.* 19—193/74) je občinska skupščina Krško na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. aprila 1975 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč
1. člen
Zadnji odstavek 3. člena odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/74) se spremeni tako, da se glasi:
„Če se na kmetijskih zemljiščih od V. do VIII. bonitetnega razreda gradijo zdravstveni in športno-rekreacijski objekti, šole, vrtci, stanovanjski bloki in kmetijski proizvodni objekti, ki služijo izključno temu namenu, znaša prispevek po 0,50 din za kvadratni meter.“
2. člen
Za 3. členom se doda nov 4. čleri, ki se glasi:
,,Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gramoznice, peskokope, kamnolome in glinokope znaša ta prispevek 50,00 din od kvadratnega metra in to ne glede na bonitetni razred.“
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 3-420-9/75
Datum: 17. 4. 1975
Predsednik občinske skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing.,- l.r.
Na podlagi 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno7političnega zbora dne 17. aprila 1975 sprejela
ODLOK
o občinskem prazniku občine Krško
1.člen
Občina Krško praznuje 7. junija občinski praznik v spomin prvih padlih krških borcev, borcev NOV iz območja občine ter vrnitve konfinirancev, internirancev in izgnancev iz taborišč.
2. člen
Praznovanje občinskega praznika je v tednu, v katerem je 7. junij, tako da je ta datum zaključek praznovanja.
/
3. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prazniku občine Videm-Krško (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 11-229/62).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-62-2/75 Datum: 17. 4. 1975
Predsednik občinske skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing., l.r.
128.
Izvršni svet skupščine občine Krško obvešča vse občane in organi/dcije združenega dela. da bosta v smislu ll. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72)
JAVNO RAZGRNJENA predlog spremembe dela urbanističnega načrta za mesto Krško z Leskovcem in predlog spremembe dela zazidalnega načrta dela mesta Krško (Videm)
Predloga bosta razgrnjena od dneva objave do vključno 30 dni po objavi od 7.00 — 15.00 ure v prostorih Samoupravne stanovanjske .skupnosti občine Krško (nad Valvasorjevo knjižnico).
Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve.
Številka: 1-350-2/75 Datum: 3. 4. 1975
Izvršni svet skupščine občine Krško
129.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-politi-čnih skupnostih (Ur. I. SRS 39-461/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975, 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 13/74) je skupščina občine Ribnica rta seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe-no-političnega zbora dne 11.4. 1975 sprejela
ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1975
1. člen
Občinski proračun za leto 1975 obsega:
- dohodek v
znesku	9.894.000	din
— razpored po posebnem delu
proračuna	9.614.562 din
— razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 136.938 din
- sredstva za
solidarnost	142.500 din
2. člen..
Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razen od prenesenih neporabljenih proračunskih sredstev iz leta 1974 do ravni dogovorjene porabe v letu 1974 (557.000), se vlaga v rezervni sklad občine Ribnica 1 %.
/ 3. člen
Državni organi v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabijo tudi sredstva, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo.
Ne glede na 1. odstavek tega člena so dohodki, ki jih s svojo dejavnostjo ustvari občinsko sodišče na območju občine'Ribnica in sodnik za prekrške, dohodek občinskega proračuna.
4. člen
V proračunu se prvenstveno zagotavljajo sredstva za delo državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in v skladu z možnostmi tudi za komunalno dejavnost in kmetijstvo.
5. člen
Proračunskim porabnikom kot so: upravni organi, družbe-no-politične organizacije, kra-, jevne skupnosti in drugi porabniki, se sredstva nakazujejo na ustrezne tekoče račune v skladu s prilivom proračunskih dohodkov. ^
\V>________ ____________________
Sredstva za sV.\ipi\o fvnancV- rta. sredstva tanje se odvajajo na določene lervo. račune z,avodov \rv oiganov v skladu s pogodbami, ki so sklenjene s temi zavodi in organi.
6. člen
Občinski organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1975 opravljati naloge in zadeve iz svojega delovnega področja samo v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena, pri čemer morajo stremeti za racionalnim in učinkovitim delom.
Za izvajanje določil iz prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Ribnica.
Za odredbodajalca proračuna se določi predsednika in podpredsednika izvršnega sveta.
7. člen
Porabniki sredstev občinske-k ga proračuna morajo pri svojem finančnem poslovanju upošte-• vati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1975, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let.
Obveznosti je dovoljeno prevzemati le, če so viri zagotovljeni izven proračuna.
VJSSiX
n prorafcwrY^.o ve-
8. člen
Izvršni svet skupščine občine Ribnica je pooblaščen, da odloča:
— o uporabi tekoče proračunske rezerve,
— da omejuje proračunsko potrošnjo, če ugotovi, da dohodki ne dotekajo po predvidenem načrtu,
— da predlaga občiski skupščini ustrezno spremembo proračuna.
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se smejo med letom uporabiti sredstva rezervnega sklada kot kratkoročno posojilo. O uporabi teh sredstev odloča izvršni svet skupščine občine Ribnica v vsakem primeru posebej, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. 1. SRS 39-461/74).
9. člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena v celoti, lahko IS skupščine občine Ribnica prenese neporablje-
10. člen Za gospodarstvo in finance pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja porabnikov občinskega proračuna in ugotavlja, kako državni organi in drugi porabniki izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter o tem seznanja izvršni svet.
11. člen Sredstva, ki so po odloku o
začasnem financiranju proračunskih potreb v I. tromesečju 1975 dana posameznim porabnikom oziroma so bila porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil, tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu'proračuna.
12. člen ,
Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1975, ki je sestavni del tega odloka. 1
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Številka: 400-13-75-01 Datum: 11.4. 1975
Predsednik občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1975
vrsta dohodki	din
1. Prispevki	2.155.000
2. Davki	6.622.000
3. Takse	380.000
4. Dohodki organov in razni drugi dohodki 180.000
5. Prenesena sredstva 557.000 SKUPAJ	9.894.000
Glavni
namen razporeditev dohodkov 01 Delo državnih organov
5.799.400
01 Sredstva za SLO	225.000
02
03 Dejavnost družben o-politi-čnih organizacij in društev
917.000
04 Negospodarske investicije
109.862
07 Kulturno prosvetna dejavnost	8.300
08 Socialno skrbstvo	352.400
Prenos na SIS	679.900
09 Zdravstvo	190.300
Yw.aw\wTwiLa.
\ \ Yie\avr\os\. YJ£>	"X7£>
\5 Gospodarske 'mvestrcvje
VI .000
16 Gospodarski posegi 434.400
17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let
312.938
18 Rezervni sklad	100.000
— Sredstva za solidarnost
142.500
SKUPAJ	9.894.000
_______________________<o.~V
VJA.
Ha pod\a£\ "l&fe. vrv. "ilfc. fc\e-na statuta obfcVne '(Skupščinski Dolenjski list št. 13/74) je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 11. 4. 1975 sprejela
130.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Ur. 1. SRS št. 50-379/72), 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/74) in v skladu z dogovorom o politiki stanarin v letu 1975 je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 11. 4. 1975 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin
1. člen
Osnova za določitev stanarin v letu 1975 je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Skupščinski Dolenjski list št. 11/73) s tem, da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
2. člen
Stanarina po 1. členu odloka se poveča za 25 %.
Povečanje stanarin po prejšnjem odstavku se uveljavi z dnevom podpisa dogovora o povišanju stanarin za leto 1975.
3. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica bo sklenila z imetniki stanovanjske pravice in etažnimi lastniki nove stanovanjske pogodbe do 30. 6. 1975.	•
4. člen
Delna nadomestitev stanarin po določbah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu se predpiše s posebnim odlokom.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavj v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-6-75-01
Datum: 11.4. 1975
Predsednik občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za vprašanje družbene samozaščite v občini Ribnica
1. člen
Ustanovi se koordinacijski odbor za vprašanje družbene samozaščite v občini Ribnica.
Koordinacijski odbor šteje 11 do 15 članov in ga sestavljajo delegati — predstavniki družbeno-političnih organizacij, skupščine, krajevnih, delovnih in interesnih skupnosti.
2. člen
Koordinacijski odbor usmerja, usklajuje in spodbuja aktivnost -delovnih ljudi in občanov ter drugih nosilcev družbene samozaščite v občini. Način dela koordinacijskega odbora se določi s poslovnikom, ki ga sprejme koordinacijski odbor.
3. člen
Administrativno-tehnična opravila za koordinacijski odbor opravlja oddelek za notranje zadeve SO Ribnica, strokovna in druga opravila pa tudi postaja milice Ribnica in drugi organi.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 21-2-75-01
Datum: 11.4. 1975
Predsednik
občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
132.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. 1. SRS 39/74) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 13/74) je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 11. 4. 1975 sprejela
ODLOK o ukinitvi komunalno-kreditne-ga sklada občinske skupščine Ribnica
dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-10-75-01
STKAN 68_______________________
1. člen
Komunalno kreditni sklad občinske skupščine Ribnica, ustanovljen z odlokom občinske skupščine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 20/69), se ukine.
2.	člen
Vsa sredstva in obveznosti ukinjenega sklada se po zaključnem računu za leto 1974 prenesejo na sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ribnica.
Prenesena sredstva komu-nalno-kreditnega sklada občinske skupščine Ribnica se izkazujejo ločeno 'od drugih sredstev in se tudi v bodoče uporabljajo za kreditiranje novogradenj, rekonstrukcijo in obnovo komunalnih objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne potrošnje, za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo cest ter za ostale komunalne potrebe.
Pri prejemanju posojil imajo prednost gospodarske organizacije posebnega družbenega pomena.
3.'člen
S prenosom sredstev in virov preneha delo upravnega odbora sklada.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi
Datum: 11. 4. 1975
Predsednik občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
13 3.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. I. SRS št. 39/74) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 13/74) je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnili skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 11. 4. 1975 sprejela
ODLOK o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva
1.člen
Sklad za pospeševanje kmetijstva, ustanovljen z odlokom občinske skupščine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 20/69), sc ukine.
2. člen
Vsa sredstva in obveznosti ukinjenega sklada se po zaključnem računu za leto 1974 prenesejo na Samoupravno interesno skupnost /.a pospeševanje
kmetijstva s posebnim samoupravnim sporazumom med občino Ribnica in Samoupravno interesno skupnostjo za pospeševanje kmetijstva. Prenesena sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva se bodo tudi v bodoče uporabljala za namene pospeševanja kmetijstva, kot to določa 7. člen odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva.
• 3. člen S prenosom sredstev in virov preneha delo upravnega odbora sklada.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Šteyilka: 402-12-75-01 Datum: 11.4. 1975
Predsednik občinske ' skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
134.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 39/74) in 215. člena statuta občine Ribnica , (Skupščinski Dolenjski list 13/74) je občinska skupščina Ribnica na seji zbota združe-
nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 11. 4. 1975 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za pospeševanje turizma v občini Ribnica
1. člen
‘ Sklad za pospeševanje turizma v občini Ribnica, ustanovljen z odlokom občinske skupščine Ribnica (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/64), se ukine.
2. člen
Vsa sredstva in obveznosti ukinjenega sklada se pri zaključnem računu za leto 1974 prenesejo v proračun občine Ribnica.
3. člen
S prenosom sredstev in virov preneha delo upravnega odbora sklada.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-11-75-01
Datum: 11.4. 1975
Predsednik občinske
skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
IGN0RANTIA LEGIS NEMINEM EXCUSAT so rekli že stari Rimljani, pri nas pa velja:
NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NE OPRAVIfiUJEl