Kamniški OBČAN
Št. 9
Janez Podobnik, predsednik državnega zbora v Kamniku
Boriti se za sleherno delovno mesto
V ponedeljek, 19. aprila, je na povabilo občinskega odbora SLS Kamnik obiskal Kamnik Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Najprej seje na občini Kamnik pogovarjal o aktualnih vprašanjih lokalne samouprave in o delu državnega zbora z županom Tonetom Smolnikarjem in njegovimi sodelavci ter s predsedniki občinskih odborov političnih strank, nato pa se je sestal z občinskim vodstvom Slovenske ljudske stranke in obiskal območje bodočih Term Snovik ter osnovno šolo v Smartnem.
Kot je v uvodu dejal Tone Hočevar, predsednik občinskega odbora SI.S in podžupan občine Kamnik, so predsednika DZ povabili v Kamnik tudi zato, ker je Janez Podobnik kot kandidat SLS v gorenjski volilni enoti tudi poslanec kamniških volivcev.
Župan Tone Smolnikar jo gosi u na kratko predstavil občino Kamnik in njene probleme. Poudaril je dva največja, veliko škodo, ki jo je povzročilo neurje, in večanje brc/ poselnosti zaradi postopnega zapiranja proizvodnjo zlasti v Stolu, Ti lanu in Kemijski industriji.
Predsednik Podobnik je dejal, da je državni zbor le ujel ritem, ki je normalen za vsak deloven parlament Seje vedno začenjajo z zadevami, ki jih narekuje evropska zakonodaja (sprejel je zakon O bančništvu, lotili so sc zakona o zavarovalnicah, o trgu vrednostnih papirjev itd.), na naslednji seji bo raz-
prava o zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo pomemben tudi za občine. Sledil bo pomemben zakon 0 volilnem sistemu, ki ga mora DZ sprejeli na podlagi odločbe ustavnega sodišča.
Tudi drugi zakon o sanaciji ško de zaradi poplav je pripravljen, težak je skoraj 4 milijarde SIT. V njem sicer ne piše, koliko bodo dobile posamezne občine. Bitka se bo začela na podlagi kvalitetno pripravljenih občinskih gradiv po sprejemu tega zakona, je poudaril Podobnik.
V zvezi z odpiranjem novih de-
lovnih mest je podprl zamisel nekaterih kamniških podjetij, da v sodelovanju z občino ustanovijo podjetje za zaposlitev invalidnih oseb in pristavil, da se mora občina v okviru možnosti boriti za vsako delovno mesto.
»Lani so trije poslanci predlagali zakon o odpisu terjatev i/, socialih prispevkov nekaterim (11) podjetjem. Čeprav je zakon nesistemski, ni padel in je že v drugi obravnavi. Morda bi bilo moč vključiti tudi kako vaše podjetje, seveda če bo zakon normalno napredoval v DZ,« je menil Podobnik in dodal: »Nihče nam ni rekel, da moramo slovenski avtocestni križ zgraditi do leta 2006, lahko tudi do 2009 ali 201 I, da bi v tem času lahko naredili še kaj drugega.«
Podprl je tudi predlog poslanca Maksa Lavrinca, naj bi prek komisije /a lokalno samoupravo spodbudil vlado, da analizira, kako se v praksi uveljavlja zakon o lokalni samoupravi, kije doživel že veliko sprememb.
Nadaljevanje na 3. strani
Jubilejno gasilsko slavje v Mostah
PGD Moste, ki združuje gasil ce In gasilke iz vasi Moste. Su-
hadole in Žejo, letos praznuje
silei najprej počastili z maso zadušnico za. ze umrle člane druStva, pa tudi priprošnjo svo-
Pozdrav In čestitke komondskoga župana Tomaža Drolca
70. obletnico ustanovitve. Ustanovljeno je bilo 2. februarja lii^it
v gostilni Pavlin, pobudnik tega dejanja pa je bil prvi pred sodnik društva, tesarski mojster Anton Štebe, ki je s svojim ugledom, delom in vplivom tudi drugače spreminjal podobo Most v obdobju med obema, svetovnima vojnama ter se nekaj rasa po drugi svetovni vojni.
Visok jubilej društva so meščanski. Buhadolskl in žejski ga-
jemii zavetniku in pri prošnji k ti mučencu sv. Florljanu, katerega sliko so postavili v glavni oltar podružne cerkve sv. Boštjana v Mostah, zase in prihodnje gasilski; rodove. ' |'ri bogoslužneiti Slavju, ki ga je vodil zapoški župnik Mihael Žnldar, komend-ski rojak, so se jim v cerkvi pridružili še komendski, kriški, kamniški, tunjiški, mengeški, šmarski in topolski gasilci in gasilke, nekaj domačih narodnih noš in V('liko ljudi. Maševa-lec Je gasilce v govoru posebej povabil,
Nadaljevanje na 2. strani
Življenjski utrip v ŠpUaliču
Vodslvo krajevne skupnosti Spita ličje pripravilo redni zbor krajanov v nedeljo, I I. aprila, v prostorih KN.
Predsednik svoia KS Marjan Križnik jc na zboru predlagal program dela, ki so ga soglasno sprejeli. Na dnevnem redu je bil pregled dela v letu 1998 in naloge /a leto 1999.
Osebna izkaznica
Kraj Špitalič je starodavno naselje.
Seat ELECTRON!
Ibiza 1.4 Electron že od 1.736.691 SIT Cordoba 1.4 Electron Ze od 1.881.157 SIT Cordoba Vario 1A Electron že od 1.911 -827 SIT
ECTRCM je nov paket opreme, ki vsebuje električni pomik stekel in centralno zaklepa«}®-
• staro za novo * laasing * nakup na obroka do 5 lat
Pisani viri segajo v leto 1229. tako koi za mesto Kamnik. 750-letnicoso praznovali leta 1979. ks se razprostira med KS Molnik in KS Tuhinj. Po teritoriju je tretja največja K S v kam niSki občini, po številu prebivalstva pa spada med najmanjše. V vseh naselili KS Špitalič živi približno 300 prebivalcev, od lega je 224 volilcev. Ozemlje jc močno razgibano in pretežno hribovito, zal" je obdelava Zemlje OteielUl i« manj donosna.
Nadaljevanje na 2. strani
Leto XXXVIII
Kamnik, 13. maja 1999
Na starin dirke za veliko nagrado Kamnika. Na skrajni levi je Kamnu ari Rajko Petek, kije v cilj pripeljal trelp
KOLESARSKI KRITERIJ V KAMNIKU
Petek je želel zmagati na zadnjem šprintu
Daje Kamnik z okolico po števi lu kolesarskih dirk v samem slovenskem vrhu, je že obče znano. Za začetek sezone so se cestni kolesarji pomerili na kriteriju za veliko nagrado Kamnika. Kriterij v organizaciji Kolesarskega društva Kamnik je kot prvi od sedmih spadal tudi v sklop pokalnega tekmovanja Kriterij slovenskih mest. Tako se je na tradicionalnem prizorišču s štartno-ciljnim prostorom pri trgovini Napredek zbrala večina najboljših kolesarjev, predvsem v obeh mladinskih kategorijah. V članski konkurenci pa jc od treh velikih ekip v popolni zasedbi nastopila le ljubljanska Perutnina Ptuj-Radenska Rog. S solo vožnjo si je zmago privozil Boris Premuž.ič. za točko pa jc zaostal Borut Božič. Tudi domačin Rajko Petek ni razočaral svojih navijačev. Zahvaljujoč dvojnemu točkovanju zaključnega Sprinta je osvojil tretje mesto. »Kot najboljši sprinter v tej sestavi v naši ekipi. Igor Kranjec namreč še okreva po bolezni, sem se težko kosal / mladimi Kranjčani, ki so se mi v Sprintu prilepili za hrbet, zalo sem Borisu predlagal pobeg.« jc odločilni del dirke komentiral Rajko Petek, ki se jc v tej sezoni iz. Save vrnil v staro jato. In kako je dirko videl zmagovalec? »Najprej je Petek pred domačo publiko želel dobiti zaključni sprint, nato jc še mladi Božič želel biti drugi. Nisem imel nič proti, saj vse ostane v naši
Naslednja, JO. številka Kamniškega občana bo izšla >' četrtek, 27. maja. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 19. maja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 25. maja.
ekipi. Lep kriterij je to, saj domačih dirk ni na pretek,« je povedal 30-let-ni Boris Premužič, eden najbolj izkušenih kolesarjev v Sloveniji, in se nato postavil v vrsto za izplačilo na grad, ki so jih v višini več kot 400.000 slovenskih tolarjev pripravili člani KD Kamnik. Podoben razplet kot med člani smo videli tudi med starejšimi mladinci, kjer je bil v glavni vlogi Mariborčan Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj), med mlajšimi pa je odločal zadnji šprinl in dvojno točkovanje, v prid Kranjčanu Davidu Rozmanu (Sava). Največ odobravanja je med mladinci požel edini mladi domači zastopnik Tomaž Kališnik (Calcil No Fean. ki je na prvi pravi dirki z. najboljši-
mi mladinci pogumno odpeljal vse kroge. Točk na vmesnih šprintih ni osvojil, ker jih dobiva le prva četverica v vsakem od točkovanih ciljev. »Razočaran sem, premalo sem jih prehitel,« je dejal v cilju in ni dal veliko na spodbudne besede, da je za novinca njegova vožnja odlična. Kol uvod v dirko izkušenih kolesarjev so se pomerili tudi osnovnošolci. Med dečki 5. in 6. razredov je bil najhitrejši Jure Premelč (OS Prana Albrehta), drugi Luka Kodra (Šmartno) in tretji Peter Hemetek (MV Duplica), med dečki višjih razredov pa je zmagal Boštjan Hribovšek (Šmartno) pred Simonom Osolni-kom (TB). Med deklicami pa sc je opogumila le Katja Kališnik druga med vsemi osnovnošolci.
METOD MOČNIK
Ko zažari cvetje
PORSCH E
LJUBLJANA
t*.: Ml/71« 282
«•(_ •«1/173«*»
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
5em
Letošnji cvetlični praznik v Arhoretu-mu Volčji Potok je tako kot vsako leto doslej privabil številne obiskovalce. Mnogi med njimi prihajajo vsako leto, da si po turobni zimi ob zivo-pisanih poljanah cvetja napolnijo dušo z vedrino. Ze tradicionalna razstava cvetja in vrtnarstva je bila letos obogatena s številnimi prireditvami - nastopi pihalnih godb in folklornih skupin, konjeniška prireditev, raz.stava aranžmajev slovenskih cvetličarjev in predstavitev vrtov evropskih parkov.
SAŠA MEJAČ
prvA tarAčU*. Ui jo ZAres Utiko rAZVAJAŠ kot
hišticsA IjubljcnčkA.
Kemična čistilnica Pucelj
Glavni trg 14, Kamnik
Sprejemnica: Steletova 8, Kamnik poslovalnica: Glavarjeva 48, Komenda
Čistimo, strokovno in kvalitetno negujemo oblačila, odeje, prešite odeje, merino posteljnino, zavese in drugo tekstilno blago.
tO« POPUST PRIZNAMO 00 31. MA3AVSEM, KI BOSTE S TEM OGLASOM PRINESLI BLAGO ZA ČIŠČENJE V SPROEMNIC0 NA STCUTOVl 8.
Priporočamo se!
2 13. maja 1999
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Življenjski utrip v Špitaliču
Nadaljevanje s 1. strani
Večji del KS se uvršča med demografsko ogrožena območja. Šole nimajo, otroci obiskujejo osnovno šolo v mku. nimajo trgovine, a upajo, dajo bodo dobili letos.
Krajevno skupnost sestavljajo naselje: Špitalič, del naselja Bela in Okrog. Glavni vir sredstev pridobivajo s kmetovanjem in delom v gospodarskih in drugih organizacijah izven KS. Med uspešne spadajo: gasilci, športniki in lovci. Nekatere organizacije pa delujejo v povezavi z Motnikom, kot so upokojenci. Zveza borcev.
V svetu KS deluje 7 članov, ki prihajajo iz vseh okolij te geografsko velike KS. Povezanost med krajani in vodstvom KS je dobro. Krajani sode-
promet. Naslednji nerešen problem predstavlja slab sprejem TV iz Ljubljane. Zaradi razpršenosti naselij tudi kabelska televizija ne more tega doseči, zato predlagajo postavitev TV pretvornika na primernem mestu.
Načrti za leto 1999
Po programu bodo sredstva in aktivnosti usmerjali na ureditev ceste Jastrohlje-Podlipovec, na izdelavo načrtov ceste Slope-Šmartno ob Dreti, odprtju trgovine, postavitvi oznak oziroma krajevnih tabel, na ureditev vodovodnega omrežja za naselja, ki nimajo rešenega vprašanja zdrave pitne vode, dokončanje mrliške vežice in določiti ceno uporabe, določiti ceno za grobove in ceno za odvoz smeti.
prepričani, da tudi občina ni storila vsega, ker se ni dovolj odločno vključila v njihovo prizadevanje, zalo so prepričani, da so zapostavljeni.
Drugi problemi in težave
Zbor krajanov je opozoril na slab TV-sprejem. Zelo jih muči vprašanje 15 do 20 km neustreznih lokalnih cest. Na tem območju se križajo nekateri nacionalni interesi, kot je zgraditev optične povezave s telefonsko centralo v Beli do Šmartnega. Problem je cestna povezava med Špitali-čem in Okrogom. Lokalna cesta je bila prekategorizina v javno pot. Del krajanov iz Okroga pride v Špitalič lahko le prek Golic.
Kaj je še zanimivega
Pogovor s predstavniki KS smo
Pogled na del KS Špitalič, s cerkvijo in novo mrliško vežico.
lujejo med seboj, vedno so pripravljeni stopiti v akcije, prostovoljno delo je še vedno posebna vrednota.
Delo KS v letu 1998
Veliko je nalog, ki so jih izpolnili. Na voljo so imeli 3,459.000 SIT, skupaj s krajevnim samoprispevkom. Sredstva so bila namenjena rednemu delovanju, urejanju komunalnih vprašanj, obnavljanja cestnih povezav med naselji. Večja in pomembna naloga je bila dograditev mrliške vežice. Dela so v glavnem zaključena. Pridobiti morajo še uporabno dovoljenje. Posebnih problemov nimajo, če odmislimo težke posledice lanskih poplav. Posebej je zbor razpravljal o poročilih vodovodnega odbora, pokopališkega odbora in drugem. Zbor je ugodno ocenil delo sveta KS.
V razpravi je med drugim bilo izpostavljeno vprašanje hidrantov, ki so zaklenjeni. S tem je ogrožena požarna varnost. KS mora takoj zahtevati rešitev, sicer bo za nastalo situacijo odgovorno vodstvo KS. Telefonske zveze so sicer dobro urejene, večje težave imajo pri izgradnji avtobusnih postajališči. Tovrstne zahteve so že večkrat posredovali, a ni ugodnega odgovora. S preusmeritvijo prometa bo to še bolj aktualno. Krajani menijo, daje občina premalo storila za rešitev tega problema. Če zadeva ne bo ugodno rešena, bodo ustavili
Za uresničitev teh nalog so potrebne finance. Čeprav so se leta 1996 odločili za samoprispevek, s tako zbranimi sredstvi pokrivajo le najnujnejše, zato bo pri uresničevanju morala sodelovati tudi občina. Samo za posodobitev ceste Jastroblje-Pod-lipovec bi rabili ca. 12 milj a v programu so predvidena znatno manjša sredstva, le 3 milji.
V letu 1999 bo KS razpolagala z 2,6 milj. SIT, od tega je kar 1,7 milj. od samoprispevka. Zdaj je na računu 1 milj. SIT. kar je zelo malo glede na potrebe.
Kako rešujejo posledice lanskih poplav
Ks Špitalič je utrpela veliko škodo. Uničene so bile številne cestne povezave, poškodovani mostovi, uničeni celi predeli zemljišč zaradi plazov, precej tega ne bo več mogoče sanirati. Odpravljanje posledic poteka zelo počasi. Občina je v začetni fazi prispevala nekaj sredstev, s čimer je bila pokrita le minimalna škoda, ki jo v celoti ocenjujejo na več 100 milijonov. Krajani zahtevajo hitrejše posege, drugače posledice sploh ne bodo odpravljene. Del cestne strukture je za osebni prevoz za silo saniran, za tovorni pa tega ni mogoče reči. To velja predvsem za cesto na Slope. Do najvišje ležeče kmetije ni mogoče pripeljati materiala s tovornimi vozili. Krajani so trdno
nadaljevali tudi po zaključku zbora krajanov. Pri tem so sodelovali predsednik sveta Marjan Križnik, podpredsednik sveta Danilo Lipovšek, tajnik Mirko Drolc in predsednik gasilskega društva Valentin Hribar.
Znova so izrazili nezadovoljstvo, ker občina premalo odločno posega v reševanje njihovih konkretnih težav. Daje tako, je dokaz tudi v tem, da se zbora ni udeležil noben predstavnik občine. Problem zgradbe nekdanje osnovne šole še vedno ni ugodno rešen. Ta objekt je bil zgrajen tudi s sredstvi krajanov, zato ga morajo dobiti. To zgradbo bi uporabljali večnamensko, s čimer bi rešili marsikatero težavo.
Za zaključek
Kakor je razvidno, si krajani želijo večjega razumevanja občine in drugih organov. Predstavniki KS poudarjajo, da so krajani že neštetokrat pokazali, kako znajo reševati sprejete obveznosti. Ni jim žal niti truda niti sredstev, še zlasti, če je njihova pobuda širše podprta.
Na koncu pogovora so nam rekli, da se vključujejo v ekološke akcije. 24. aprila bodo organizirali čistilno akcijo. Udeležili seje bodo krajani, gasilci, lovci, športniki in vsi, ki jim je mar zdravo okolje. Akcije se lahko udeležijo tudi drugi, ki tako ali drugače živijo s KS Špitalič.
STANE SIMŠIČ
Stane Kavčič, novi direktor družbe Velika planina d. o. o.
Na planini ne sme biti mrtve sezone
Komu- aprila je nadzorni svet družbe Velika planina d. o. o., ki mu predseduje Franc, Jeras, imenoval novega direktorja te občinske družbe. Na predlog župana kot družbenika je bil za direktorja mod enajstimi na razpis prijavljenih kandidatov imenovan Stane Kavćl<% profesor športne vzgoje Iz Ljubljane.
Kavčič je velik del svoje dosedanje dejavnosti posvetil razvoju vrhunskega smučarskega športa. Bil je profesionalni trener alpskega smučanja, med drugim tudi pomočnik trenerja, slovensko moške reprezentance Jožeta Sparovca, vodja, smučarskega poligona v Kranjski (lo-rl. Nekaj let je kol smučarski trener deloval tudi v Veliki Britaniji, kjer je treniral državno reprezentanco, dve sezoni pa tudi na Nizozemskem. Zadnja leta, je sodeloval v športnem uredništvu TVS in kot urednik športne redakcije na POP TV in RGL.
Povedal nam je, da so je z veliko planino seznanjal z.e v časih, ko je bil direktor Peter Brleč. Na vprašanje, katerih problemov še namerava najprej lotiti, je povedal, da bo to gotovo sanaci-
ja gostinskih objektov. Čeprav bo namenil veliko pozornost uredit vi žičniškega. sistema, zlasti že predvideni izgradnji dvosedežnice s Si m novca nit Zeleni rob, je po njegovem perspektivna tudi cestna, po-
vezava iz doline Crne preko Kranjskega Raka. Zato bo trelia, tudi to cesto ustrezno urediti.
Meni tudi, da samo zimska sezona, ne moro reševati gospodarskega položaja družbe, pač pa je treba več storiti za iistrezno ponudbo tudi v spomladanskem in poletnem času. Zato ho treba tudi promocijo planine bolj usmeriti V poletno sezono.
Novi direktor je mnenja, da na Veliki planini ne sme biti
mrtve sezone. 'Popa bo moč zagotoviti tudi z zaposlitvijo nekaj dodatnih delavcev (sedaj je redno zaposlenih sedem), ki naj bi zagotovili št\ večjo kakovost storitev, tako na žičnicah kot v gostinstvu, kjer je treba od sedanjih kratkoročnih najemnih pogodb preiti na dolgoročne. Tako bi omogočili večji Interes najemnikov za sanacijo objektov, ki je nujna. Bolj se bo treba, po njegovem potruditi za boljše. Izkoriščanje skoraj 3000 ležišč na planini.
Novemu direktorju želimo, da bi se mu čimveč njegovih zamisli tudi uresničilo. To pa bo seveda, v veliki mori odvisno tudi od denarja, ne samo občinskega, pač pa tudi, koliko bodo v zanimive projekte na planini pripravljeni vložiti soinvestitorji in koliko denarja bo za. ureditev žičnic pripravljena primakniti država. In nenazadnje tudi od lesni ijšt ga mi 'dsi •bojni 'ga sodelovanja s pastirji, planinci, bajtarji, lastniki počitniških hišic in drugimi, ki Imajo interes za razvoj tega pomembnega planinsko turističnega območja.
________
K S.
L____-
Jubilejno gasilsko slavje v Mostah
Nadaljevanje s 1. strani
naj še naprej zvesto izpolnjujejo svoje »z.lalo pravilo« pomoči ljudem v posebej hudih stiskah (požaru, poplavah, potresih, suši...). Čestital jim je ob jubileju, posebej št; avtorju knjige Sv. Florjan 70 let zavetnik gasilcev v Mostah, članu Upravnega odbora PGD Moste Andreju Gašperlinu; pri masnih prošnjah pa seje spomnil tudi njegovega skoraj že 90-letne-ga očeta Ivana Gašperlina, edinega še živega ustanovnega člana moščanskega gasilskega društva.
Že pred župnikom Mihaelom je vse navzoče na začetku maše pozdravil poveljnik PGD Moste Matjaž Žagar ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gasilskem prazniku.
Maši je kar v cerkvi sledila polurna predstavitev knjige Andreja Gašperlina. Poleg nJega sta o njej govorila rojak pisatelj mag. Ivan Sivec, ki jo je uredil, pa tudi vodil predstavitev, ln
lektorica prof. Darinka fttolfa, odlomke iz, nje pa je bral Matjaž Žagar. Predstavitev so vokal no-instrumentalno popestrili in polepšali trlo Veronika, mladi citrar Martin Zlobkei s Križa ln Mešani cerkveni pevski zbor P. P. Glavar Komenda. Urednik Sivec je knjigo ocenil kot »dokument Most, Stthadol in Že],«, saj zaradi velikega števila objavljenih starih fotografij in omembe tudi drugega pomemb nega in zanimivega v teh krajih znatno presega zgolj gasilstvo, ki je sicer nerazvezljivo vtkano v življenje Meščanov, Suhadol-cev ln Žejcev.
Avtor knjige, urednik in drugI so bili za res lepo predstavitev nagrajeni z večkratnim dolgotrajnim ploskanjem. Najbolj pa so bili gotovo veseli dobre prodaje knjige, za katero je Andrej Gašperlin v bistvu že začel zbirati gradivo, ko so mu leta 1973 pri domačem gasilskem društvu zaupali odgovorno vlogo pripravljalna poročil za redne letne občne zbore.
Preteklost društva je še posebej zavzeto raziskoval v zadnjih letih. Pred izidom knjige; -za kakovosten natis in izdajo je poskrbelo podjetje ICO - Je me ral potrkati na mnoga vrata, da je prišel do želenega. To, kur Je naredil, mu je, skromnemu, kol Je, res lahko v čast ob bližajo čem si) petdesetem rojstnem dnevu, gasilcem iz PGD Moste pa obveza, da bodo z vsem spoštovanjem hodili naprej po poti, na katero so pred sedemdesetimi leti stopili njihovi tovariši.
Ob koncu predstavitve knjige sta Kil) Moste in avtorju knjige čestitala tudi predsednik GZ Komenda Ivan lllade s Križa ln komendskl župan Tomaž Dro-lec.
Po njej pa so udeleženci gasilskega praznika v Mostah še poklepetali ob dobrotah moš-čansklh gospodinj In kozarčku pijače, za dobro voljo pa je skrbel domači umetnik Albin Skrjanec s svojo harmoniko.
JOŽK PAVLIC
Občim Kamnik na cvetlični razstavi Arboretum 1999
Na letošnji cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, ki je potekala od 24. aprila do
2. maja, se je s svojimi turističnimi prizadevanji v ponedeljek, 26. aprila, predstavila tu-
Pevkt Jožici Kališnik In harmonikarju Božu Matičiču so prisluhnili tudi župan Tone Smolnikar, občinski tajnik Ivo Pristovnlk In direktor Arboretuma Aleš Ocepek.
di naša občina. Prizadevne delavke TlC-a v sodelovanju z mag. Martino Koncilla, namestnico načelnika oddelka za gospodarstvo, so na prijazno urejenem prostoru pod šotorom obi skovalcem razstave; ponudile obilo promocijskega gradiva o naši občini.
S pisanim programom slovenskih narodnih iti narodno zabavnih pesmi sta zanimanje obiskovalcev pritegnila, pevka Jožica Ka-lisnik in harmonikar Božo Mat.i-člč. Z venčkom domačih nape-vov pa je v dve-urnem programu sodeloval tudi harmonikar Jože Jagodic, ki sprem-
lja folklorno skupino kamniškega Društva upokojencev.
V skupnem tiskanem programu predstavitev občin (v teh dneh so se predstavile tudi občine Domžale, Moravče, Mengeš in Lukovica) je občina Kamnik opozorila na svoje najpomembnejše kulturnozgodovinske; in turistične; znamenitosti, kot so Stari grad, Mali grad, grael Zaprie;e;, Frančiškanski samostan, devina Kamniške; liistricc, Velika planina, Arboretum Volčji Pei-tok, nastajajoče Terme Sne>vik itd. Sre;elnje;ve;ške> mesto, ki be> leitets praznovalo Že sve)jo 770-letnico, le e)biskeivale:e Volčjega Potoka povabilo tudi na že tradie:ie>nalne; turistične; prire;-ditve, kot so Dnevi narotlnih noš, Kamniški srednjeveški dnevi, Dan Kamniških planin, vsake>k;tna razstava cvetja v Arboretumu, elnevi evropske; kulturne; dediščine;, ki bodo !<;-los eiel 24. dei 28. septembra V Kamniku.
F. S.
OBČINA KAMNIK
opozarja vse občane, da upoštevajo urnik
SPOMLADANSKEGA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV
Podjetje Publicus, d.o.o., ki izvaja odvoz kosovnih odpadkov, je v Kamniškem občanu št. 7 (8. april 1999) objavilo urnik odvoza kosovnih odpadkov v posameznih krajevnih skupnostih v občini Kamnik. Odvoz, poteka od 15. aprila do 31. maja 1999. V obvestilu jc tudi navedeno, naj bode) kosovni odpadki odloženi ob cesti na dan odvoza do 6. ure zjutraj. Na različnih lokacijah v občini smo opazili, da so kosovni odpadki odloženi ob cestah več dni, ponekod celo več tednov pred predvidenim dnem odvoza. Tako odlaganje kazi vide/, kraja, ki sicer spada med turistično zanimive slovenske kraje.
()pozarjamo vse ejbčane, da kosovnih odpadkov ne odlagajo ob cestah več, kot en dan pred predvidenim dnem odvoza. Urnik
spomladanskega in jesenskega odvoza kosovnih odpadkov je vedno pravočasno objavljen v Kamniškem občanu. Dolžnost vsakega občana pa je, da upošteva termin, ki je predviden za e>dve>z v njegovi krajevni skupnosti.
Z majhno pozornostjo lahko veliko naredimo za bolj čisto in urejeno okolje, v katerem živimo. Potrudimo se!
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.... o . Kamnik. Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač, dipl. ckon. Ureja uredniški odbor.
I Mgovorna urednim in lektorica prof. Breda 1'odbreJnik-Vnkmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PO in mnenja Ministrstva /a kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere sc plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakral mesečno v nakladi I 1,2(K) izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občin Kamnik in Komenda brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (tlavni Irg 24 (občina), tel./ fax. 831-311. ŽJTO račun: Bistrica, d. o. o., 50140-601-2" 1496. Rokopisov in fotografij m- vračamo. Tisk i telo i i f< d. d. 1 .jnMjana.
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
J 3. maja 1999 3
Svetniki Sprašujejo in predlagajo   (Vi sprašujete, župan odgovarja
Na Duplici neprofitna stanovanja in nekaj socialnih stanovanj
Svetnika Janeza Rcpanška je zanimalo, ali sc bodo na Duplici na zemljiSČU, ki je last občine Kamnik, res gradila stanovanja za uslužbenec občine Kamnik namesto socialnih stanovanj. Oddelek /.a okolje in prostor mu odgovarja, da občinski upravi ni znana namera za gradnjo kadrovskih stanovanj za občinske uslužbence. Občina Kamnik bo na parceli št. 1386 k. o. Podgorje, ki je last občine, v skladu z zazidalnim načrtom B-17 Duplica zgradila tri stanovanjske zgradbe in dva servisna objekta s pripadajočo infrastrukturo. V vsakem od treh stanovanjskih objektov bo možno zagotoviti pet od šest stanovanj, ki bodo v večini nc-profitnega značaja, manjši del pa bo namenjen kategoriji socialnih slano vanj.
Slabo osvetljeno parkirišče za samostanom
Po mnenju Marjete Humar je
parkirišče za Frančiškanskim samostanom v Kamniku zelo slabo osvetljeno. Čimprej je treba urediti njegovo osvetlitev.
Po ureditvenem načrtu K-1 Kamnik Center je na parkirišču za samostanom urejenih 85 parkirnih mest. Sedanji sistem javne razsvetljave res ne zagotavlja enakomerne osvetljenosti celotne parkirne površine, pravi v odgovoru Oddelek za okolje in prostor, /a potrebno komunalno ureditev je treba predhodno uredili in določiti funkcionalno zemljišče k posameznemu objektu z vpisom v zemljiško knjigo in dokončali začelje Al brchlovc hiše oziroma Planinke in objekt kegljišča.
Kako bo s prometom
preko Sutne?
Kakn bo urejen promet po Japljevi ulici in Trgu svobode? Ali ho Sutna OStala odprta čez dan od 6. do IX. ure. trgovci so bili namreč i odprto Sutno zadovoljni, jc vprašal Janez Kcpanšek.
Župan mu odgovarja, daje bilo ob popolni zapori prometa zaradi gradnje mostu pričakovati, da bodo vozniki motornih vozil poiskali kraj šo pot do središča mesta, kar je na Trgu svobode in v Japljevi ulici povzročilo nekoliko povečan promet. Z odprtjem Maistrovega mostu se je motorni promet znova preusmeril na kamniško obvoznici). Odgovor na
vprašanje o prometnem režimu na Šuini je odvisen ne le od strokovne analize možnih rešitev, povezanih z upoštevanjem interesov tako prebivalcev kol lastnikov in najemnikov trgovskih, gostinskih in drugih lokalov na tem območju, pač pa pred
vsem od razprave o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik. Z vidika gospodarske vitalnosti starega mestnega jedra je vsekakor smiselno poiskati sprejemljivo rešitev za vse, ki su na kakršen koli način povezani s Sutno.
Dodatno pokritje strehe na OS Šmartno bo treba plačati
Na vprašanje Iztoka Debevca, kako bo odprava škode na strehi O.Š Šmartno v Tuhinju vplivala na investicijsko vzdrževanje in investicije v ostalih šolah v Kamniku, občinski oddelek za družbene dejavnosti odgovarja, da je treba streho sanirati tako, da bo ustrezala zahtevam gradbene široke. Ker ima streha 10 let garancije, bodo zahtevali odpravo vseh pomanjkljivosti, ki jih bo stroka priznala, na račun izvajalca. Ta obseg del ne bo vplival na porabo proračunskih sredstev.
Po mnenju strokovnjakov, to pa so pokazale tudi izkušnje, bo treba dodati sekundarno kritino, ki pa jc projekt ni predvideval. Prav tako je neprimerna izvedba montažnega nepo-hodnega stropa, ker hišnik ne more kontrolirali niti odpravljati manjših napak. Če naj bi zagotovili možnosti za redno vzdrževanje, potem bodo potrebna dodatna sredstva, kar bo povzročilo odmik za določen čas za druge investicije. Odgovorni projektant PZI projektov jc že izdelal projektantske rešitve za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile dane v presojo neodvisnemu in zapriseženemu sodnemu cenilcu.
Na Šutni dopoldanski enosmerni promet?
Klavdij Koderman jc dal pobudo, naj občinska uprava čimprej preuči možnost odprtja Sutne ali pa vsaj izdela ustrezno študijo na podlagi mnenj stanovalcev in obrtnikov v icj
ulici. Predlagal je, naj se uvede eno smerni promet od severa proti jugu od 6. do 15. ure. Ob nedeljah in praznikih pa naj bi bila Sutna zaprla in namenjena za kulturne in turistične prireditve,
Tudi Janez Krt je vprašal, kdaj namerava občina spremeniti odlok o ureditvi cestnega prometa in odpreti Sutno.
Župan Tone Smolnikar v odgo voru pravi, da sc jc z odprtjem novega mostu vzpostavila prejšnja pro metna ureditev Sume. Glede pro metne ureditve tega dela starega mestnega jedra so stališča zelo raz lična, pogosto tudi protislovna. Z anketo je sicer mogoče zbrati; pri praviti javno mnenje, vendar je po leg lega treba pripravili ludi strokov
ni elckoborai o posledicah s preme njenega prometnega režima. Gre
POSLOVNO-1NFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE V MAJU:
S.P. Ali D.O.O.
ZAČETEK:   20. 5. 1099 ob lo. mi v sejni sobi dl. nadstropje)
Občine Kamnik, Glavni trg 24 TRAJANJE: 4 ure
IZVAJALEC: NUCLEUS CONSULTING, d.o.o., Cankarjeva 3, Kamnik,
g. Robert Potočnik, dipl. oec,
OBVLADOVANJ F. STROŠKOV V DELOVNIH IN STORITVENIH PROCESIH
ZAČETEK:   25. 5. 1999 in 26. 5. 1999 ob 17. uri v sejni sobi
(II. nadstropje) občine Kamnik, Glavni trg 24 TRAJANJE: dvodnevna delavnica
IZVAJALEC: Izobraževalno središče Miklošičeva, Ljubljana Nevenka Ranzinger, dipl. oec
VSE O POSLOVNIH FINANCAH
ZAČETEK:   31. 5. in 1. 6. 1999 ob 17. uri v sejni sobi (II.
nadstropje) Občine Kamnik, Glavni n-g24 TRAJANJE:  2-krat po tri ure
IZVAJALEC: LISAC & LISAC, d,o.o., Dunajska 106, Ljubljana, mag. Aleš l.isac in dipl. ing. Blaž l.isac
BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih.
Informacije:   OBČINA KAMNIK, Oddelek za gospodarske dejavnosti m finance. Bel.: 818-107. PIC Občine Kamnik, tel. 817-443.
namreč za zelo občutljivo ohranjanje dragocene kulturne dediščine mesta Kamnik, zalo morajo svoje mnenje povedati tudi pristojne ustanove s tega področja. Končno odločitev o tem vprašanju bo sprejel občinski svet z, odlokom o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, kije vključen v letošnji okvirni pro gram dela občinskega svela.
Zajeziti razgrajaške kamniške petke
Prosim, da župan in vse komisije in organi nekaj ukrenejo za večjo varnost v mestu ob petkih zvečer in ponoči, je predlagal Janez Repan-šek. Gre za soobčane, otroke, ki se vdajajo alkoholu in mamilom ter razbijajo po mestu. Zajezili je treba dobavo mamil in zadrževanje v prostorih, kjer se jim jih prodaja ali celo deli. Zdaj bodo petki Sc toplejši in še bolj razgrajaški, je dejal Repanšek in županu izročil tudi širšo obrazložitev tega perečega kamniškega problema.
Župan Tone Smolnikar pravi, da se z navedeno problematiko ukvarja Policijska postaja Kamnik. Policisti so storilca zadnjih kaznivih dejanj že odkrili. Gre za osebo, ki je bila za podobna dejanja že večkrat obravnavana, /daj teče postopek pred pravosodnimi organi, ki bodo storjena kazniva dejanja obravnavali v skladu z zakonodajo. Problematiko zasvojenosti in z. njo povezanimi deviantni-mi pojavi bo podrobneje obravnaval tudi nedavno ustanovljeni svet za izboljšanje varnosti na območju občine Kamnik in občine Komenda.
Odlagališče odpadnih kovin v Smarci bo odstranjeno
Marjan Schnabl je v imenu krajanov KS Šmarca vprašal župana, kdO je izdal dovoljenje za deponijo odpadnih kovin na parceli št. 30/1 v Smarci med obratom KIK Plastika in strugo Kamniške Bistrice. Večina krajanov namreč meni. daje lokacija neprimerna zaradi onesnaževanja Kamniške Bistrice.
Župan Tone Smolnikar pravi, da je Komunalno nadzorna služba občine Kamnik ugotovila, kdo jc lastnik zemljišča p. št. 30/1 k. o. Volčji Potok iu tudi kdo tam zbira odpadne kovine. Uveden je bil postopek za od stranitev deponije odpadnega materiala in v ta namen izdana upravna odločba.
Ugotovljeno je bilo. da za omenjeno odlagališče odpadnih kovin ni bilo izdano nikakršno uradno dovoljenja, Ne morejo pa posredovati osebnih podatkov o lastnikih zemljišč, ki SO privolili, da se na njihovem zemljišču zbira odpadni material.
K.S.
Na vprašanje A. N. iz Molnika glede odprave posledic poplav v novembru 1998 in aprilu 1999 tu-pan občine Kamnik odgovarja:
V novembru 1998 je močno de-ievje zajelo celotno Slovenijo in povzročilo na komunalnih objektih in napravah, ki so v pristojnosti ali v upravljanju občine, veliko škodo. Erodirana so bila kmetijska zemljišča m poplavljeni stanovanjski m drugi gospodarski objekti. Se posebej veliko padavin je bilo na območju krajevnih skupnosti Špitalič in Motnih.
Občina Kamnik je v okviru ji nančnih možnosti na komunalno cestni infrastrukturi izvedla najnujnejše sanacijske ukrepe in s leni zagotovila dostopnost skoraj do vseh občanov. Na močno poškodovanih delili cestišč so bili izvedeni začasni obvozi tako da je bil omogočen dostop do posameznih zaselkov oziroma do posameznih stanovanjskih objektov. Narasli vodotoki so poškodovali številne mostove, ki tre milno še niso v celoti sanirani. Obnovljeno je poškodovano vodovod no omrežje.
Močne padavine so povzročile izliv vodotokov Molnišnicc in sicer vodotokov Šipkovke, Bele, Oriiev-ca in Čolnarja.
Na osnovi terenskega ogleda in določitve potrebnih sanacijskih ukrepov s strani pristojne vodno gospodarske institucije (Nivo Celje in Podjetje za urejanje voda Celje} so predvideni naslednji sanacijski
odročju vodotokov
korita Molnišnice na dolžini 800 m.
- popravilo lokalnih zajed manjšega obsega,
- najnujnejše sanacije na pritoku Sipkovka za zaščito stanovanjskih in g 11 tpodarskih objekta v,
najnujnejše sanacije na pritoku Bela na območju ob cestah in stanovanjskih hišah,
- sanacija porušenega jezu »a Molnišnici pri izlivu Bele,
- sanacija obrežnih zavarovanj skozi Motnih in
sanacije v območju lokalnih pla
zov.
Neurje, ki se je 26. 4. /999 začelo približno ob 16.30, je zaradi razmočenega in v prejšnjih neurjih poškodovanega terena sprožilo ponovne plazove in manjše udore ter zdrse Zemljin. Poleg zaprodenih strug so visoke vode povzročile še nove poškodbe brežin. ki so bile delno sanirane po ujmi v novembru 1998. V zadnjem obdobju zgrajeni prodni zadrževalniki so 100% napolnjeni, več je količine materiala pa so vseeno zasule osrednji del Molnika.
Na celotnem območju Molnika je bilo poplavljenih 16 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Po j>r-vih ocenah znaša škoda po zadnjem neurju na Motnišmci s pritoki 372.000.000,00 SIT.
Zupan je zaradi določitve dinamike odprave posledic neurij 4. 5. /999 sklical sestanek s pristojnimi pred-
stavniki Ministrstva za okolje in prostor. Uprave KS z,a varstvo okolju in izvajalcem Nivojem, v vodnim gospodarstvom Celje, na katerem je bilo dogovorjeno, da se do 15. 6. /999 izdelajo projekti vodno gospodarske sanacije hudournikov (iriž.evi a in Čolnarja, za hudournik Bela do 30. H. /999 in vodotok Motnišce do 30. 9. /999.
Do honca junija 1999 bo dolo čen način financiranja sanacijskih del s strani občine in Ministrstva ta okolje in prostor Republike Slo venije. Predvideva se. da hi potrebna sanacijska delu izvedli v letu /999.
Občinska uprava je jiosredovu la celovito poročilo o škodi oh poplavah v novembru 1998 m aprilu l 999 pristojni komisiji Ministrstva ZU okolje in prostor Republi ke Slovenije zato, da bi se zagato vila državna subvencija zji sanacijska delu.
ANION IONE SMOLNIKAR Župan
Janez Podobnik, predsednik državnega zbora v Kamniku
Boriti se za sleherno delovno mesto
Nadaljevanje s I. strani
Glede projekta Utok je Podob nik menil, daje to območje gotovo zelo kvaliteten prostor za bivanje, vendar je treba rešili dilemo, kaj ima prednost, ali razmere za lepše bivanje, da bodo hodili Ljubljančani sem spat, ali pa obča nom zagotoviti nova delovna mesta. Tudi terme so gotovo perspektivne, zalo bi bilo prav, če bi pohiteli z dokončnimi načrti zanje.
V razpravi je bilo govora o zmanjševanju števila delovnih mest in kupne moči in iskanju novih možnosti od podpori države (Jesenik). Kratkoročno gledanje m težnja po čimvečjem »izplenu« je dolgoročno lahko usodna za Kamnik (Lavrinc). Pri snovanju dolgoročne proslorske politike manjka tudi strokovnih razvojnih podlag posameznih podjetij (Mlakar). Po Irebno je prečiščeno besedilo zakona o lokalni samoupravi (Pri-siovnik). Premalo je upoštevana škoda zaradi poplav na kmetijskih površinah (Kolr), prepočasni de-nacionalizacijski postopki zavirajo razvoj (Štele).
Župan Smolnikar je ob obravnavi vseh perečih probleov dejal, da občina praktično nima nobenega vpliva na gospodarstvo. Ne more denimo vplivati, kakšna dejavnost naj pride v občino na območje Stola, niti komu bodo prodane proizvodne hale, občina ta trenutek ne more nuditi neke obrtne cone. V teku je postopek za nov srednjeročni plan. tako da bo mogoče neke rešitve v tem smiš-
ljanje prednostnega nakupa s strani občine pa mora biti zadaj že vojna industrija, zdravstveni dom ali ne vem, kakšna infrastruktura, na drugi strani pa je občinski proračun preskromen za nakup zemljišča za obrtno cono, je še dejal župan.
Udeleženci srečanja s predsednikom DZ so gostu natresli še veliko drugih problemov, od neustrezne »primerne porabe« za so-
Humanitarna pomoč za begunce s Kosova
potekalo v logističnem centru v Hojah pri Ljubljani.
Državni organi, občine ter gospodarske družbe ln druge organizacije lahko svojo pomoč beguncem iz Kosova dostavil«' neposredno v omenjeni logistlč ni center. O tem predhodno obvestilo Upravo Republike Slovenijo za zaščito in reševanje po la\u. številka 061 171-17-93, ali po telefonu, številka o«i I7H8-18. 17148-33 in 171-16-65, vsak dan od 8. do 15. ure, razen v n«leljo.
Za začasno nastanitev in oskrbo beguncev so trenutno najpotrebnejši! sredstva za začasno nastanitev. Živila, oblačila in obutev, higienske potrebščine zdravila in drugu tehnična oprema.
Human ltu. mo organ i zacije, Slab civilne zaščite Republike Slovenije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo bodo jiivnosl sproti obveščali o zbrani in odposlani humanitarni pomoči. Slab so Ze vnaprej zaliva I j uje vsem, ki bodo sodelovali v tej pomembni človekoljubni nk-clji.
Slab CZ RS poziva državne organe, občine, gospodarsko družbe In druge organizacije ter
posameznike, da po svojih močeh prispevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosovu.
Človekoljubno pomoč begun cent na Kosovu v Republiki Makedoniji, Republiki Albaniji in < 'riii gori bodo na območju Slovenije zbirale humanitarne Organizacije, predvsem Rdeči kriz Slovenije in Slovenska Karilas Zalo se vsi. ki Želite prispevati kakršno koli pomoč, obrnite na sedež Rdečega kriZa Slovenije, Mirje m, L|ubljana, številka telefona Ofii 12-61-200, oziroma na območna združenja Rdečega kri-žtt oziroma na druge iislrezne človekoljubne organizacije. Pri Rdečem križu Slovenije Je odprt tudi Žiro račun za pomoč beguncem s Kosova, številka računa: 50101-678-51579, šifra 6003, pripis - za begunce iz Kosova.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva zn obrambo bo neposredno organizirala zbiranje in pošiljanje državne pomoči. Zbiranje, priprava in organizirano pošiljanje pomoč) na ogrožena območja bo
Janez Podobnik, predsednik državnega zboru, župan Tone Smolnikar in Anton Hočevar, podžupan in predsednik (H) SLS Kamnik, na pogovoru z. vodstvom občine in predstavniki političnih strank.
Iu ponuditi šele čez dve leti. V Stolu imajo razpis za javno dražbo za proizvodne hale, za parkirišča za gostilno Mlakar, vendar tu občina nič ne more, niti ne vem, kaj se bo dogajalo v Kemijski industriji, sedaj je tretji varovalni pas do polovice Mekinj. Vsa dovoljenja in soglasja se izdajajo v upravni enoti, občina nima recimo vpogleda, kdo in za kakšno namembnost bo zaprosil za kupljeno tovarniško halo v Stolu in podobno. Prevladuje torej interes dezin-vestirati se po čimvišji ceni (1(X) do 150 DEM za m2), ne glede na vse druge posledice. Za uveljav-
financiranje občinskega proračuna s strani države do davka na dodano vrednost, ki ne bo najbolj spodbudno vplival na občinske investicije in podobno.
Sanacijo posledic zaradi neurij lahko močno zavrejo tudi ostre zakonske zahteve, ker bo treba za vsak plaz izdelati celotno projekt no dokumentacijo, ponekod tudi prehodno geološko vrtanje in podobno, ki veliko stane. Nov zakon o cestah nima več kategorije dovoznih poti oziroma dostopov in zato občine ne dobijo več denarja za vzdrževanje teh poti.
FRANC SVETELJ
NOCOM, d.o.o.
Gostičcva šla. Nožice. 1235 RADOMLJE
V našem podjetju iščemo zagnanega in vestnega sodelavcu za področje PRIPRAVE BLAGA IN RAZVOZA
Pričakujemo: urejeno osebo z občutkom odgovornosti do dela in kolektiva, vozniški izpit, obvladovanje dela z računalnikom, vsaj IV. stopnjo izobrazbe Delo jc primerno tudi za ženske. Posebni pogoj: nekadilec.
Nudimo: stimulativen zaslužek, možnost napredovanja Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Pisne ponudbe, ki naj vsebujejo tudi življenjepis in navedbo dosedanjih zaposlitev, sprejemamo do zasedbe delovnega mesta
4
13. maja 1999
IZ OBEH OBČIN
Kamniški OBČAN
Prvi maj pod toplarjem v Suhadolah
Praznovanje mednarodnega praznika dela je lahko zanimivo tudi pod toplarjem; posebej še, če se zraven suklja plamen in oblizuje kotel, v katerem se počasi kuha golaž, če so na mizi dobro vipavsko vino. domač kruh in pravkar spečena potica; za nameček pa vaški glasbeni talenti raztegujejo mehove svojih harmonik.
Tako je bilo letos v Suhadolah pod »Jožovim toplarjem«. Tam so pogostitev »ta spodnjega konca« vasi zopet pripravile družine Zamik. Na harmo-
dar v pevskem pogledu še zdaleč ne za v staro šaro. Vencelj Zarnik.
Želodci, polni okusnega golaža in drugih dobrot, dobro zalitih z. vipavskim vinom, pa so morali popoldne malce na sprehod, da seje v njih naredil prostor za prav tako okusno popoldansko obaro, ki je v kotliču zamenjala na hitro »pospravljeni« golaž. Kam drugam kot k »Mlinčkom«, pa na Strmec ter čez Debeli hrib nazaj pod toplar. Pot je bila res malce rosna od nevihte, ki se je nenadoma
■Topol, Suhadol in Žcj in reče, tukaj bo pa šla nova cesta. Ustavili so se na mestu, kjer naj bi potekala in ugotavljali, kako veliko, celo nepopravljivo škodo bi ta cesta, kolikor bi kdaj res prišlo do nje, naredila. Suhadolei močnaupajo, da ne bo nikdar denarja zanjo, ko ga še za kaj drugega veliko bolj potrebnega ni, če pa že bo, naj ga država raje nameni za pametnejše stvari kot za uničevanje plodnih površin, edinstvenih ekosiste-mov, živcev in pljuč ljudi.
Skupščina MKK
V eetrtek, 22. aprila 1999, je bila v dvorani nad kavarno Veronika redna letna, skujiščina Meščansko korporacije Kamnik. Poleg članov MKK sta se je udeležila tudi predstavnik upravne enote Kamnik g. Tone Kotnik In podžupan občine Kamnik g. Demitrlj Perčič.
Skupščina je potekala po običajnem dnevnem rodu. Najprej so pregledali opravljeno delo. v preteklem letu sta btll Izdani (Ive delni odločbi o vračanju, na kateri so je pritožilo javno pravobranilstvo. Na drugi stopnji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločilo, da se vrne v prvih dveh delnih obločbah zaobseženo premoženje (okoli 9% celotnega zahtevka t& vračilo v naravi), vendar se je javno pravobranilstvo spet pritožilo na upravno sodišče. V primerjavi z drugimi (lenaoionaliza-cijsktml postopki le resnično osupljajoče in žalostno dejstvo, da je bilo do sedaj tujcem, celo tuji državi vrnjenega že ogromno premoženja brez kakšnih hudih zapletov, MKK kot enemu od stebrov slovenstva, pa ne. Dela torej javno pravobranilstvo v nasprotju s slovenskimi narodnimi interesi, ko dopušča vračanje tujcem, Slovencem pa tO otežuje rta vso mogoče načine??
Vendar člani MKK vseeno trdno verjamejo, da bo tudi zdaj, tako kot z.o večkrat v preteklosti, ko so se morali po več lel pravdati za svojo lastnino, zmagala pravica. Zato pričakujejo, da bo upravna enota Kamnik v kratkem izdala odločbo o vračanju Se preostalega zemljišča na območju Kamniško Bistrice. In zato je skupščina MKK sprejela tudi osnovne usmeritve za delo v prihodnje. Prva usmeritev je seveda vrnitev nacionaliziranega premoženja. Nato pa Čim gospodarnejše upravljanje z njim. Pri tem pa je bistveno to, da MKK velike večine svojega dohodka ne bo razdaljevala mod člane, ampak ga bo vračala nazaj v oplemenitenje svojih osnovnih sredstev, gozdov, oziroma ga bo vlagala v podjetja, premoženje, ki no večalo njeno ekonomsko moč. pa tudi v sam Kamnik za skupne koristi.
Ker bodo nastopili stroški zaradi pravd za odškodnino za nacionalizirano premoženje, Je skupščina sklenila, da vsi člani MKK plačajo do konca maja. po 3000 SIT članarine za leto 1999.
B. POLLAK
Kresovanje, rdeči nageljčki in prijetno druženje
Pod »Jožovim toplarjem« je bilo prvega maja ves dan veselo
nikoje igral Matej Zamik, ki obiskuje šele drugi razred osnovne šole. Kot pevka solistka se mu je priključila komaj štiriletna sestrica Anja. Mateju se je pri igranju na glasbilo najprej pridružil že precej starejši sovaščan Robert Osolnik, pozneje pa še suhadol-ski glasbeni »veteran« Jože Kavčič, ki ponavadi s svojim sonornim glasom »drži gor« pevsko družbo. Tokrat jo je nekaj časa tudi ostareli, ven-
vlila pred pohodom, vendar pohodni-kov tO ni niti najmanj motilo. Bolj jih je novica, ki se je pred časom začela širiti po vasi, da nameravajo v neposredni bližini Suhadol v bližnji prihodnosti zgraditi tako imenovano »hitro cesto«. Pohodniki kar niso mogli verjeti, da lahko kaj takega pade nekomu, pa naj bo to sam DARS ali kdorkoli drag. na pamet, enostavno potegne črto na zemljevidu poleg
Da nove rakaste rane v naravi po vsej verjetnosti tukaj res ne bo, jim je zagotovil eden od navzočih, kije tovrstno obljubo slišal iz. ust komend-skega župana Tomaža Drolca in podžupana Mirka Kepica. Njima je že verjeti, saj med ljudmi veljata za takšna, da držita dano besedo.
Pohodniki so se v upanju, da bo res lako. pomirili ob okusni obari, nato pa znova zapeli. E. Č.
Teden Rdečega križa od 8. do 15. maja
cionalnih zvez in na voljo bo 8 milijonov teh značk.
Območna organizacija RK Kamnik bo mnogim svojim članom, institucijam, delovnim in drugim organizacijam, obrtnikom razposlala te značke, ki naj bi jih v tednu RK razdelili ljudem.
Rdeči križ Kamnik vabi vse imetnike teh značk, da sijih v tednu RK pripnejo na vidno mesto in s tem pokažejo pripravljenost sodelovati v njihovih akcijah.
Teden Rdečega križa je priložnost za prikaz dejavnosti te humanitarne organizacije.
8. maja je praznik Rdečega križa, ki se nadaljuje s tednom Rdečega križa do 15. maja. Letošnji bo imel še poseben poudarek, kajti reševanje problemov beguncem s Kosova zahteva ogromno dela.
Mednacionalno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca sta letošnji teden Rdečega križa zaznamovala z značkami. Z njimi naj bi počastili praznik in promovirali pomen in vlogo RK. V to akcijo je vključeno 64 na-
STANE SIMŠIČ
I. maj ljudje doživljamo na svojstven način. Starejši podo-živijajo čas iz. mladih lel, mlajšim je priložnost za druženje, razvedrilo, pohode in zabavo.
Na Kamniškem je praznovanje lesno povezano z razvojem delavstva. Že od nekdaj so si na ta dan pripeli rdeče nageljčke in se podali v naravo. Na večer pred praznikom so zagoreli številni kresovi in vabili na druženje, kamor je človek pogledal, so nebo ožarjali plameni.
Na Starem gradu je vso noč igral ansambel 12. nasprotje. Zjutraj 1. maja pa so ljudje prihajali na golaž, a ga za vse ni bilo dovolj. Praznovanje je bilo tudi v lovski koči v Palovčah, pa v ....
Osrednja prvomaj-
ska prireditev je bila v Kamniški Bistrici pri Jurju. Delavsko društvo Solidarnost je tako kot že vsa zadnja leta pripravilo srečanje. V
li nageljčke. Prijetno je bilo ludi zaradi lepega vremena in solidne preskrbe Jurjeve ekipe.
Na srečanju je bilo veliko
Mojster Kremžar izdeloval glinaste posode
V Kamniški Bistrici
programu so sodelovali moški
Muzej Mengeš je v svojih razstavnih prostorih na Slovenski cesti v Mengšu od 4. marca do 25. aprila pripravil zanimivo in poučno razstavo Poselitvena podoba Mengša in okolice od prazgodovine do srednjega veka. Predzadnji dan razstave je povabil v goste mojstra umetne obrti Franca Kremžarja z Gmajnice pri Komendi, daje na lončarskem vretenu izdeloval glinaste posode, in sicer takšne oblike, kakršne so bile na razstavi. V treh časovnih rokih (ob 17., 18. in 19. uri) jih je izdelal precej, katere pa sta mu predlagala direktor muzeja Janez Škrlep iz Mengša in kustosinja diplomirana arheologinja Janja Zeleznikar iz Polhovega Gradca.
Tisto, kar je nastajalo pod njegovimi spretnimi prsti, so si ogledali šte-
vilni obiskovalci prikazovanja izdelave starodavnih glinastih posod na sodoben način, na nekdanji pa si bodo kdaj drugič. Med obiskovalci je bil celo apostolski nuncij v Sloveniji nadškof dr. Edmond Farhat; iz Komende pa so prišli župan Tomaž Drolec s soprogo Viktorijo in predsednico Turističnega društva Komenda ter občinsko svetnico Katjo rabemik. ()b razstavi so se / g. Jane zom Škrlepom pogovarjali tudi o strokovnem sodelovanju med Muzejem Mengeš. Občino Komenda in Turističnim društvom Komenda.
Mojster Kremžar je posode izdeloval iz zmesi gline, v kateri je bila tudi glina iz žejskih gozdov. Taje po njegovem najboljše kakovosti od tistih, kar jih pozna in uporablja za izdelovanje glinastih posod. Te vešči-
ne je pripravljen naučiti tudi obiskovalce tečaja, ki ga bo, v kolikor bo dovolj zanimanja, v prihodnosti organiziral Muzej Mengeš.
Nuncij Farhat je po ogledu razstave in izdelave glinastih posod obiskal še komendsko župnijsko cerkev. Ogledal si jo je v spremstvu župnika in dekana Nikolaja Pavlica. Presene-
tila ga je njena lepota, urejenost in bogati umetnostni zakladi; poleg tega pa tudi veliko število obiskoval cev sobotne maše ter sodelovanje vernikov (predvsem mladih) pri njej. V Ljubljano seje vrnil z lepimi vtisi.
JOŽE PAVLIC
Prikaz, izdelovanja glinastih posod na lončarskem vretenu
V Komendi igrajo tudi hokej
Malokdo bo verjel, vendar je res: v Komendi Igrajo tudi cisto pravi hokej, /res pu je ludi. da zanj še nimajo pravega hokejskega Igrišča. Za /iInj jo zadoščala kur zaledenela ploskev majhnega bajerja pod hm<-lirsko zadrugo trn Mlaki, kjer so komendskl hokejisti pred leti prvič prekrižali hokejske palice. Tedaj so Igrali se v cisto preprosti, najnujnejši, celo domu narejeni opremi.
Sčasoma, koso začeli Igrati na večjih okoliških ribnikih, so spoznali, dn bi ■/. resno vadbo lahko dosegli kaj več. Preselili so se t halo Gorenjskega sejma t Kranju in začeli še marljivi ji- trenirati. Kb so v zimski sezoni l!)94/t!)9fi premagali moštvo Jezerskega, ki Je nastopalo v tako Imenovani *C,ortmJski ligi', so si dejali: sedaj smo pn tudi mi zreli zanjo, in od tedaj Igrajo v njej. Uvrščeni so sicer bolj pri dim, vendar jih tO ne moti. Združuje jih ljubezen do lega »moškega« zimskega športa, sicer zanj ne hi toliko žrtvovali, saj plačevanje hale, oprema, vožnje na trening In U'kme ter vse drugo dosti stanejo.
'/, denarjem jim pomagajo razni sponzorji; največ Piz/erljn Hola nit iz Lnhovč. Zato klub tudi nosi ime po njej: Hokejski klub 1'izzerija Botuna Komenda.
Od spomladi do jeseni pa se komendskl hokejisti preselijo z ledene pkisk VŠ nn travnato: namreč na nogometna Igrišča, na katerih Ipa ludi na asfaltnih) igrajo prijateljske tekme v »velikem« in »malem« nogometu
Kdaj pa kdaj se pozimi še vrnejo na kraj začetkov - na hajer pod Lončarsko zadrugo. Tam oh večerih Igrajo za sprostitev, med sahn pa se pomerijo tudi v trojkah. Letos je zmagala trojka z (imajnlco in s tem postala komendskl občinski prvak.
V »iiorenjski ligi« ne merijo kam višje (letos so bili šesti), ker jim manjka dobrih Igralcev (v drugih, boljših moštvih Igrajo nekdanji odlični slovenski hokejisti!, mladih, zares nadarjenih hokejistov, še več treninga In še marsičesa drugega. Mogoče pa hodo to dosegli v novi občini - tudi z njeno denarno pomočjo, za katero so že zaprosili.
J. P.
ženski pevski zbor Solidarnost, recitatorji in Mestna godba Kamnik, ki je pod vodstvom Franca Lipičnika žc zjutraj igrala budnice na Glavnem trgu v Kamniku. Ciodbeniki so zaigrali več koračnic, pevci pa ob spremljavi godbe zapeli internacionalo in nekaj narodnih pesmi.
Janez Males, predsednik Solidarnosti, je navzočim čestital za I. maj. Miran Potrč, poslanec državnega zbora, je spomnil na trnovo pot delavstva in govoril tudi o današnjih težavah. Člani Združene lisic socialnih demokratov so prihajajočim pripenja
mlajših ljudi, kar kaže, da ljudje vseh stitrosti sprejemajo 1. maj za svoj praznik. Med obiskovalci smo opazili kamniškega župana Toneta Smolnikarja, predsednika Zveze drušlev upokojencev Slovenije Vinka Gobca in mnoge druge.
Nekateri so praznične dni izkoristili za obisk svojcev, za pohode v hribe itd. Planinci iz Ko mende in Kamnika so 2. maj izkoristili za kar zahtevno turo s Senltirške gore do planine Osredek in do Kamniškega vrha s spustom v Bistričico.
STANE SIMŠIČ
STOL
STOLOVE družbe za šolsko leto 1999/2000
razpisujejo
prosta učna mesta za vajence naslednjih poklicev:
- mizar,       - strojni ključavničar,      - tapetnik Kandidati se lahko na prosta učna mesta prijavijo v naslednjih družbah: STOL-AMBIENTI d.o.o., za poklic mizar (5 učnih mest) STOL-SLOGA d.o.o., za poklic mizar (4 učna mesta) STOL-ALU d.o.o., za poklic strojni ključavničar (1 učno mesto) STOL-PISARNIŠKI STOLI d.o.o., za poklica tapetnik (1 učno mesto),
mizar (1 učno mesto)
Kandidati k prijavi priložijo:
- zadnje šolsko spričevalo,
- potrdilo o vpisu v ustrezni šolski program,
- zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje poklica,
- potrdilo o državljanstvu R Slovenije
Prijave sprejema do 30. 6. 1999 Kadrovska služba podjetja STOL, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik.
Prijavljene kandidate bomo o sprejemu obvestili do 1. 8. 1999 in pred začetkom šolskega leta z izbranimi sklenili ustrezne učne pogodbe za šol. leto 1999/2000. Informacije: tel. 812-211, int. 223, ga. Ribič
Kamniški OBČAN
KULTURA
13. maja J999 5
APRILSKI VEČERI VOKALNE GLASBE
r
Na pomlad, proti koncu iztekajoče se pevske sezone, se navadno pevski zbori predstavijo s koncertnim programom, ki so ga naštudirali med sezono. Tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira se ni izneverilo tej tradiciji Icr v petek, 16. aprila, pripravilo svoj zadnji redni letni koncert v tem tisočletju. V avli SŠRM se je ponovno zbralo veliko poslušalcev, Li-raši pa so tudi Iclos s svojim stilnim koncertom izpolniti vsa pričakovanja.
V prvem delu koncerta so pevci zapeli umetne pesmi, med drugim kar štiri skladbe kamniškega sklada
lelja Viktorja Mihelčiča. V Lirin železni repertoar sodi tudi renesančni skladatelj Jacobus Gallus, lokral so si izbrali pomenljivo uvodno skladbo Pueri concinite (Otroci, zapojte). V prvem delu koncerta pa so člani Lire presenetili Se s skladbo Prvi greh, ki jo je skladatelj Zorko Prelovee uglasbil na ljudsko besedilo Iz Roden] pri Rogaški Slatini ter leta 1937 posvetil PSPD Lira, Skladba je bila uvrščena v koncertni program Lire le dvakrat, drugi zbori pa le pesmi po znanih podatkih niso izvajali.
Linije velikokrat v svoj koncertni program uvrščala tudi koroške ljud-
ske pesmi, tako smo imeli tudi letos priložnost v drugem delu koncertnega programa prisluhniti priredbam koroških ljudskih pesmi znanih slovenskih skladateljev Zdravka Švikar-šiča, Cirila in Sama Vremšaka, Franceta Marolta... Solisti Janez Krt ml. Rok Rakar, Tone Rakar st. in Jože Prezelj so s svojimi glasovi le Se polepšali koroške ljudske, poslušalstvo pa je povsem navdušil baritonist Primož Krt, ki je moral skladbo Mojccj le vzem mne v priredbi Pavla Kcrnja-ka. zapeti kar dvakrat. Prijetno zam mivosl k skladbi pa je dodal povezovalec programa g. Tone Ftičar, saj je
lira - zadnji redni letni koncert v tem tisočletju
Mojca, kateri je namenjena skladba doma iz Mekinj, danes pa srečno poročena na Koroškem. Pevci PSPD Lira pod umetniškim vodstvom Marjana Ribiča so se zelo potrudili in z lepo ubranim petjem zaključili svojo koncertno sezono, vendar še ne bodo počivali, saj imajo še kar nekaj načrtov, tako da jim v prihodnjih mesecih zagotovo ne bo dolgčas. Dan kasneje, 17. aprila, smo lahko prisluhnili prvemu letošnjemu koncertu iz cikla Musica aeterna. Ansambel slovenskih pevcev s solisti pod umetniškim vodstvom Sama Vremšaka je poslušalstvo popeljal »Skozi tri obdobja glasbene preteklosti«. V župnijski cerkvi na Sutni so pevci in pevke zapeli skladbe tako iz. božičnega kot iz postnega in velikonočnega časa izključno slovenskih skladateljev, malce večji poudarek pa so dali skladatelju Alojziju Mavu. ki je lansko leto praznoval stoto ob letnico rojstva. Sicer družba zelo dobrih pevcev je na koncertu kar malce zvodenela. morda zaradi premajhnega števila vaj ali tekmovanja, kdo bo glasnejši. Kljub temu pa je bil koncert dober uvod v koncertno sezono, zato prisrčno vabljeni na majski koncert vokalne skupine Lcce v okviru cikla Musica aeterna.
Ob tej priložnosti tudi čestitam tako v imenu ljubiteljev zborovske glasbe kot tudi v svojem MPZ Titan pod umetniškim vodstvom Ane Štele ter MPZ Centemus pod umetniškim vodstvom Janeza Klobčarja za odlično odpel program in doseženo srebrno plaketo na tekmovanju Naša pesem 1999, ki je potekalo 24. in 25. aprila v Mariboru, nastopilo pa je 33 zborov iz vse Slovenije. Le tako naprej vsi skupaj'
BOJANA KLEMENC
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
zveza kulturnih organizacij
k    a    m    n    i k Japljeva 2, Kamnik, tel. 831-612
Sobota. 15. maia. ob 19.30 Šolski center R. Maistra, Kamnik
Medobmočno srečanje folklornih skupin Gorenjske '99 Sodelujoče folklorne skupine: FS KUD Triglav, Slovenski Javornik, Jesenice, FS KD Bohinj, Bohinjska Bistrica; FS Društvo upokojencev, Naklo; FS KUD Triglav, Srednja vas v Bohinju; FS Mali vrh, Namilje - Pod-bilica; FS Društva upokojencev Slovenski Javornik - Koroška Bela; FS Sava, Kranj; FS Cirles, Preddvor
BO
Ponedeljek. 17. maia. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave slik na svilo učencev in dijakov ZUIM Kamnik
Razstava bo odprta do 30. maja. SO
Sobota. 22. maia. ob 20.30 uri Cerkev sv. Tomaža, Loke v Tuhinju
SOZVOČJA '99
Letni koncert Mešanega pevskega zbora Mavrica, Srednja vas
Umetniško vodstvo: Lojze Kolar
SO
Sreda. 26. maia. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik
Koncert godalnega oddelka glasbene šole Kamnik Mentor: Janez Klobčar
so
NAPOVEDUJEMO drugi koncert iz festivalskega cikla Musica aeterna Nedelia. 30. maia. ob 20. uri
Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik
Večer renesančne glasbe Izvajalci: Vokalna skupina ECCE z instrumentalisti Program: Jacob Arcadelt, Gio-vanni Perluigi da Palestrina, Vin-cenzo Galilei, Luca Marenzio, Marco Antonio Ingegneri, Jacobus Gallus, Janez Krstnik Dolar. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
BO
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik tel. 812-597
Vsak četrtek ob 14. uri
Vila ČIRA-ČARA: umetniško-roč-na delavnica za otroke. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk. Vsako sredo ob 10. uri Igralne ure z BIBAMI. Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje, dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi ga. Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Četrtek. 13. maia. ob 18. uri Prostori KS Šmarca Pravljična urica: pravljica Mali hokuspokus založbe Abrakadab-ra. Vodi ga. Jana Verlinšek. Cena: 200 SIT
Torek. 18. maia. ob 19. uri
Odprtje razstave o čakrah. Pripravila Vera Prelovšek. Razstavo si lahko ogledate še v sredo, 19. maja.
Četrtek. 27. maia. ob 18. uri Prostori KS Šmarca
Srečanje otrok ob zaključku pravljičnih uric. Vodi ga. Jana Verlinšek. Cena: 200 SIT
Vsak ponedeljek ob 18. uri
Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik. Vodijo: Jana Pogačar in Helena Sterle - pravljične ure, A. Štor-man - igralne ure, Lea Frleta in Milena Lampret - delavnice za otroke. Cena: 200 SIT.
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662
Grad Zaprice
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure.
Mesec meščanske kuhinje 19. stoletja - Žlahtni purgarji Kamniški; v gostilni Pri Čubru na Križu, med 20. aprilom in 22. majem 1999.
Inf.: po tel.: 061/817-647. Bo
PRIREDITVE
MLADINSKEGA
CENTRA
Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev.
Informacije: Helena Sterle, telefon: 815-477
Sreda. 19. maia. ob 18. uri Matična knjižnica Kamnik
Trije metulji (likovno-dramaturška predstava)
Sobota. 22. maia. od 10. do
Glavni trg, Kamnik
Rad imam mleko - »mlečni« ŽIV ŽAV
Sreda. 26. maia. ob 18. uri Matična knjižnica Kamnik
Babica pripoveduje - obisk starejših ljudi (pesmi, pogovor)
Sobota. 29. maia. od 10. do 12- ure
Atrij gradu Zaprice
Imam starine (predmete razstavljajo otroci) in dan odprtih vrat Muzeja na Zapričah. Organizacija: Mladinski center in Kulturni center Kamnik, informacije: ga. Helena Sterle, tel. 815-477.
BO
DRUGE PRIREDITVE
KONCERT »PREBUDIMO KAMNIK«
Sobota. 15. maia. ob 21. uri Športna dvorana, Kamnik
Nastopili bodo: Otopija, Dadi-daz, Sausages, Peter Lovšin, Big foot mama.
Organizacija: N. K. Flok Komenda, inf.: g. Stane Zamik, tel. 831-505
KRONOMETER V KAMNIŠKO BISTRICO Sobota. 22. maia. ob 14. uri Začetek bo pred gostiščem Orel, Stahovica. Kronometer poteka po cesti, dolžina proge 8 km, višinska razlika 260 m, startnina 2000 SIT. Organizacija: Kolesarski klub Pro M Team Racing, inf.: g. Martin Kemperle, tel. 041/730-375
ODBOJKARSKA TEKMA SLOVENIJA - ŠVEDSKA Sobota. 29. maia. ob 15.30 Športna dvorana, Kamnik
Kvalifikacijska odbojkarska tekma za vstop v A evropsko ligo med ekipama Slovenije in Švedske.
VETERANI '99 (motoristi)
Sobota. 29. maia
Glavni trg in mestne ulice v
Kamniku
Spominska vožnja po ulicah Kamnika.
Organizacija: Avto moto društvo Kamnik, inf.: g. Janez Martinjak, tel. 831-320 oz. 727-411
4. MIKLAVŽEV TEK Nedelia. 30. maia Šmartno v Tuhinju
Pokal Slovenije v gorskih tekih. Organizacija: Športno društvo Šmartno, inf.: g. Tomo Petek, tel. 847-211.
Povabilo na 4. slovenski muzejski sejem
PRITLIKAVI NOSOROG IZ TUHINJSKE DOLINE
Najbrž se je večina spoštovanih bralcev namuznila ob zgornjem naslovu prispevka, vendar Je pred približno 25 milijoni let, v obdobju mlajšega ollgocena, f>o Tuhinjski dolini med bujnim rastlinstvom In v precej toplem podnebju resnično lomastil fjritlikavi nosorog.
V obdobju ollgocena se Je na območju današnje Slovenije zaradi izrazitih gorolvornlh premikanj relief začel močno sprotni njati. takrat se je dokončno pretrgala zveza med Julijskimi in Savinjskimi Alpami - posU>pno sta nastali ljubljanska In Celjska kotlina. Med dvignjenimi predeli so ostali nižji, vanje so se stekale vode in nastajala so jezera. V tuhinjski sinkllnall se je Jezersko dno neprestano fHtgrezalo in ko je pogrezanje ponehalo, so nastala močvirja, ki so se kasneje deloma osuSila. Tu so rasla orjaSka drevesa - močvirske ciprese, palme, sekvoje, sniokov-ci. evkalipti in clmetovci, Iz njihovih neslrohnelih ostankov je v glavnem nastal premog, katerega so med drugim Izkoriščali tudi v danes že dolgo opuščenem motniškem rudniku. V nJem so rjavo premogovo rudo kopali v letih od 1H55 do 1912 In od tUS do 19119. Prav v premogovih plasteh tnotniškega rudnika so naSli ostanke zanimive živali, kasneje poimenovane Meninatherlum lel-lerl frod je bil fHJlmenovan po bližnji Menini planini, vrsta pa po rudarskem svetniku Tellerju. ki Je kosti prinesel na Dunaj, kjer so na njihovi podlagi določili rod in vrsto tega edlnst venega pritlikavega nosoroga). Ostanke tega Se zelo primitivnega nosoroga, precej manjšega od današnjih hranijo v prlrodoslovnetn muzeju v LJubljani, v muzejih v (iradcu in na Dunaju, dva fragmenta njegove spodnje čeljustnlce pa danes hrani Kamniški muzej, ki ju je leta 1964 odkupil v sklopu ftaleonlološke zbirke J. N. Sadni-karja. Fosilni ostanki malega kopitarja pa so Se naprej vzbujali radovednost raziskovalcev - nekateri med njimi so potrdili pripadnost Isti vrsti in rodu, spet drugi so Jih pripisali celo starejšemu - kar SO milijonov staremu rodu, katerega ostanki so bili najdeni edlnole Se v Burmi. Tako ostaja vprašanje starosti In podobe te zanimive živali odprto se naprej.
Prav ta na pogled hudo neugleden muzejski predmet   del le ve spodnje čeljustnlce pritlikavega nosoroga - bo s svojo enkratno in še m ■dokonča no. milijone lel staro zgodbo nagovarjal obiskovalce 4. slovenskega muzejskega sejma, katerega skupna tema je letos Moj najljubši predmet Kamniški muzej te 00 ob tej priložnosti predstavil na svoji stojnici, hkrati pa bo izdal tudi pO sebno zloženko. 4. slovenski muzejski sejem, v okviru katerega se bodo odvijale tudi številne spremljevalne prireditve ter svečana podelitev Evropske muzejske nagrade za leto 1999, si lahko ogledate v Prvem preddverju Cankarjevega doma v IJublJanl vsak dan od 14. do 19. maja 1999 med 9. in 19. uro tzadnji dan le dO IT. orel
MARKO KUMER
Za kulturo jezika
Koliko časa se bomo še posluževali neprimernih besed?
V še ne izdanem slovenskem prevodu filozofskega besedila sem našla zapisane besedne zveze, ki so I stališča sodobnega strokovnega pisanja popolnoma nesprejemljive: posluževati se takih metod, teorij; ker se poslužujemo žargona; poslužuje se izrazov, ki niso primerni; se poslužimo nikalnega načina; če bi se poslužil neke vrste panteizma; morda se nikoli ne poslužimo izrazov itd. Razmišlja la sem, kako je mogoče, da jih avtor še vedno uporablja, čeprav se zavedamo, da so srbohrvatizmi.
Besede tako kol ljudje, ki se z njimi sporazumevajo, živijo svoje življenje. Zanimivo je. da nekatere ostajajo v rabi, čeprav jih čutimo kot neslovenske, zastarele, imamo zanje ustrezen slovenski izraz in jih jezikovni priročniki odsvetujejo.
Taka je tudi besedna družina posluževati, poslužiti, posluževanje, poslužen, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja in se kar pogosto še pojavlja, zlasti v jezikovno nepreglednih besedilih. Uporabljajo jo tudi starejši in manj izobraženi govorci. Od teh besed je edinole pridevnik poslužen, ki ga Slovar slovenskega knjižega jezika označuje kot starinski izraz za ustrežljiv (poslulni prodajalci, poslušno strelno osebje), v letih po vojni izginil iz rabe.
Da gre za izumirajočo besedno družino, kažejo besede, ki se že dolgo ne uporabljajo več: posluž-ba, poslužek, poslužkovati, po-služevalen, poslužljiv, posluži ji-vost. poslužnost. posliiževalee. posluževatelj. posluživnik, po-
služnik itd. Slovarji iz prejšnjega stoletja (Murkov, Cigaletov, Ple-teršnikov) jih navajajo s pripombo, da so iz nemščine. Mi smojih v času pred drugo vojno in po njej uporabljali pod vplivom srbohrvaščine.
Kot slogovno ustrezne besede so namreč posluženje (slov. postrei-ba), poslužitelj (slov. strelnik, strelaj), poslužiti (slov. post reči, biti komu na uslugo, rubiti), poslužiti se (slov. porabiti, okoristiti sel. posluživati (slov. strečij navedene v Jurančičevem Srbohrvatsko-slo-venskem slovarju (Ljubljana 1986).
Posluževati, poslužiti, poslože -vanje pišejo in govorijo tisti, ki uporabljajo malo starinski jezik ali ne čutijo, da so to srbohrvaške besede. Ko lektor avtorje opozori, da te besede niso več primerne, se izgovarjajo na Slovar slovenskega knjižnega jezika. Res je, da so tam zapisane, vendar imajo oznako zastarelo ali publicistično. Kot neprimerne so te besede označene tudi v Slovenskem pravopisu iz leta 1962, v katerem so puščice k ustreznejšim izrazom: poslužiti koga - poslreči komu, poslužili se - uporabili kuj, poslužite se - prosim, vzemite, dajte, izvolite, posluževati se česa - rabili, uporaldpiti kaj.
Hrvati so svoj jezik v času po osamosvojitvi zelo spremenili. Tako nam srbohrvaščina, ki smo seje učili v šoli. malo koristi. Zakaj se tudi Slovenci ne moremo odtrgati od jezika, ki so nam ga vsiljevali'.' In začne se pri posameznih izrazih MARJETA HUMAK
6 13. maja 1999
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Čebuljni test Kamniške Bistrice
Zaradi višje sile, objektivnih raz logov in zdrave pameti, kot je pisalo na plakatih po Kamniku, je bila odpovedana (privatna?) javna tribuna o novi malograjski soseski. Ali smo končno tudi v našem Blatnem dolu dočakali, da je začela zmagovati zdrava pamet ali pa je bila po sredi višja sila, kaj se ve...
Ne vem, ali so Tuhinjci dali za kako mašo, da slučajno tisto uro, ko si je novo šolo v Šmartnem ogledoval sam predsednik državnega parlamenta gospod Podobnik, ni deževalo, čeprav se tudi ta dan april ni izneveril svoji tradiciji. Za vsak primer pa so vrli Tuhinjci imeli pripravljenih nekaj dežnikov. Sicer pa je predsednik navajen hujših stvari, ne samo da na novi šoli pušča streha...
Umiranje na obroke, bi lahko poimenovali razprodajo nekoč po širnem svetu sloveče Remčeve tovarne stolov na Duplici. Simbolika tega umiranja so »spominski kamni« na nekdanjem dvoru - skladišču rezanega lesa in vsak mesec nižji stari dimnik, ki puha nad Duplico zadnje oblake črnega dima in saj. Kot bi hotel za slovo ob mirujoči pred nekaj leti /grajeni moderni kotlovnici še enkrat pokazati, kakšna je bila nekoč naša industrija. Adijo Stol, adijo Utok, adi-jo Barutana, adijo..., še dobro, da sta nam ostali vsaj Menina in komunal-na^ogrebna služba...
Ce sklepamo po tem, na koliko slikah se v kakšnem javnem občilu pojavi naš župan Tonti in če bo od tega odvisno tudi, koliko bo komu odvezal občinski žakelj, potem se tako imenovanemu »občinskemu trobilu« ne piše nič kaj dobro.
Aprilska informativno razvedrilna revija, ki pravi, da ji vsi mečejo polena pod noge, je namreč župana objavila kar na osmih slikah... Da ja ne boste več kaj hudega rekli in zapisali o tej reviji in njenem šefu. naj vas opozori slika na 3. strani iste številke s podnaslovom Naj vas opazijo. Glede na /obe, kijih kaže naš prednik po Darvvinu. ki, zgleda, stoji za svojim varovancem, kritike ne čaka nič dob-
rega. O tem, kdo »spretno pobira denar nas vseh davkoplačevalcev« in naročnikov oglasov, pa »narod naš dokaze hrani...«
Kdo več naredi za cvetlični okras naših hiš, tako imenovana cvetlična akcija v kamniški vrtnariji, kjer je morala občina prispevati po 70 SIT za bršljinko, daje lahko občan kupil 8 sadik po 90 SIT, ali bližnja vrtnari-ca, ki je isti dan (brez občinske dotacije!) prodajala bršljinke po 100 SIT in to brez omejitev na gospodinjstvo? Podprimo torej tiste, ki so dragi, ne pa tistih, ki pridelujejo poceni, to je naše geslo! O kakšnem natečaju za najcenejšo ponudbo v »cvetlični akciji« pa se verjetno nikomur še ni sanjalo. Sicer pa - kaj bi se zmrdovali, saj je vse skupaj samo simbolika...
Naši občinski možje se ne bodo smeli preveč začuditi, če jim bo župan Tone v predlogu občinskega proračuna predlagal tudi postavko za nabavo nekaj ton navadne čebule. Neki »zasebni raziskovalec« je namreč v aprilski številki domžalskega Slamnika objavil daljšo razpravo o »kemizaeiji reke Kamniške Bistrice" in o rezultatih analize njene onesnaženosti s pomočjo navadne čebule. V tej analizi je možakar tudi zapisal, da je za tako »raziskavo reke gorvodno od Nož.ic proti izviru zanimanje pokazala Občina Kamnik«. Ker je domžalski Slamnik občinsko, torej resno glasilo, mu gre verjeti. Nakup čebule bo za občino še vedno cenejši kot pa drage laboratorijske naprave v čistilni napravi v Domžalah. Če pa bo konec leta čebule slučajno preveč, jo bodo občinski možje z. rebalansom namenili za silvestrski golaž...
Tudi drugače so naši sosedje Domžalčani brihtni ljudje, saj so si za občinsko geslo izbrali rek: kjer hotenja zmagujejo. Kako dobro pa poznajo lokalni zemljepis, pa najbolje kaže njihov občinski propagandni letak, ki so ga med prvomajskimi prazniki delili sredi (našega?) Arbo-retuma v Volčjem Potoku. V njem piše... »Če ne veste... Domžale so:... teniški center TEN-TLN, golf igrišče v
Volčjem Potoku...« (podčrtal K. P.) V lepem barvnem prospektu domžalske občine pa so s sliko in vabilom na sprehod »po znamenitem Arboretu-mu Volčji Potok, ki ob vsakem letnem času ponuja neponovljive naravne lepote in nepozabna doživetja, kot nam jih ponudijo le cvetovi in zelenje« naredili tudi reklamo za (naš?) Arboretum. Samo »pozabili« so zapisati, daje ta znameniti park v kamniški občini. No, verjetno tudi ni naključje, da amaterske fotografije s cvetlične razstave v Arboretumu zbira, kot je zapisano v uradnem programu razstave, komisija za turizem na občini Domžale. Kot kaže vest v Dnevniku iz 29. aprila, je tudi njihova novinarka prepričana, da nekdanji Souvanov park nima nobene zveze s Kamnikom. Pa menda ja našim sosedom za sedež bodočega okraja ali pokrajine, ki si ga tako srčno želijo, ne manjka le še Arboretum...
Ze tradicionalno vsakoletno čistilno akcijo konec aprila, ki naj bi jo pripravila občina, je po mnenju ribičev preprečila previsoka Kamniška Bistrica, vendar bi končno lahko enkrat ribiči »lovili« nesnago tudi po suhem, kot sojo lovci, ki tisto aprilsko soboto niso odšli domov, pač pa v gozdove, kjer so »naravi kradli smeti«...
Zaklada narave ni več, pač pa je ostala le še Velika planina, bi lahko zapisali po tem, koje vodstvo občinske firme na Veliki planini sredi aprila prevzel novi direktor. Verjetno je šel Zaklad nekaterim preveč v nos, saj v občinsko blagajno ni nič prinašal, pač pa samo odnašal. Pa so si občinarji verjetno mislili, naj ime firme bolj ustreza tistemu, kar na planini je...
Preživeli smo tudi praznik dela na že tradicionalnem srečanju v Kamniški Bistrici. Le organizatorji so nekoliko zbegali obiskovalce, ker so na kamniški obvoznici izobesili transparent z zapisano deseto uro, ki je verjetno še iz časov, ko so sindikati v Bistrici delili prvomajske bone za klobaso in liter vina. Zato so morali biti tisti, ki so želeli pravočasno dobiti sindikalno klobaso, že ob desetih pri lurju, danes pa bonov ni več, pa se lahko veselica začne šele ob enajstih. Namesto sindikalnih bonov za pijačo in jedačo pa seje letos Internacional picnic center pri Jurju še posebej »odrezal«, saj je obiskovalcem ponudil v osrčju kamniških planin dva velika »ringlšpila«, kar bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovino tričetrtstoletnih praznovanj prvega maja v Kamniški Bistrici. Tudi od »ringlšpila«, ne samo od vina se človeku zavrti. Nekateri varslveniki okolja so se s strahom spraševali, ali se bomo kmalu tudi na Kamniškem in Kokrškem sedlu vozili z. »ringlšpilom«. Ni kaj. Domžalean s čebulo bo imel še precej dela z našo Kamniško Bistrico...
Krištofov Pepe II.
Ob tednu gozdov od 24. do 31. maja v letu 1999
Etika in gozdarstvo
Razglabljanje o etiki v gozdarstvu nuji te bolj na filozofsko vprašanje, vso dotlej, dokler se ne srečamo s lem v vsakodnevni praksi.
Poglejmo lepo po vrsti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjujejo gozdarstvo in etiko približno takole:
Gozdarstvo opredeljuje kol. gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem In Izkoriščanjem gozdov.
Etika Je filozofska disciplina, ki obravnava mirila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo, oz. v rabi s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu. Tako lahko govorimo o npr. poklicni etiki in v našem primeru o gozdarski etiki.
Gozd ter druge sestavine narave in stvaritve človeka skupaj v uravnoteženem sožitju sestavljajo kulturno krajino. Namenoma postavimo gozd pred druge sestavine narave, saj v Sloveniji po svojem obsegu nima enakovrednega tekmeca. S tem, ko pokriva več kot polovico nase domovine, daje nedvoumen Izgled vse dežele.
Tonam nalaga veliko odgovornost. Tako gozdarski stroki kol. lastnikom gozdov in vsem, ki smo z njim kakorkoli povezani.
Gospodarjenje z gozdovi in rabo gozdov v Sloveniji usmerja po predpisih in temeljnih načelih ter metodah gozdarske stroke javna gozdarska služba - Zavod za gozdove Slovenije, z načrtovanjem, ozavešča-njem, izobraževanjem lastnikov gozdov in javnosti ter drugimi predpisanimi nalogami.
0 visoki moralni odgovornosti do gozdov, govori to, da. kar dva dokumenta., ki ju je spnjei Državni zbor
Republike Slovenije, predpisuje ravnanje z gozdovi. Tosta zakon o gozdovih in Program razvoja gozdm Slovenije.
Temeljna, načela za ravnanje gozdov so: trajnost, sonaravnost in mnogonamenskost. Načelo trajnosti nas obvezuje k zagotavljanju trajnega obstanka in ohranjenosti gozda za trajno rabo njegovih dobrin. Načelo sonaravnostl pomeni gospodarjenje z gozdom na. lak način, ki omogoča obstanek in razvoj vseh živih in neživih naravnih sestavin gozda. Načelo mno-gonamonskosll nam kaže pomen in rabo gozda v treh smereh; ekonomski, ekološki in socialni.
Rezultat načrtne in skrbne nege gozda v vsem njegovem razvoju Je poleg naravnih danosti kakovosten, zdrav, naraven gozd, ki nam poleg lesa in drugih dobrin ponuja tudi blagodejne učinke v človekovem naravnem in socialnem okolju. To pa poslavlja stroko na višji nivo, kol je zgolj kratkoročni interes, da drevo posekamo, takoj ko doseže primerno debelino.
Razmislimo, kako dolgo nam bo gozd še lahko skrival in filtriral onesnaženo ozračje, vodovje, skrival pred pogledi divja odlagališča in smetišča, zadrževal plodna zemljišča pred vetrovi in hudournimi vodami, nam nudil zatočišče In pribežališče pred stresi, nas polnil s svojo estetiko in mirom, nam ohranjal dragocene ogrožene rastlinske in živalske vrste ter ne nazadnje zagotavljal edini še naravni svet, v katerem smo sposobni preživeli.
Iztok Popovlč, unlv. dipl. Inž. Zavod za gozdove Slovenije, KE Kamnik
Kako dobro poznamo svojo občino?
V 7. številki je bil objavljen posnetek osrednjega dela nasilja Žale, ki mu Kamničani pra vijo ludi »Sutenpoh«. Čeprav je v kraju samo nekaj hiš, pa nii.i kar dve hiši, v katerih »boli ro ko ven moli« - gostišče »Mili vrh« (na sliki) in pa picerijo »Origano«, ki slovita daleč izven samega naselja.
Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral: Moniko Ce-rar iz Vira pri Domžalah, Zrinjskcga 10, ki prejme knjižno nagrado »Naravne znamenitosti Kamniško Savinjskih Alp na kamniškem območju« v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Tokrat vam predstavljamo zelo staro, predvojno razglednico. Na njej je naravna znamenitost, pod katero, približno 15 metrov teče reka. Lesenega mostu, ki je viden na razglednici, ni več, čeprav so še vedno vidni ostanki jeklenih nosilcev. Kako imenujemo to znamenitost, ki jo predstavlja razgledni ca in ki sodi med enega nnjlcp ših kotičkov v kamniški občini? Pravilne odgovore pošljite do 15. maja na naslov uredništva Kamniškega občana. Glavni trg 24, Kamnik 1240.
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Hvala za rože!
Zeleni Kamnika smo letos praznovali Dan zemlje 22. april tako, da smo vsem, ki so prišli mimo naše stojnice podarili rožo, ki so jo lahko doma presadili v lonček in se bodo ob pogledu nanjo spomnili na ta dan.
Vse rože so darovali kamniški vrtnarji in cvetličarji: Dolenc Marija - Rododendron center. Volčji Potok Flere Anton, Lap Jure, Lakner Janez, Letnar Jože, Pančur Jote, Zore Mira. Za njihovo prijazno dejanje se jim v imenu tistih, ki so roie dobili in v našem imenu najlepše zahvaljujemo.
Odpadki, odpadki
Pred časom je bil na POP TV prispevek v zvezi Z od-peljanim materialom, kije nastal pri podiranju tovarne Utok. V prispevku je bilo slišati, da ni bil odpeljan samo inertni material, tako kot je bilo dogovorjeno z lastnikom zemljišča, kamor je bil material pripeljan, ampak tudi posode z neznanimi snovmi, verjetno strupenimi.
Zeleni Kamnika smo se ie takrat, ko so začeli z rušenjem Utoka, pozanimali, kdo ruši iri kam odvala material, predvse pa za kakšen material gre. Ugotovili smo, da ruši podjetje Žurbi d.o.o. in v pogovoru z. njim dobili informacijo, da odvažajo samo inertni material in da imajo soglasje lastnika zemljišča. Z oziram na proizvodnjo podjetja Utok smo povprašali še republiškega inšpektorja g. Strausa o vseh posodah s kemikalijami, kijih je uporabljala ta tovarna. Njegov odgovor je bil: vse posode so bile odpeljane oz. odstranjene na ustrezen način in da ni ostalo nič takega, kar ne bi smelo na deponijo kot inertni material. Z oziram na dejstvo, da so v podjetju uporabljali tudi strojila, v katerih je bil krom, kije lah-
ko tudi strupen, so nam na Institutu Jožefu Štefana povedali, da v določenem času trivalentni krom oksidira v se-demvalentnega, ki ni več strupen in da zalo tudi v teh odpadkih ni nič nevarnega. Vse te informacije so nas pomirile, res pa je, da nismo hodili gledat, kaj in kam odvažajo, ker to ni naša naloga, ampak drugih institucij.
Te dni marsikje potekajo čistilne akcije, tudi v Kamniku in okolici, pa vendar nas občani velikokrat obveščajo o manjših in večjih črnih odlagališčih, kar pomeni, da imamo na eni strani ozaveščene, na drugi strani pa neozaveščene občane in je to zaprt krog. Prav bi bilo, da bi se vsi zavedali, da z odlaganjem odpadkov v gozdove, oh bregove rek, na travnike, v razne, jame, onesnažujemo svoj prag. Končno bo naša pokrajina postala eno samo smetišče in ne bomo zaostajali za razvito Evropo samo deset, ampak več let. Seveda se morama ob tem zavedati, da laki odpadki na črnih odlagališčih predstavljajo velikokrat pravo ekološko bombo. Nam res ne grozijo na-tove bombe, grozijo pa večje in manjše ekološke bombe, ki jih ustvarjamo kar sami!
Zeleni menimo, da za izboljšanje stanja niso dovolj odredbe in odloki, predvsem je pomembna naša zavel n ravnanju z okoljem. Vedno je tudi priložnost, da se zberejo samoiniciativno skupine in posamezniki ter pomagajo očistili okolico, pri čemer jim bomo radi pomagali Zeleni in občina Kamnik.
ZELENI SLOVENIJE, OO KAMNIK
Z estetskega zornega kota
'Na sam občinski praznik je župan Smolnikar prereza! trak na mostu. Lepo je bilo, da je prišel na slovesnost tudi vnuk generala Maistra, Borut Maister. Vnuk ima precej
poli1:: sitnega Očeta, (lovori so bili kratki, vsi pa so poudarjali, kako važen in pomemben je novi betonski most.
Oglejmo pa si most z estetske strani. Na sliki se vidijo stebri pod mostom, lako imenovana koza. Nekaj pod stekam Nevljice v Bistrico kar sili v oči velika ovira za odtok vode ob hudih povodnjih. Na občini trdijo, da bodo stebri obloženi z bivšimi kvadri ladjice, ki bo usmerjala naval podivjane vode. Bomo videli to pri prvi hudi povod-nji. Oblika mosta je elegantna, cestišče rahlo napeto. Kovana ograja je resnično lepa, motijo pa premočni belim ski stebri. Ce Iti bili ti oporniki železni, bi delovali enotna, laka pa je ograja precej kičasta. Predlagamo, da bi poleti na le slebre dali cvetje in most bi bil olepšan. Poglejmo še natančneje in videli boste, da sa kandelabri za svetila previsoki, pretanki in maslu ne dajo liste veličine, ki bi si jo zaslužil.
Vsekakor je to za Kamnik stoletna investicija, ki naj bi vzdržala vsaj toliko lel, kot je zdržal leta 1893 zgrajen železni most. ko je bil župan mag. phr. Josip Močnik. Lepo bi bilo. da bi čimprej očistili strugo Bistrice.
dr. NIKO SADNI KAR
K-6 Utok, od obrekovanj do temeljnega kamna črne gradnje
Glede na številna obrekovanja in zavajajoče inlripie tacije ozadja dogajanj v zvezi z gradnjo soseske Mali grad, želim kot eden izmed podpisnikov vloge za revizijo izdaje gradbenega dovoljenja spoštovanim bralcem in zlasti Kamničanom predstaviti stališča in delo skupine občanov, ki nasprotuje izgradnji blokovske soseske Mali grad v obliki in na način, kot je predviden.
Stanovanjska gradnja vsebinsko ni sporna
Zavzemanje skupine občanov za spremembo zazidalnega načrta ni usmerjeno proti stanovanjski gradnji pod Malim gradom, ampak proti lilokovskim »termilnjakom-. s kale rimi je staro mestno jedro ž.e obdano. Bivalna naselja, kol so Bakovnik, Klavčičeva, Zikova. Slelelova, Župančičeva in Tunjiška so ekonomična bivanjska možnost, ki pa v ničemer ne prispevajo k vrednosti mestnega pro sloni. S svojo koncentracijo prebivalstva in kampanjskim razvojnim ciklom postajajo le soseske vse bolj nezaželen način bivanja s prehodnim, ekonomsko pogojenim značajem..
Načrtovan projekt pod Malim gradom, kljub sodobni j šini oblikovalskim rešitvam in kvalitetnejši gradnji, ostaja blokovska soseska v osrčju starega Kamnika. Kot taksne ga gaje ocenil ludi prof dr. Nace Šumi z. besedami.
»...gotovo pa je. da predloženi osnutek ni prepričljiv, saj je lak, da bi se lahko pojavil na obrobju kakega veli kega mesta, ne pa ne lako občutljivem jedru Kamnika«.
Stališče nase skupine je, da bi se stanovanjska grmi uja pod Malini gradom morala izogibati uniformiranih oblikovalskih rešitev, težili k individiialnejšim oblikam In vanju in slediti tradiciji mesta Z gabariti       I+ M; pri
tličje+nadstropje+mansai da) ter razgibanostjo mestnih
hiš. prehodov in trgov, (laharitno naj bi odstopale le
zgradbe, namenjene centralnim mestim funkcijam, kot so kulturni dom, upravni prostori, vrtec... lak način po. vda
vi' bi prav gotovo lažje pritegnil kupce, ki bodo I rajne j še vezali svoje bivanji- in načrte na Kamnik.
(dede Centralnih mestnih ohjeklov na tem območju bi morali opravili strokovno analizo in doseči soglasje o najboljši razvojni alternativi, 'temeljno programsko in
Kamniški OBČAN
POGLEDI
II .nuja IW 7
Moj pogled
Spoštovanje drugačnosti drugega v tednu gozdov 99
Letni občni zbor 00 MKD Kamnik
Moja domovina, moj doni, moje dvorišče, moje srce - besede, ki nam skoraj vedno vzburijo solzno žlezo, pospešijo dihanje in bilje srca, nam ustavi jo podivjani in neurejeni tok misli. Ob teh pojmih se lahko spomnimo marsičesa, največkrat pa pogleda iz skrile kamrice našega srca, kamor se lahko človek zateče v uri veselja in v uri žalosti, kot je zapisal Ivan. Te besede lahko predstavljajo kos neba s cvetočo vejo jablane, pogled na zorano polje, ki ga v rosnem jutru obiščejo duhovi zemlje, kipečo zeleno preprogo gozda, čadaste planine s poslednjimi lisami snega ali babičino okno z bršljinkami in fuksijami v glinenih loncih. Geopolitične, katastrske ali kake druge razdelitve, lokalni prepiri, do kje je »naše«; s temi pojmi, vsaj tako si upam misliti, nima pričujoče razmišljanje nobene povezave. Prijatelj, večni popotnik, pravi, da sploh ne gre od doma, ampak samo za vogal, pa čeprav prezeba nekje v Tibetu. Zanj je dom cela zeleno modra frnikula, prepredena z belimi lisami, drveča s soncem vred v neprestano razširjajoči se prostor.
Prostor: malo dolgočasen pojem, ki pomeni marsikaj; največkrat je to kos kopnine z. nebom, vodo in vsem življenjem poleg. Vanj smo postavljeni po izročilu Biblije kot dominantna in modra bitja s pravico uporabe in gospodarjenja. Najbolj občudovan in opevanje prostor, ki nam daje tisoče možnosti, vzbuj i najbolj razgibane simfo nije čustev - narava sama. z vsemi svojimi tisočerimi obrazi in odtenki, ki se pretakajo in spreminjajo iz trenutka v trenutek; narava z neizmernimi bogastvi za telo iu dušo, prostor, ki ga
sprejemamo z vsem svojim bitjem, komur je seveda to sploh dano.
Pa seje z nami zgodilo nekaj nedoumljivega, za sedanje pojme pa nekaj tik
lahko delam tisto kar hočem, kjerkoli hočem.
Iz. našega ravnanja ni izvzet niti naš doni - naše okolje. Najbolj cenjen, bo [je povedano, ocenjen, je tisti njegov del, na katerega se privežemo s svojo materialno odvisnostjo. Zaradi služenja tej odvisnosti mu v vseh mogočih planili in načrtih predpisujemo strogo-namensko uniformirano obliko in funkcijo. Seveda nam prinaša taka ureditev materialne koristi in vsa naša dejavnost je namenjena le temu, da tako stanje čimdlje traja. Zmeraj bolj se naprezamo, da iz. neposredne okolice odstranimo čimveč »motenj«. Moti nas naš čudaški sosed s svojo ograjo in sovraštvom do našega ljubljenega psa, drevo v meji, ko jeseni z dvorišča pometamo listje, krt v našem idealno urejenem zelenjavnem vrtu, opažena in ncopažena živa bitja, ki z nami delijo isti prostor, neukročena voda in skoraj vse, kar je še neločljivo povezano z nami v isti sistem. Motimo celo ostanke samih Sebe, če ne uspevamo prehitevati ali pa vsaj dohitevati največje utvare našega materialnega bitja - časa. Pred tem zlim duhom sodobnega sveta poklckamo v prah in blato lastnih ruševin in smo pripravljeni zatajili tudi zakone m predpise, s katerimi si kot družba poskušamo urediti sobiva nje in medsebojne odnose. Opraviči nio se seveda z najbolj uporabljeno in hkrati obrabljeno bazo:
Kaj mi pa kdo more, saj naš sistem ne deluje; preden pride zadeva na-
Iskrica
Smo poslali iako varčni, da se nam zdi škoda uporabljati samo glas nike? Z novimi napisi smo dobili ulico, kije označena na fotografiji. Morda pa se je A skril od sramu, ker Kanadčani očitno ne poznamo svojih rojakov. Če bi temu imenu analogno oblikovali ludi druga ulična ime novanja. bi dobili namesto npr. Cuzakove kar Cuzkovo ulico.
(foto: B. N., tekst:J. R.)
okoli, bo zastarala; tisto malo kazni, kolikor je bo, bomo pa prišteli v stroške.
Pri vsej tej čudni mentalni psihozi naša vest ne šteje prav nič. Cenimo jo kot največjo vrednoto, častimo pa le denar. Skupaj z našimi možgani se je tudi naš jaz razdelil na dva dela. Ena polovica manično prisluškuje cinglja-nju iti šuštenju mamona, se napihuje v lažni moči svoje politične veličine, obupno se peha za časom in z vse večjo grozo pričakuje konec zemeljskega potovanja. Drugi del pa se obupno jezi in negoduje nad spremembami, ki tečejo mimo naše volje in želja.
V eksotičnih krajih, kamor gremo na prestižni dopust, negodujemo nad pozidavo plaž. krčenjem gozdov, gnečo, nad smradom in zasmetenostjo pristanišč, večno umazanijo eitadel, nad vso bedo drugače živečih - ne pomislimo pa na kos njive, travnika ali gozda, ki smo ga pred domačim pragom izločili iz cikla naravnega kroženja prvin zemlje in se naprezamo, da se ga uvrsti v zazidalca. Groza nas je ob nerazumljivem nasilju človeka nad človekom - ne pomislimo pa na vse povožene žabe, s pesticidi degenerirane ptiče in zajce, tiho propadanje hrastov na melioriranih območjih, na razprta in nesanirana nedrja zemlje v kamnolomih in peskokopih, ki smo jih samo voljno odprli. Obupno se borimo za svoje zdravje in stremimo za lepotnimi ideali in TV srečo - ne pomislimo pa, da s prekomernim potrošništvom na vse možne načine obremenjujemo sebe in druge v našem življenjskem okolju.
Po vsej verjetnosti si bomo morali v najkrajšem času odgovorili na naslednje vprašanje:
Od kod si, kot eden izmed mnoiice členov, jemljemo pravico, da tako suvereno in velikopotezno posegamo v sistem, od katerega smo odvisni?
Zmeraj bolj je očitno, da si s svojimi dejanji režemo popkovino, s katero smo privezani na ta planet. Ko bomo prekoračili meje dopustnega, bo človeštvo odmrlo, Planet se bo vrtel naprej po svoji poli. brez človeka kot superiorne vrste. Zelo cenimo sistem učenja na napakah, gotovo pa je. daje naše preživetje izjema, v jeziku statistike poskus brez ponovitve. Ali bomo to preizkušnjo opravili ali ne, je vprašanje, pri katerem je vsako razpravi janje jalovo. Če bomo vendarle pripravljeni prisluhniti svo|i vesti, sebi, sočloveku, drugemu živemu bitju, vsej Zemlji, z vsem spoštovanjem sprejemali drugačnost drugega in se neopaz no in kar najbolje uskladili z okolico ter zadihali v njenem ritmu, potem bo pojem poslednjega dne izginil iz našega razmišljanja, iz naših slovarjev, ostal bo v mračnih legendah o nekem drugem človeku, ki je obstajal v drugače mislečem svetu pred začetkom Tasa. G IVI
V torek, 27. aprila, je potekal redni lelni občili zboi Občinskega odbora Mladih krščanskih demokratov Kamnik. Kot gostje so se zbora udeležili tudi predstavniki državnega MKD-ja s predstavnikom SKD za stike z javnostjo Valentinom I lajdin jakom, ki je tesni sodelavec predsednika naše stranke g. Lojzeta Peterleta.
Na zboru je bilo najprej predstavljeno poročilo o delu našega odbora v preteklem letu in smernice za delovanje v prihodnje. V obdobju od lanskega občnega zbora se je delovanje OO MKD znova oživilo in predstavlja pomembno dopolnitev dela OO SKD Kamnik.
Glavnina naših prizadevanj, kjer smo odigrali pomembno vlogo, je bila predvolilna kampanja pri občinskih volitvah. Članom OO MKD Kamnik so naši starejši strankarski kolegi zaupali pomembne naloge v predvolilni kampanji, tako da smo si pridobili veliko izkušenj za naše delovanje v prihodnje, ko bomo sami na vrsti za prevzem odgovornih funkcij v OO SKD Kamnik. Za občinskega svetnika je bil izvoljen na listi SKD tudi en član MKD Kamnik - Janez Leskovec, tako da imamo zdaj v občinskem svetu tudi svojega predstavnika. Kmalu pa se mu bo zaradi personalnih sprememb pridružil še en naš član in tako bosta med petimi SKD svetniki dva iz MKD. Več članov OO MKD deluje tudi v raznih odborih občinskega sveta.
Naši pogledi in trend razvoja
v prihodnje:
Smernice delovanja, ki smo si jih zadali v vodstvu OO MKD Kamnik, so naslednje:
1. Podpirali bomo pobude za dobro Kamnika, ne glede na to, s katere strani prihajajo. Pri tem pa je potrebno seveda ostro postaviti meje. kaj je še kooperativno sodelovanje za dobro Kamnika in kaj je že »kolaboracija- l silami kontinuitete komunističnega režima. Isto ravnanje predlagamo tudi za OO SKD Kamnik.
2. Še naprej moramo čimbolj sodelovati v okviru akcij in prizadevanj OO SKD Kamnik, hkrati pa ohraniti avtonomijo znotraj tega odbora ter razvijati lastne poglede tako na vizijo razvoja občine kakor tudi na aktualna družbena in politična vprašanja naše države.
3. Prizadevati si moramo za čim-boljše sodelovanje z občinskima odboroma ostalih pomladnih strank, še zlasti z njuno mladino. Poudariti pa je treba, da smo v OO MKD Kamnik ludi sicer veliki zagovorniki združe vanja pomladnih sil, še zlasti združevanja med SKD in SLS.
Združevanje SKD in SLS
Prav o tem je na zboru lekel največji del pogovora z gosti z vrha MKD oz. SKD. Valentin Hajdinjak. ki se tudi sam udeležuje pogajanj o novem volilnem sistemu in združevanju SKD in SLS, nam je zagotovil, da gre tokrat za najbolj resne pogovore o združitvi obeh strank do sedaj in da so
možnosti za uspeh zelo velike. Pri tem je posebej poudaril, da gre pri tem za združevanje obeh strank in nikakor za priključitev ene stranke k drugi. Po optimistični varianti bo do združitve prišlo že konec letošnjega leta, po »pesmistični« pa sredi prihodnjega leta. Najpomembnejše formalno dejanje na poti do končne združitve bo nastopilo predvidoma nekje sredi maja. ko naj bi vodstvi obeh strank sprejeli in objavili slovesni izjavi »o hotenju obeh strank, da se združita«. Predvideva se, da bo vzporedno z. združevanjem na državnem nivoju potekalo tudi združevanje obeh strank na lokalnem nivoju.
Izjava OO MKD Kamnik
OO MKD je glede na novo nastalo situacijo sprejel izjavo oz. poziv občinskima odboroma SKD in SLS, v katerem pozivamo člane in vodstvi obeh odborov, naj storijo vse potrebno, da bi do združitve strank SKD in SLS prišlo čimprej tudi na Kamniškem. Pri tem je treba zlasti pozabiti na nekatere osebne zamere in nezaupanje, ki seje nabralo v preteklih letih, saj gre pri združitvi za dejanje, ki ga že dolgo pričakuje in želi večina volilnega telesa naših dveh strank.
Naše mnenje je. da bi prav mladi iz obeh strank, ki zaradi svoje mladosti še dokaj neobremenjeno stopamo na kamniško politično prizorišče, lahko pri tem združevanju odigrali še posebej pomembno povezovalno vlogo, še več: prav zaradi nas. mladih, bi moralo priti do združitve. Želimo si, da bi bilo tako kot v času Ko-roščeve SLS na slovenski desni »spet ena čreda in en pastir«. Temu cilju bi morali v obeh strankah v prihodnjih »združevalnih« mesecih podrediti vse svoje moči in hotenja.
V OO MKD Kamnik smo izoblikovali tudi nekatera stališča oz. temeljne točke, ki bi jih morali upoštevati pri združevanju na lokalnem nivoju in predstavljajo, po našem mnenju, minimum za uspešno delovanje združene stranke oz. občinskega odbora. Le-te bomo vodstvoma SKD in SLS ter kamniški javnosti predstavili v prihodnjih mesecih, ko bo združevanje prešlo v »bolj konkretno fazo«. Za enkrat velja povedati le, da vidimo v MKD Kamnik temeljno usmeritev združene stranke v dosledni »pomladni« naravnanosti te stranke, kar pomeni dosledno izključitev vsake ideološke nenaravne koalicije z LDS in ZLSD.
DAMJAN HANČK
Člani OO MKD Kamnik s predstavniki iz Ljubljane, foto: Milan Windschnurer
SIL
EST
POSLOVNE STORITVE
prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavb« STOL) tel.: «61 81(1 %0. 041 614 308, faks: 061 810 %0
- posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč...
- izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo
- druge poslovne storitve
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
oblikovalsko načela hi moralo težiti k povečanju gostote obiska mesta in ustvarjanju ambienta trajnejše vi al nosti. lesno navezanega na staro mestno jedro, ali kot je zapisal arhitekt gospod Bojan Schlegel ■'...ustvariti emi uenlen mestni prostor, ki ho privlačen lako za bivanje kol tudi :a občasne obiskovalec«
Sprememba namembnosti, ki naj hi ta del mesta del no ali pretežno namenila stanovanjski gradnji torej vsebinsko ni sporna. Sporna pa poslane r okviru gabaritov, oblikovalskih, prometnih, komunalnih in in frastrukturnih izhodišč obstoječega zazidalnega načrta, kije bil izdelan in sprejet s cilji izgradnje regionalnega trgovsko poslovnega centra v časih reševanja I/tokove zapuščine.
Nerazumljivo in pravno nevzdržno ravnanje lokalnih oblasti
Izrabljanje gabaritov obstoječega a.idalnega naum in navijanje investitorja :a uho spremembo zazidalnega načita za ekonomsko zanimivo blokovsko gradnjo je in . umljivo, asistiranje oddelka a okolje in prostor Din i ne Kamnik z izdajo zavajajoče lokacijske informacije pa pravno nevzdržno. Tudi kasnejše akcije župana in občinskega sveta za legaliziranje blokovske gradnje predstavljajo preoblačenje oblastne samovolje r kvn. ipravneob like in resno izrabljanje izvršne in zakonodajne vloge lo kalne oblasti.
Ustava in zakon zaradi dolgoročnih posledic, ki jih imajo posegi v prostor na življenje občanov in velikih vrednosti, kijih spremembe lahko prinašajo, prcdpisujcla namreč za spreminjanje in sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov postopek z javno razgrnitvijo in javno razpravo.
Na la dejstva smo opozorili s članki, dopisom pristojni komisiji občinskega sveta, v razgovorih z investitorjem in najvišjimi predstavniki upravne enote spomladi m po leli lanskega leta. Razen neargumentiranih zavračanj vsakršni' pobude in ponesrečenega sestanka skupine . m vestitorjem in projektanti, so župan, občinski svet, upravna enota in investitor kljub opozorilom vodili karavano tlo izdaje gratllnnega dovoljenja pred lokalnimi volilva mi.
Kako so tekli postopki, je zanimiva zgodba z neverjet nimi strokovnimi spregledi upravne enote, polna politične kombinatorike, osebnih interesov in kazanja na predvolilni čas, s katerimi se je želelo brez argumentov diskreditiran delo skupine v javnosti. Vse to je bilo daleč od naših stremljenj /nI se je pokazalo, da lutli vitim tlrUivnt in lokalni poliliki. kadar delujejo preko spontane in oi ganizacijsko nestrukturirane civilne iniciative, lahko doživijo grenak poraz..
Odločba Ministrstva za okolje in prostor je dala prav skupini občanov
Vloga Ministrstva za okolje in prostor za ukrepanje po nadzorstveni pravici in ustavna presoja sporne spremembe namembnosti obstoječega zazidalnega načrta sla tako ostali edini pravni možnosti, da morda le pride tlo kri lične jšega pogovora o prostorskem načrtovanju pod Malim gradom.
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije je po pregledu spisa in dokumentacije v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za Utok -K-6 potrdilo domneve naše skupine, da gre za resne kršitve materialnega prava in gradbeno dovoljenje v stanovanjskem delu razveljavilo Zoper odločbo Ministrstva za okoje in prostor ni možna
pritožba, ampak samo spor na Upravnem sodišču, ki je po izjavah predstavnikov Žila ludi v teku.
Nevarna samovolja lokalnih mojjočnežev
Javno promoviranje začetka gradnje in izvedba polaganja temeljnega kamna kljub pravnomočni odločbi Ministrstva za okolje in prostor z udeležbo najvišjih predstavnikov investitorja in lokalne izvršne oblasti je posmeh pravni državi, izraz nizke politične kulture in javnu manifestacija nevarne oblastne samovolje.
Čeprav menim, da se gospod župan iskreno zavzema za realizacijo obravnavanega projekta, ker mu je osebno všeč, je z. opisano gesto polaganja temeljnega kamna »soseske« in neresničnimi izjavami v zvezi s pravnim statusom projekta, uporabil prepovedana orodja oblasti, ki si jih v demokratični in pravni državi ne bi smel privoščiti.
Ustavna presoja še ni končana
Obrekovanje posameznikov, javno izjavlja o domnevnih ciljih in interesnih vzrokih delovanja skupine občanov I ki uporablja izključno legitimne pravne poti), mino-riziranje resnosti ustavne presoje in prejudiciranje odločitev ustavnega sodišča so početje, ki lahko vzbuja skrb vsakega občana, saj pomeni že viden nepravni in izven-sistemski način reševanja težav lokalnih mogočnež.ev z. drugače mislečimi.
Zavzemanje skupine za vsebinsko razpravo o prostoru pod Malim gradom in pravno korektno izpeljavo zazidalnega načrta je tako nenadejano poslalo celo zavzemanje za pravice posameznika in za vlogo civilne družbe pri preprečevanju samovoljnih odločitev oblasti.
Osnovno vodilo občinske oblasti pri realizaciji tako pomembnega projekta bi pač morala bili razvidnost in javnost postopkov glede programskih in oblikovalskih rešitev javnih natečajev, kot to priporoča zakon, ne pa samovoljno presojanje ustreznosti projektov in nekritično pokrivanje interesov investitorja. Ignoriranje celo predpisanih pravnih postopkov in informiranje o izvršenih dejstvih brez pripravljenosti na spremembe, je izgubljanje časa. izjavljanje Zupana o prenagljenosti kritičnih odmevov na zastavljeni projekt, medtem ko »fliku« sporne zakonske podlage investitorju, pa je zavajanje in podcenjevanje javnosti, ki so jo občinska oblast iz spoštovanju do svojih občanov ne bi smela dovolili. Zadnja cvetka je prav gotovo objava sklepa občinskega sveta o dopusnosli stanovanjske gradnje po obstoječem zazidalnem načrtu v Uradnem listu s skoraj 7-<sedem) mesečno zamudo in »posthumnim« podpisom g. Igorja Podbrežnika. Daje to voda na mlin Zilovim interesom v upravnem sporu ni treba dvomili.
Ho dala odgovor javna tribuna?
Ker je odločba Ministrstva za okolje in prostor vendarle povzročila predah v izvajanju politike iz.ršenih dejstev, bo skupina občanov organizirala javno tribuno spredsta vitvijo tridimenzionalnega modela Utok K-6. Plečnikove vizije lega prostoru in razpravo o arhitekturnih, ekonom skiii. socialnih in razvojnih vidikih načrtovane soseske. Vsi, ki vas usoda mesta Kamnik zanima in ste pripravljeni na strpno razpravo, vljudno vabljeni.
V imenu skupine občanov STOJ AN HERGOUTH, dip. ini.
8
13. maja 1«W
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Srčkasto kraljestvo
Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami in devetimi vodami stal grad. Bilje nekaj čisto posebnega. Vse v gradu in okoli njega je bilo v obliki srčka: vrata in okna. velike sobane, cvetice na vrtu. oblaki na nebu. dežne kaplje in ne boste verjeli, celo dim iz dimnika seje kadil kot srčki. Zato se je dežela imenovala srčkasto kraljestvo.
Kraljestvu sta vladala srčni kralj in srčna kraljica. Bila sta dobra in prijazna, zato so ju vsi imeli radi. Tudi onadva sta imela rada svoje podanike. Toda bolj kot vse na svetu sta ljubila svojo malo princesko. Kadar je bil kralj zaradi svojih kraljevih dolžnosti zdoma, ji je pošiljal prave srčkaste poljubčke. Ko pa je bil doma, sta ji s kraljico pripovedovala čudovite Zgodbe o kraljih in kraljičnah. zmajih in čarovnicah. Princeska se jih nikoli ni naveličala poslušati.
Najraje pa so se igrali igrico, ki seji reče ČUDENJE. Hodili so po vrtu in gradu ter se čudili. Zmagal je tisti, kije našel največ stvari, katerim so se lahko čudili. Pri tem so se silno zabavali in se smejali. Princeska je ponavadi zmagovala. Vedno je našla največ stvari, katerim se je lahko čudila. Zato je bila najbolj srečna princeska pod mogočnim soncem.
Princeska ostane sama na svetu
Nekega dne pa seje vse spremenilo. Ubogi kralj je zbolel in umrl. Kraljici je od žalosti počilo srce in princeska je ostala sama brez staršev. Čeprav so vsi lepo skrbeli zanjo, je ni bilo mogoče potolažili. Dvorskemu norčku seje prenehala smejati. Slastna torta grajske
umrla in čisto nikogar nimam na svetu.«
Leta in leta so sonce, zemlja, veter, jezero in vrba. ptice na nebu, živali na zemlji in luna v noči, poslušali žalostno ihtenje. Zelo jih je razžalostilo, ko so slišali, da nima matere in očeta, ki bi jo ljubila. Zato sojo hoteli potolažiti. Veter jo je božal s svojim pihlanjcm in sonce jo je grelo s svojimi žarki. Vrba jo je pokrila s svojimi vejami in Zemlja jo jc pestovala. Ptice so pele najlepše pesmi in Luna ji je svetila. Toda princeska, ki seje nekoč čudila vsemu na svetu, jih v svoji žalosti sploh ni opazila.
Kako je Zemlja princesko ozdravila žalosti
Nekega dne pa, koje spel jokala pod vrbino krošnjo in so njene srčkaste solze kapljale na tla, je zaslišala globok glas:
»Kaj je to? Kdo spet toči solze žalosti na moje telo?«
Princeska je bila začudena. Pogledala je okoli sebe. Nikjer nikogar.
»Kdo si?« je začudena vprašala.
»Zemlja sem. Že dolgo časa kapljajo tvoje solze name. To mi ni prav nič všeč.«
»Zemlja!?« princeska ni mogla verjeti, »ti govoriš?«
»Seveda,« ji je odgovorila Zemlja, »ti tepka. Vsa Narava govori. Toda zelo malo je tistih, ki razumejo našo govorico.«
»Tega pa nisem vedela«, je dejala princeska.
»Pa tudi tega ne veš. da sploh NISI SAMA. Videla sem že veliko gorja tega sveta. Toda redkokdaj se žalost tako globoko vsadi v srce. kot seje v tvoje.«
je na jaso. Čeprav se ji je vse skupaj zdelo malo čudno, je legla v travo in poslušala. Sprva ni slišala nič posebnega.
»Le kaj naj bi poslušala. Saj tu ni žive duše.« je razmišljala princeska.
Naenkrat pa se ji je zdelo, da sliši svoje ime:
»Priiiincceeska, ššš, priiinceska, šššš«
Sprva si je mislila, da seji samo dozdeva. Toda spel se jc oglasilo:
»Priiiincesssska, jaz sem Veter. Šššššš,« je dejal Veter in ji mršil lase.
»Veter.« ga je začudeno vprašala, »si to ti?«
»Daaa, šššš, koooončččno meee ssslišššiššš.« ji je odgovoril. Princeska je bila zelo začudena. Kaj takega, da Zemlja in Veter govorita. Nato pa sta njeno glavo preleteli dve ptici. Princeska še nikoli ni slišala tako lepega petja.
»Princeska, čiv čiv, princeska čiv čiv,« sta žvrgoleli. Princeska se ni mogla načuditi. Naenkrat je slišala toliko stvari. Oglasilo se je sonce in jo poščegetalo s svojim žarkom, da se jc celo začela smejati.
»Hmm, oj joj, kako smo zaspane,« so stokale cvetice in odpirale svoje cvetove. V šumenju trave je ujela svoje ime in Zemlja seje zasmejala. Gore v daljavi so se bleščale. Že zelo dolgo se pri-neska ni čudila. Danes pa je videla toliko nenavadnih stvari. In v začudenju ni opazila, da soji po licih prenehale teči solze. Ko seje tega dne vrnila v grad, je skoraj niso spoznali. Kajli na princes-kinem obrazuje bilo nekaj, česar že zelo dolgo niso videli: lep smehljaj.
Druga naloga
Naslednji dan je princeska Zemlji povedala o vsem, kar je slišala na jasi. »Danes,« ji je dejala Zemlja »pojdi
Srčkasto kraljestvo - narisal je Dejan, učenec OŠ Marije Vere.
kuharice ji ni več teknila. Lepih cvetic grajskega vrtnarja ni več opazila. Ničemur več se ni čudila in ničemur več se ni smejala. Bila je tako nesrečna, da se ni mogla nehati jokati.
Tako so minevali dnevi in leta. Mala princeska ni bila več mala, postala je prav lepo dekle. Toda njena žalost ni bila nič manjša. Nasprotno. Z leti je kralja in kraljico le še bolj pogrešala. Kadar ji je bilo zelo hudo. se jc zatekla v skrivni kotiček grajskega vrta. Pod mogočno krošnjo vrbe je tiho ihtela: »Oh, kako sem sama. Moja starša sta
»Toda kaj naj storim?« je žalostno jokala princeska.
»Dobro me poslušaj,« je dejala Zemlja. »Lahko te ozdravim žalosti. Toda narediti moraš vse, kar ti rečem.«
»Obljubim, draga Zemlja,« ji je odgovorila princeska.
»Pojdi na jaso,« ji je dejala Zemlja, »lezi v travo in dobro poslušaj. Jutri pridi spet sem in mi povej, kaj si slišala.«
Prva naloga
Princeska je Zemljo ubogala. Odšla
spet na jaso. Lezi v travo in se spominjaj. Spominjaj se česarkoli.«
Princeska jo je ubogala. Odšla je na jaso in legla med svoje prijatelje. Zazrla seje v nebo in počasi so seji prebudili spomini na srčkaslega kralja in kraljico. Kako stajo imela rada in kako je bila srečna, kadar je v postelji ležala prav na sredi med njima. Vse lepo je v trenutku oživelo in zdelo se ji je, kot da je tam. V srčku je začutila nekaj toplega in prijetnega. Prvič se jc zgodilo, da se je spominjala njunega življenja in ne njune smrti. In odločila seje, da bo ved-
www. studentski-servis.com
Nov izgled, polnejši okus!
ervis
Kamnik
Glavni trg 23,1240 Kamnik tel.: (061) 817 058
Smo s koncesijo pooblaščena organizacija, ki od leta 1995 naprej skrbi, da naši člani dobijo delo, da imajo denar hitro izplačan, da lahko že skoraj vse naše storitve uporabljajo prek intern Zdaj smo spremenili celostno grafično podobo, ker gremo naprej^.."
no tako, ker so spomini na njuno življenje tako lepi.
Ko sc je tega dne vrnila v grad. jc spel presenetila vse dvorjane. Tudi danes je bilo na njenem obrazu nekaj nenavadnega: spokojnost.
Tretja naloga
Naslednji dan je princeska spet odhitela in Zemlji pripovedovala o svojih spominih. »Vidiš, četudi tvoja starša ne živita več. pa bo njuna ljubezen za vedno živela v tebi. Čemu torej jok?« ji je prijazno govorila Zemlja.
»Čaka te še ena naloga,« je Zemlja nadaljevala. »Danes pojdi k jezeru. Sedi na skale in premišljuj. Nato v pesek zapiši kakšno svoje spoznanje.«
Kot vedno jo je princeska ubogala, čeprav se ji je to res zdelo čudno. Nekaj časa jc sedela ob jezeru in ni dob ro vedela, kaj naj premišljuje. Pred seboj je imela veliko jezero in zagledala se je v njegovo gladino. Sonce je sijalo in jezero se je bleščalo. Bilo je prekrilo s tisočerimi biseri, ki so nastajali in izginjali. Sončni žarki so se poigravali in nad gladino so plavale čudovito nežne meglice. Tako je bila prevzeta, daje pozabila na svojo nalogo.
•Ajc kako jc to mogoče? Kako nastajajo in izginjajo ti biseri? In odkod ribe v vodi in OD KOD VSE TO?« SE JE ČUDILA.
Nenadoma pa se je spomnila Zemlje in v pesek napisala:
»TAKO SEM ZAČUDENA. VSE JE TAKO ČUDOVITO«
Kako seje princeska spet čudila
Ko pa seje tega dne vrnila v grad, je dejala grajskemu vrtnarju: »Oh, kako lepe cvetice rastejo na našem vrtu.« V kuhinjo jc pomolila svoj nosek in z. zadovoljnim glasom vzkliknila. »Mislim, da hi mi danes teknila ena ogromna torta. In ko se je zvečer ob s cvetjem okrašeni mizi basala s torto, je v sobano prišel dvorski norček. Princeska se je začela smejati. Norček je bil presenečen. Hitro je začel uganjati norčije in princeska se je tako smejala, da se je njen smeh razlegal daleč po srčkastem kraljestvu. Slišali so ga tudi Luna na nebu in Sonce, ki je ravnokar zašlo, vse živali, mogočna Vrba in Zemlja, ki jc zdaj lahko mirno zaspala. Vedela je, da princeska v svojem srcu ne nosi več žalosti. Spet se je igrala igrico, ki se ji reče čudenje. Glas o veseli in lepi prin ceski pa seje hitro razširil. Snubci so prihajali od blizu in daleč. Toda nihče se ni dotaknil njenega srca, zato je vse po vrsti zavrnila. Nekoč pa, ko se je sprehajala, je na jasi blizu gradu, videla princa iz sosednjega kraljestva.
»Kaj pa delaš?« gaje vprašala.
»Igram sc« ji jc odgovoril.
»Igraš? Pa saj si že velik!« mu je v smehu dejala.
»Pa kaj! Tej igri se ne odrečem, čeprav sem že velik. To jc posebna igra in se 11 reče ČUDENJE.«
»Čudenje!« je začudeno vprašala. »Ali se lahko igram s tabo?«
»Seveda«, ji je odgovoril princ. In tako sta se igrala in kmalu so se Z njima igrali majhni prinčki in male princeska. Ko so zvečer legli v posteljo in sta jih princ ter princesa, ki sta bila zdaj že čisto prava kralj in kraljica, opazovala, se nista in nista mogla nehati čudili. Čudila sla se jim celo življenje in srečno živela do konca svojih dni ...
ANDREJA VUKMIR
RAD IMAM MLEKO -ali »mlečni« ŽIV - ŽAV
Tudi tisti, ki mleku ne marate, sle vabljeni v sobota, 22. maja, od 10. do 12. ure na ('davni trg na MLEČNI ZlV-ŽAV!
'Tam 90 bodo predstavili vsi, ki imajo karkoli opraviti z mlekom In mlečnimi izdelki. Obljubljajo degustacije in nižje cene svojih izdelkov.
Poskrbeli bomo za veselo razpoloženje z glasbo. Najbolj razgreti pa bodo lahko ludi zaplesali.
Pripravljene bodo tudi likovne delavnice, kjer boste lahko odpadno embalažo preoblikovali v uporabne unikate. Zato pridno zbirajte plastenke od Jogurta, ietrapake, škatlo od sirč-ka, žogico od sladoleda ipd. Dobro umijte in prinesite s seboj.
Za posebno vzdušje in veselje pa bodo poskrbele prave koze in kozice, ki jih bodo pripeljali iz 'Tuhinjske doline!
Vabljeni po mlečne brke in kuharske recepte Mladinski center in Klub staršev
hi:li:na STERLE
PUS ZA MAMICO
Ni pomembno, koliko sem staro, kadarkolividim nekaj novega in krasnega, bi rada zaklicala: »fami, pridi, poglej!*
Redkokdaj imam priložnost sedeli med obiskovalci in spremljati nastope otrok, ker sem navadno z njimi na odru. Pravzaprav je bilo marca letos prvič, da sem bila kol mamica povabljena na priredilev, ki jo je pripravil vrtec Mojca;
Na oder so prišli otroci, oblečeni v rumeno vijolične plesne obleke, in njihova plesna mentorica Damjana. Nastop sc je pričel.
Poznam koreografije, ki so jih plesali otroci, pa meje pogled na gručo drobnih nožic in rok, ki so sc trudile, da bi čim lepše zaplesale, res nično ganil. Morda zato, ker vem, koliko truda, ur in vaje jc potrebno, da se lahko zapleše lako obsežen program, ali ker vem, kako so nervozni otroci pred nastopom, pa četudi je nastop samo za mamice (in očke seveda). Slarši smo jim v tem obdobju najpomembnejši kritiki!
Kaj je lahko bolj prisrčno kot prvi, morda nerodni koraki, slopieanjc sem ter tja in gibanje ob glasbi. Ponosna tudi na svojo »malčico«. se ni sem mogla upreti skušnjavi, da jim ne bi ploskala že kar sredi plesa. Mislim, da so podobno čutili vsi starši, kajti navdušen aplavz, jc za trenutek preglasil tudi glasbo.
Za prijetno doživetje in enkraten spomin se tako lahko le zahvalim otrokom iz. vrteti Mojca, vzgojiteljicama Alenki Jevšnik bujan in Metki Kranjc, posebno pa plesni mentorici Damjani Balantič iz Plesne šole MIKI.
SAŠA KOSTEN ZABRET
Gotovinski
kovinOtehna
Kamniški OBČAN
MED NAMI
13. maja 1999 9
FOTOREPORTAZA Utrinka iz Arboretuma
S PRAZNOVANJA 50- LETNICE KAMNIŠKE KNJIŽNICE
Med dvema mdijonuma raznovrstnih tulipanov, ki jih v Arhoretumu vsako leto na novo zasadijo, smo odkrivali nove in nove sorte. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali gredice tulipanov, pred katerimi je na tablicah pisalo, za katero sorto gre. Marsikdo sije pridno zabeležil imena njemu najljubših tulipanov, da jih ho lahko posadil v domač vrt.
Skupine drevja in grmovnie se v Arhoretumu prepletajo s tratami in jezerci, kjer domuje tudi nekaj živali. Prav tu najdejo svoj prostor najmlajši, ki radoživo opazujejo življenje labodov in pisanih račk.
S A fiA MEJAC
Koje prijazni Zmajček zaslišal »makareno«, ga je zasrbel rep in komaj je čakal, da zapleše z otroki. Tina pa je z odra preverila, če ima že jezik do pop-. kal Foto: Helena
Med gosti je bil tudi pevski zborček z OŠ Stranje z zborovodkinjo Karla Vrh. (foto h. P.)
V Kamniški Bistrici ujel kapitalno potočnico
Prvi delovni dan po prvomajskih praznikih jo Francu Klemen-cu. ribiču KI) Bistrica, uspel življenjski podvig. Nad jezom pri to Varni Titan, v kateri je delal vse do upokojitve, je ob 6.41) ujel kapitalno potočno postrv. Ujel jo je na blestivko. kapitalni primerek, ki Je bil dolg 00 centimetrov in težak 2,53 kilograma, pa Je na suho potegnil v pičlih petih minutah. S tem je svoj dosedanji rekord, to Je 51 centimetrov in 1.55 kilograma težko potočnico (ujel jo je lani pri tovarni Svilanit), presegel skoraj za kilogram. Klemenčev ulov pa ni pomemben le zato, ker je to ena največjih postrvi, ki so Jih v tej reki ujeli v zadnjih desetletjih, temveč je to tudi svojevrstna nagrada za njegovo več kot 40-letno aktivno delovanje v omenjeni ribiški družini. Franca Klemenca namreč mnogi poznajo kot dolgoletnega predsednika kamniškega pododbora KI) Bistrica, človeka, ki jo uredil jezero na Križu, nekateri pa tudi kot vodjo gasilcev in civilne zaščite v Titanu. Ne nazadnje je Franc Klemene tudi dokaz, da so za ulov kapitalne potooni-ce, ki v hladni in s hrano ne preveč bogati Bistrici rastejo izjemno počasi, pomembnejši poznavanje reke In dolgoletne ribiške Izkušnje kot mladost tn dobri refleksi.
Besedilo in foto: JANEZ PETKOVŠEK
Varčevanje je prava pot do prihrankov
V programih varčevanja pri Novi Ljubljanski banki je kar nekaj možnosti postopnega varčevanja, ki lahko brez velikega odrekanja in ob ugodnih obrestnih pogojih v relativno kratkem času pripeljejo do lepih prihrankov.
Stopite do svoje poslovalnice Nove Ljubljanske banke in povprašajte o številnih možnostih varčevanja z mesečnimi pologi in o ugodnostih, ki jih ponujamo.
Obročno, premijsko in rentno varčevanje zagotavlja:
• ugodne obrestne mere • ohranjanje vrednosti prihrankov • je prilagojeno vašim zmožnostim in potrebam • kratkoročne ali življenjske prihranke.
Ker je jutri nov dani
Poslovalnica za prebivalstvo
Ljubljanska 45 1240 Kamnik Telefon: 061/818 300
Poslovalnica Glavni trg
Glavni trg 10 1240 Kamnik Telefon: 061/818 500
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Kamnik
DIRKA GORSKIH KOLESARJEV PO MENGEŠKEM POUU
v
Zupana sta čestitala Andreji in Juretu
»Ta dirka si prav gotovo zasluži naziv slovenski Pariz-Roubaix. saj j<- nmlobim fr/ka kol francoska, ludi taktika jc podobna. Kocke tu zamenjajo traktorske kolesnice, ki niso nič manj neugodne,« je po tretji dirki gorskih kolesarjev na Mengeškem polju dejal Primož. Čerin bivši cestni profesionalec, ki je dvakrat nastopil tudi na pravem francoskem Pa-riz-Roubaixu. Na travnatem letališču na Duplici, odstopili so ga člani Aerokluba Kamnik, se je zbralo 140 kolesarjev. Tako številčne udeležbe se ne bi sramovali niti prireditelji državnega prvenstva, saj so nastopili vsi naši najboljši z izjemo Roka Drašlerja, ki je dva dni prej v Madridu osvajal točke svetovnega pokala. Dirka je bila tudi zaradi drugačnosti zadetek v pol-
mii veliko pomagali na progi, saj je na taki dirki vožnja v njihovem zavetrju OmOgO lažja, /aon |< laka tekma le trening. I živaui na gorskem kolesu, saj je veliko podobnosti s tekom,« je dogajanje dopolnila najbolj vsestranska vzdržljivostna športnica v Sloveniji, preden staji visoka gosta, kamniški župan Tone Smolnikar in mengeški Tomaž Štebe, podelila nagrade in priznanja. Druga je bila Blaža Klemenčič iz Selške doline. Kamničanki Ani Podpečan, ki tekmuje za radovljiški Red Buli, pa niti krila, kijih daje ta pijača, niso pomagala višje od četrtega mesta. Na zmagovalne stopničke je stopil tudi mladinec Boštjan Les, ki je kot tretji za zmagovalcem Mariborčanom Pri-bičevičem zaostal 45 sekund Od do-
no tudi za vse gledalce. Fascinanten start množice na travnatem letališču, nadaljevanje pa po traktorskih poteh, ki so v teh spomladanskih dneh tudi dodobra kmetijsko obdelane. Zaradi skupinske vožnje (zavetrje) in nepreglednosti včasih tudi nevarne. Padce je ublažila njiva. »Vedel sem, da bo v takšni konkurenci do odločitve prišlo v zadnjem krogu ali celo manj. Ker kolesar pred mano tempa ni vzdržal, sem nevede zaostal nekaj KI m in vse ji bilo izgubljeno,« je razplet v zadnjih kilometrih 55 km dolge dirke razodel lanski zmagovalec in državni prvak Primož Strancar. O zmagi je odločala štajerska trojka; legenda gorskega kolesarstva Marjan Jauk, letos odlični Denis Onuk (oba GT Maribor) in največji up slovenskega kolesarstva Jure Golčer (Axley Bud-Uni), kije tokrat za zadnjih 2(K) m ohranil največ moči. Zmago organizatorju §D Calcit No Fear je priborila Andreja Mali. »Fantje so
mačinov je bil med člani, ki so vozili 55 km, najvišje Tadej Trobevšek na sedmem mestu. »V zadnje pol k roga je začelo š« bolj »leteti« in odpadali smo eden za drugim. Dirka je težka in zahtevna, potrebno je veliko koncentracije in pozornosti. Trenutek nepazljivosti in znašli so se na njivi. Tudi v zadnjem krogu je bilo tako in padcu sem se tudi sam le za las izognil,« je pripovedoval Trobev Sek. Mitja Muhvič je bil v cilju 12.. Primož Grkman 14.. Jure Kukovič 19. Posebno pozornost za nastop zaslužijo najmlajši, ki so se pomerili le na travnatem letališču. Zmagala sta Nina Homovec in ponovno Boštjan Hri-bovšek. Od domačink je bila Špela Vrhovnik tretja. Vse ljubitelje kolesarstva in surfarje na Internetu bo razveselila tudi novica o novem naslovu (www mtb.hal.si), kjer boste še hitreje našli vse novice in druge koristne informacije o gorskem kolesarstvu.
METOD MOtNIK
10
13. maja 1999
MED NAMI
Kamniški
Občan
Pri Darinki Hvalic Bručan, avtorici knjige Več sonca kot senc
Za vse tiste, ki so že kdaj padli z drevesa
Gospo Hvaličevo sem srečala po naključju. Čeprav marsikdo pravi, da naključij ni. Ko sem dobila v roke njeno drobno knjižico Več sonca kot senc s podnaslovom Moj metanom in druge pripovedi, sem jo odprla z rahlo nejevero in tudi zanimanjem. Z nejevero zato, ker sem si mislila, da knjig pač ne more vsakdo pisati. Z zanimanjem pa zato, ker se mije zdelo pogumno in dobro pisati tudi za druge, še zlasti, če človek ima kaj povedati. Tisti, ki se je bojeval s hudo boleznijo in kljub vsemu ohranil veselje do življenja, pa ima kaj povedati. Tako je bilo tudi z gospo Darinko. Ob branju knjige je nejevera izginila, ker jo je premagalo vse tisto, kar je prosevalo iz osebne izpovedi, napisane v knjigi. Iskreno razgrnjena življenjska zgodba nas prepričuje - in prepriča - da je treba še tako hude stvari premagati z veseljem, modrostjo, pozitivnim mišljenjem in ustvarjalnostjo. S tem je knjižica v pomoč bolnim in spodbudo zdravim. Posebej mije bilo všeč njeno mnenje, da je za človeka zelo pomembna ustvarjalnost, torej tudi pisanje. Pri tem literarne ambicije niso pomembne, včasih je prepričljivejša živa, neposredna in za druge uporabna življenjska izkušnja. V tem je vrednost knjižic in zaradi tega je nastal pogovor z avtorico. Kogar pa knjiga zanima, si jo lahko za 1.000 SIT kupi v trgovini Majolka v Maistrovi ulici.
Kako je napisati knjigo?
Zelo lepo. Skoraj neverjetno, tako se mi je vsaj zdelo. Vedno sem si želela pisati. Ob različnih življenjskih preizkušnjah sem si želela, da bi vse, kar se je kopičilo v meni, lahko vrgla na papir. Po enoletni kemoterapiji, ki je bila zelo težka, pa sem se znašla v Rogaški Slatini, kjer sem imela čas, mir in svo-jo »celico«. Tam sem začela pisati to knjigo. Velikokrat sem pisala do jutra. Knjiga je točno taka, kakor je takrat nastajala. Zaporedja poglavij, vsebina... vse.
Zakaj ravno ta knjiga?
Nič ni bilo načrtno. Pisala sem kar v
štitut, kjer so mi predpisali kemoterapijo. Taje trajala eno leto. Med kontrolnim pregledom so odkrili še metastaze na pljučih.
Vsi pravijo, da bolezen spremeni pogled na življenje.
(Med tem se nama je pridružil Da-rinkin mož Vlado.)
Vlado: Ja, ampak ne za nazaj, pač pa za naprej.
Darinka: To pa res. Na vse gledaš bolj mimo in razsodno. Vsak dan je zame zdaj lep in zato poskrbim, da je čim manj nepotrebnih konfliktov.
Vlado: No, v nekaterih stvareh si pa postala bolj nestrpna.
Spomin na lepe trenutke s potovanja po Nizozemski - Darinka in njen mož Vlado s prijateljema Rep in Tonyjem.
koledarček, kar tako, slučajno. Preprosto sem začela pisati.
Kakšna je vsebina vaše knjige?
Vsebina, vsebina... Pisala sem tisto, o čemer sem razmišljala na kemoterapiji. Malo o preteklosti, o otroštvu, babici. Spontani spomini so kar lili na papir.
Pa vendarle je povezana z vašo bo-le/nijo.
Seveda je. Predvsem pa sc mi zdi, da sem se z njo kar pozdravila.
Vam ni odveč, če vas vprašam, kako ste bili bolni?
Pred desetimi leti sem bila operirana zaradi raka na koži. Kasneje so mi odkrili raka na jetrih, vendar sem odklonila operacijo in rajši odšla na potovanje po Evropi. Izkazalo se je. daje šlo le za benigno cisto. Čez nekaj let so se začele težave na črevesju. Po operaciji meje zdravnik napotil na Onkološki in-
Darinka: Res? Se ti zdi, da res?
Vlado (v smehu): Traparij ne maraš več poslušati. Kakšnih trapastih pogovorov o bolezni.
Darinka: Nepotrebnim čvekarijam se res izogibam, na primer mazaškim nasvetom. Upoštevam predvsem mnenja zdravnikov, ki so mi rešili življenje.
(Hmm, da ni bilo moje prejšnje vprašanje nepotrebna čvekarija, trapa-rija in je bila gospa Darinka le vljudna, ko mi je odgovarjala?)
Ste si želeli s svojo izpovedjo pomagati tudi drugim? Kako?
Ko sem knjigo že napisala, sem se spomnila, da bi bilo to zelo dobro za bolnike, ki imajo podobne težave. Zato sem na začetek napisala, da to knjigo posvečam vsem tistim, ki so že kdaj padli I drevesa. Torej tistim, ki so morda že kdaj bili v podobni situaciji.
V svojem besedilu govorite tudi o
umetnosti, potovanjih. Zakaj ste to povezovali z vašo življenjsko situacijo, 7. vsebino knjige?
Vsak človek je svet zase. Tako si lahko vsak pomaga na svoj način, po svoje naj si olepša življenje in osredotoči na stvari, kijih ima rad. Zato nisem veliko pisala o bolezni. To je bistvo! Ko sem ležala na bolniški postelji, nisem hotela misliti le na bolezen. V bolnišnici pa sem opazila tudi to, da so bile ženske večinoma zelo zapuščene, osamljene, poleg bolezni so jih bremenile tudi psihične težave. S pisanjem te knjige sem jim želela pokazati, da si lahko pomagajo. Jaz sem med ležanjem v mislih potovala v lepe svetove: v otroštvo, na smučanja, na moja potovanja in srečanja z umetnostjo. Tu gre za pozitivno mišljenje. No, to pa je zdaj že fraza, kajne! Ampak zame ne več. Ko med boleznijo nisem mogla niti brati, sem se spominjala lepih stvari. Zato je knjiga za tiste, ki so že kdaj padli z drevesa. Za tiste, ki se jim je uspelo preusmeriti in ki se niso utapljali v brezupu.
Ste si delili te izkušnje tudi z drugimi bolnicami?
Nekoč sem rekla drugim ženskam v bolniški sobi, da bi si pripovedovale zgodbe. Navsezadnje seje izkazalo, da je bila večina teh zgodb tako žalostnih. Zanimiva pa je bila reakcija neke preproste ženske s Prekmurja. Rekla mije: »Vi ste drugačni od nas.« Začudila sem se, zakaj bi bila drugačna. Odgovorila mije: »Bolj ste veseli in manj bolni. Vi imate tudi moža, me pa smo same.« Vseh pet, kolikor jih je bilo v sobi, so bile že vdove.
Volja do življenja in ustvarjalnost! Na ustvarjalen način ste torej obračunali s svojo preteklostjo.
Ja, to je pomembno! Tudi iz preteklosti se nekaj naučiš, marsikaj ostane. Predvsem pa ostaja veselje do življenja. Ker pa po kemoterapiji nisem mogla nič delati, ker sem bila torej fizično onesposobljena, sem si poiskala drugačno ustvarjalno delo. Nisem mogla okopavati vrta, pisala pa sem lahko. Ob tem sem se tudi zavedla, da sem sc med svojim službovanjem v Invalidnem domu ob invalidnih otrocih veliko naučila za vse življenje. Te otroke sem občudovala, ker so znali izkoristiti tisto, kar jim je ostalo - če ni šlo drugače, so ti otroci slikali z nogami! Ko pa sem pisala, sem spoznala, da je bila želja po ustvarjalnosti že v moji podzavesti. Človek je človek predvsem zaradi svoje ustvarjalnosti.
Iz knjige izvemo tudi to, da ste že prej pisali dnevnik.
Dolga leta! Vendar pa sem vanj zapisovala predvsem žalostne dogodke. Preden pa sem šla na operacijo, sem ga prebrala in ugotovila, da jc enostranski. Vprašala sem se, kje so lepi dogodki, ki jih je bilo tudi veliko. Zato ima moja knjiga naslov Več sonca kot senc. V mojih dnevnikih so prevladovale senčne plati.
Kaj pa je najboljše pri vašem pisanju?
Zelo sem samokritična, zalo moram reči, daje bila napisana v eni sapi. zato je zgoščena. Moj zet je v šali rekel, da to ni knjiga, ampak zgoščenka.
Ne, ne! Želela sem vas vprašati po pozitivnih učinkih vašega pisanja. Saj vem, da niste imeli literarnih ambicij. Pisanje je za vsakogar blagodejno in na poseben način učinkovito.
Seveda nisem imela literarnih ambicij. Zame je bilo pisanje olajšanje, psi hoterapija. Duša in telo morata bili namreč vedno povezana. Če nekaj zapišeš, potem to obstaja. Hvaležna sem tudi lektorju, ki je bil razumevajoč inje celo napisal spremno besedo.
Kar gostobesedna sogovornica ste. Zelo radi se pogovarjate.
O, to pa zelo! Z lahkoto navezujem stike, rada se družim z različnimi ljud-
mi in ljudje mi veliko pomenijo. Rada hodim na razstave in prireditve.
Kako so se ljudje odzvali na vašo knjigo?
Ob izidu knjige sem ugotovila, da je veliko ljudi, ki so moje pisanje razumeli z. isto srčnostjo, kot jc bila knjiga tudi napisana. Prejela sem veliko pisem. Odzivi so bili zelo prijazni, kar mi je v veliko zadovoljstvo.
Kaj pa imate pri ljudeh najraje?
■mit
Na predstavitvi knjige v kamniški knjižnici -Breda Podbrežnik Vukmirin Darinka Hvalic Bručan
Rada imam svoje malo mesto Kam nik. Kadar grem po mestu, sem zelo vesela, če srečam znance, prijatelje, s katerimi se lahko iskreno pogovorim. Všeč mi je moja mama, ker je še vedno tako razmišljujoča, kljub svojim devetdesetim letom. Vedno rečem, da jc zame obisk pri njej kot maša. Pri njej dobim toliko energije - namesto, da bi jo jaz dajala njej! Ves čas pa mi je bil največja opora mož Vlado. Njegov op-
timizem mi zelo pomaga. Ob njem imam vedno občutek, da sem zdrava. Ko sva že pri ljudeh, moram posebej omeniti zdravnike. Nikoli jim ne bom mogla biti dovolj hvaležna. Tudi zdravstveno osebje iz. Kamnika - ti so hodili tudi k meni na dom, res so požrtvovalni. Z zdravniki sem imela le pozitivne izkušnje. To pa res! Najrajši pa imam svoje otroke! In vnuke, ki radi prihajajo k meni. B. P.
LUC IN KLJUČ
Življenje Antona Martina Slomška, 2. del OSTRE PUŠČICE
Sonce se je nagibalo k zatonu. Oranžna koprena žarkov je oblivala trnovsko cerkev. Idila tega poznega popoldne ni motila pogovora dveh mladeničev, ki sta v skoraj ubranem ritmu merila svoje korake ob Gra-daščici proti sv. Jakobu, nad katerim seje, kot golobica v gnezdu, kopal v poslednjih žarkih ljubljanski grad.
»Blagor tebi, Anton, ker so ti rojenice že v zibelko položile poklic... Tako jasno zreš v svojo prihodnost. Meni pa se zdi, da jc vsa moja prihodnost zavita v temno in meglo«
»Veš, France, ko si me včeraj po predavanjih povabil na sprehod, sem več premišljeval o tebi in sebi. Oba sva kmečka sinova, prvorojenca, namenjena gospodarjenju z domačo zemljo, pa ne marava zanjo. Spomnim se, mogoče mije bilo dvanajst ali trinajst let, ko sem očetu pomagal goniti živino pri oranju. On je bil z vso svojo dušo in telesom pri stvari, jaz pa sem med hojo po razorih obnavljal lekcijo iz knjige. Naenkrat se mi je v glavi ustavilo. Napenjal sem misli, toda nit spomina se ni hotela odviti. Z roko sem segel po knjigi, ki sem jo imel spravljeno za srajco, in poškilil na mesto, kjer se mi je zataknilo. Oče jc podzavestno začutil, da z. živino ni, kot bi moralo biti. In ko je zagledal knjigo, ki jc smuknila nazaj za srajco, je neznansko zavpil... ne vem več točno, kaj je rekel, vem le, da me je ožu-gal, da za knjigo ne smem več prijeli. Tiste besede so razparale mojo du šo. V otroški preprostosti sem prevzel nase breme očetove jeze. Počutil sem se krivega, ker sem na neki način ogoljufal njegove upe.«
»Zadnja beseda pri Ribičevih pri-
pada materi Mini. Oče Šimen jc neodločen človek in zato jc kar zadovo-
Meddruštveno srečanje upokojencev »pri Mlinčkih«
V soboto, tO. aprilu dopoldne, se je »pri Mlinčkih* pod suhadolsklm Strmeeem zbralo več kot sto upokojencev iz kamniškega, vodlške-ga, bukovtsko-šinkovturnškega in domačega, komendskega društva. Srečanje je pripravilo DU Komenda. Pbstalo bo tradicionalno, udeleževali pa se ga bodo »mejaši Mlinčkov*, kar navedena društva, razen Kamniškega so.
Zbirno mesto je bilo ob 8.30 pri cerkvi sv. Klemena v Suhadolab. razen za člane DU Bukovlca-Stn-kov Turn, ki sodo 'Mlinčkov*prišli »z one strani*. Ostali so se do njih odpravili po treh različnih poteh in smereh, tako da so Imeli pred prihodom na cilj za sabo že dobršno pot po razgibanem suha-dolskem gričevju. »Pri Mlinčkih* jih je čakala pogostitev: klobasa.
čaj, domače vino. piškoti, pa tudi kakšno stekleničko »ta krepkega* SO upokoji ■uci in upokojenke prinesti s seboj.
Zbrane je najprej pozdravila Marija Špehonja Iz DU Komenda, ki pri tem društvu pripravlja pohode. Za njo jc odbornik 1)11 Komenda Albin Zamik spregovoril o postavljal-c.ih mlinčkov, pa ludi o vrednosti zbiranja starejših ljudi, posebej Se
Dan je bil čudovit, razpoloženje pa ludi.
na tako lepem kraju kot jo tukaj, ob vodi, eni osnovnih življenjskih prvin. Z minuto molka so se Spomnili lani umrlega »očeta« ttdlnčkcn Franca Ilepnika iz, Subadol.
Govorili so še: predsednik DU Bukovica-ŠInkov Turn Janez Mer čun, referent za športne dejavnosti pri DU Vodice Vinko llorovnlk, referent za kolesarjenje pri 1)1: Kam nlk Franc Smolnikar In predsednik Dl! Komenda Ciril Kern.
Pogostitev so pripravili in udeležencem srečanja postrigli: Marija Špelionja in njen innZ 'rone. Tončka in Valter Nemec ter Karel
MatUš tZ Dl  Komenda. Harmoniko je veselo razlogov al Frane Zor-inan iz. Utlka, pesem pa je odmevala od bližnjih vzpetin, ki so že začenjale zeleneli po od dežja na-pojeni zemlji. Nebo je bilo brez oh lučka, vreme prijetno toplo, mlinčki pa so S6 Ob obilni vodi iz »Mrzlega studenca« vrteli, da jih Je hi lo res enkralnn pogledati. S posebnim veseljem si jih je ogledoval 94 letni Janez Sršen iz Sela, član DU llukoviea Šinkm Turn. nekdanji kovač, ki se rad udeležuje takšnih pobodor, pa tudi vozi s kolesom.
Z upokojenci Je prišla tudi pesnica Zofija Pagon iz Sela pri Vodicah, sicer članica IH I Vlžtnarje-Hrod, ki je zbrane pozdravila v
verzih,
JOŽU PAVLIC
Ucejski profesor Matija Ahacelj.
Ijen, da ima mati odločnosti dovolj. Zaupa ji, da bo vse, kar bo ukrenila glede otrok, storila v njihovo dobro. Ne vem, morda delam krivico, ko mislim, da za matere, če njihovi sinovi postanejo duhovniki, niso nikoli izgubljeni. V mojem življenju ima stric Jožef podobno vlogo kot v tvojem tisti Prašnikar. Toda med tabo in mano je ogromna razlika. Ti boš duhovnik in upam si trditi, da boš dober duhovnik. Jaz pa to nikoli ne bom. hi če si ti, to kar praviš, nekoč ogoljufal očetova pričakovanja, potem materinih nisi. Jaz. pa sem na nek način ogoljufal očeta in mater. Strah me je svobode, ki me sili, da bom moral v življenje zakorakati sam.«
*
Poleti IS 19. jc Anton Martin Slomšek prišel v Ljubljano, da bi končal še dva letnika filozofije, ki ju v Celju ni bilo. Tu mu je bil sošolec France Prešeren.
Medtem jc zvedel, da je mogoče v Senju v Dalmaciji hitreje opraviti li cej, zato je že po prvem semestru zapustil Ljubljano in do poletja 1820, opravil manjkajoča letnika liceja. Vpisal sc jc v celovško bogoslovje, potem pa je prišla iz Ljubljanske gu hernije odločitev, da v Senju pridob Ijena izobrazba (Ogrska krona) ne ustreza za avstrijske šole. Nič ni pomagalo, ponovili je moral letnika. Dobra stran tega zapleta je bila la, da se |e spoprijateljil z licejskim profesorjem matematike Matijo Ahaclom.
Nekaj let kasneje je prav la piole sor posodil Slomšku in drugim ce-lovskim bogosloveem svoje ime pri iz.zidti pesmarice Pesmi, po Koroškem in Štajerskem znane. Pesmarico je cenzuriral Malija Čop ter delo poš leno in korektno opravil. Pri Čopu jc pesmarico videl France Prešeren in Ahaclu poslal puščico: Ne čudi se, neslane/ da pesmi bodo brane,/ Icj pure vabi: »Puri, puri!«/In božje volke: »Šuri, muri!« Pri tem seveda Prešeren niti približno ni vedel, v kako nemogočih pogojih je nastala tista pesmarica.
V vsebinskem pogledu pa si seveda hodni i duhovniki niso mogli privoščiti toliko svobode, kol si jo je morda že Icl in lahko privoščil Prešeren.
Vodstvo celovškega bogoslovja je Slomšku že v prvem letniku zaupalo skrb za semeniško knjižnico. V njej je Slomšek našel neizčrpen vir za svojo intelektualno lakoto. O tem pričajo številni zvezki iz njegove zapuščine, ki jih je napisal med prebiranjem knjig.
Se nekaj je, s čimer je Slomšek že takoj na začetku »vzel sapo« profesorjem v bogoslovju. Ustanovil je privatno stolico za slovenski jezik. Ponudba je prijetno presenetila. Vsa štiri leta je seminar obiskovalo po 50 slušateljev, ki niti niso imeli posebnih zadržkov do »bruca«, ki jim je od prvega letnika dalje bil profesor, lektor in mentor v eni osebi.
Ne pozabimo, takrat seje pisalo leto 1821. Slovenci so bili praktično brez uporabne slovnice in brez, primernih leposlovnih knjig, ki bi sc jih dalo uporabili pri pouku. Takrat je Slomšku veliko pomagal jezikoslovec Metelko iz. Ljubljane. In v takih okoliščinah je nastala, kot nekakšen zaključek jezikovnega dela, pesniška zbirka Pesmi, po Koroškem in Štajerskem znane. Ljudem seje priljubila in pesmi so morali še dvakral ponatisniti (1838 in 1852). Nekatere so ponarodcle, kot npr. Slomškova Vinska trla: Na sve tu lepše rož.'ee ni,/kakor vinska trta;/ po zimi spi, po let' cveti, v jesen sode nalaka. Ponarodela je tudi Večer-nica: Glejte! že sonce zahajn./skoraj za gore ho šlo,/hladen počitek nam daja,/pojd'mo veselo domol/Cujte
zvoniti t/Počival zvoni./ Zvoni, le zvoni noeoj./sladko počivat zapojl
Rektor celovškega bogoslovja Nemce Niklas Pacher je ob Slomškovem odhodu iz bogoslovja znal pošteno stisniti roko in se Slomšku za hvaliti v svojem imenu in v imenu obeh škofov za »veliko in plemenito delo. ki ste ga opravili med svojimi sorojaki.«
Slomšek je še tudi kasneje gojil do Prešerna občudovanje in pristno prijateljstvo, saj je Matiju Čopu, s kate rim si je več dopisoval, vedno naro čil pozdrave Indi za Prešerna in pohvalil stvari, ki so mu bile pri poetu še posebej všeč.
Prešeren je svojemu sošolcu namenil dve. puščici, zadnjo ob imenovanju za lavaiilinskega škola, lako le je zapisal: Nekdaj je zlomck bil hudič, je z.loni.šek bil liudičck,/ zdaj Zlonišck je poslal na Štajerskem škofiček.
Glede primernosti takih verzov
morda to. daje znal hiti Prešeren ro bat tudi do najbližjih prijateljev. V podporo tej trditvi jc treba prebrati Prešernovo pismo češkemu pesniku Čclakovskcmu, v katerem Prešeren omenja prijatelja Matija Čopa na po vsem neprimeren način. Sicer pa je v eni od puščic istega Čopa imenoval »dihur«
(Sc nadaljuje) DAN 1.1 KL BEZEK
Kamniški OBČAN
PLANINSTVO - ŠPORT
13. maja 1999 11
Po grebenih nad Tunjščico, osrednji del -1
Okoli Zdpric in čez Mili vrh
m
To je prijeten, razmeroma kratek izlet z zmernimi vzponi in spusti: iz. Kamnika na greben podgorskih gričev okoli 40 m, nato spust v dolino Tunjščice okoli 60 m, dvig na Mili vrh okoli I 10 m in še spust v Kamnik okoli 90 m. Potreben čas hoje je okoli uro in pol do dve uri, kakšna posebna oprema pa ni potrebna.
Do rečice Tunjščice gremo po poti, ki je opisana v opisu »Do tu-njiške cerkve«. Ta pot vodi mimo zapriške graščine - gradu Zaprice. Če imamo čas in smo pri graščini ob pravem času, si jo lahko tudi ogledamo. V načelu je sicer odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Ker pa včasih spremeni umik odprtosti, je dobro prej vprašati po telefonu na številko 817-647, da ne bi ostali pred zaprtimi vrati z, dolgim nosom. Ob vsakem času pa si lah-
ko ogledamo 5 starih kašč in okvir S streho vodnjaka na platoju pred muzejem.
Še ena reč bi nas lahko odtegnila od naše namere, sprehodili se okoli Zapric in čez Mili vrh - trim steza. Ta sc začne kakšnih 200 m za gradom, že v gozdu. Dolga je okoli 2 km, ima I 1 vadbenih postaj in za njeno uporabo ni treba (še) nič plačati. Pa si jo tokrat prihranimo za kdaj drugič, čeprav gremo lahko brez škode za naš izlet nekaj sto metrov tudi po njej, saj poleka vzporedno s kolovozom ob žična-ti ograji. Ko pa zavije desno (vaja 8), moramo iti dol na kolovoz, in ob ograji naprej ali pa na ovinku po stezi navzdol do potoka Šutnica.
Ko prečimo Tunjščico, gremo kar naprej mimo hiše s satelitsko anteno na makadamsko cesto. Približno en km hoje po tej cesti proti severu, navadno ob spremljavi pasjega lajcž.a, nas bo pripeljal do
.V poti čez Mili vrh se odpre niške Alpe
' lepem vremenu čudovit razgled tudi na Kam-
glavne cesle Kamnik-Tunjice ravno pred gostilno »Za Tun'co«. Po glavni cesti gremo desno in nato navzgor (podrobnejši opis glej v »PO GREBENIH NAD TUNJŠČICO - SEVERNI DEL: DO SIDRA ŽA«) na Mili vrh in Žale (»Šuten-poh«). Tu pa, da bi si še malo podaljšali izlet (če si ga že ne bomo v piceriji Origano ali gostišču Mili vrh), gremo po tem, ko smo že šli mimo obeh krajev, kjer »boh roko v'n moli«, tam, kjer pride cesta z južnega pobočja prav na greben (sedelce), za hišo Žale 9, pri znamenju in rdečem hidrantu in pred hišo Žale 6 levo navzgor po makadamski cesti do zadnjih hiš. Nato desno po zahodni strani grebenčka po slabšem kolovozu navzdol na cesto Kamnik-Tunjice nasproti rdečega hidranta. Po cesti nekaj deset metrov proti Kamniku in desno gor kakšnih 20 m po makadamski cesti - kolovozu. Nato levo skoraj vodoravno čez travnik po slabi stezici in v dolinico. Po mostičku (deski) čez potoček in navzgor na spodnji rob Velikih poljan. Po tem robu na kolovoz in po njem na Pot na poljane in po njej v Kamnik.
»Bližnjica čez Mili vrh«
Ko pridemo do Tunjščice, gremo čez betonski most in še nekai met-rov naprej, nato pa zavijemo desno čez lesen in precej ubog in po gozdni cesti ob robu brega in gozda proti SV do dolinice. Naprej tako. kot JC opisano v prejšnjem opisu »DO NARAVNEGA ZDRAVILNEGA GAJA IN TUNJIŠKE CERKVE v Kamnik čez Mili vrh.
Popravek - dopolnilo
Namen opisov možnih izletov v okolico Kamnika vsekakor ni, da bi komurkoli od lastnikov zemljišč, po kalerih potekajo opisane poti, povzročali kakršnokoli škodo. Tega sc moramo vsi, ki hodimo v naravo, vedno in povsod zavedali. Poleg tega pa je dobrodošel vsak popravek ali dopolnilo objavljenim opisom.
Med časom, ko je bila neka pot prehojena, opisana in nato objavljen opis. včasih mine kar nekaj časa, še večkrat pa se lahko tudi kaj spremeni oziroma se pojavijo v naravi drugačne razmere: kjer je bila prej pot, zraste npr. hiša ali plot, kjer je bilo prej nerodovitno, se uredi njiva in podobno. Nekaj takega se je tudi dogodilo v primeru opisa izleta »Do tunjiške cerkve in naravnega zdravilnega gaja«.
Tisli, ki bi šli po poti, opisani v 7. Številki Kamniškega občana, naj takrat, ko v dolini Tunjščice pridejo do hiše s satelitsko anteno, gredo po cesti proti severu naprej ne stimo kakšnih 50 m do značilne počitniške hišice iz. drobnih brun na desni strani, ampak po eesli še kakšnih I (K) m do dvojnega kozolca na levi strani. Za njim levo in mimo domačije z. nabožnim kipom v pročelju, mimo velikega črnega (privezanega) psa in mimo še enega kozolca po kolovozu v močvirno dolinico. Po njej dobrih I (K) m. nato po kolovozu levo čez. potoček in počasi najprej naravnost navzgor, nato levo, desno, levo in desno na greben, kjer se z, druge Strani priključi slabši kolovoz. Po kolovozu desno navzgor do sedelca, kjer z leve strani pride še en kolovoz. ('cz
sedelce v loku proli desni naprej in malo pred robom gozda na cesto.
Druga varianta pa je, da gremo potem, ko prečkamo betonski mos-tiček čez Tunjščico, po kakšnih 30 metrih levo čez močvirnat travnik ob majhnem jarku, v katerega je nasajeno nekaj smrekic, še pred ograjo iz žice, v gozd do značilne smreke. Še okoli K) m v isti smeri na nekakšno stezico. Po njej desno do ograje. Levo in ob ograji po pobočju v dolinico. Čez njo in na drugi sirani okoli 20 m v breg na star kolovoz. Po njem levo navzgor do grebena, kjer se z desni' strani priključi drug kolovoz - prejšnja varianta. Naprej levo navzgor in desno na cesto in po njej do lunjiške cerkve.
BOJAN POLLAK
Izredni uspehi že na začetku
Sebastjan Kcrn, mlad, a že uveljavljen niolokrosisl, je že na začetku sezone pokazal, da sc bo tokrat potegoval za sam vrh tako v slovenskem molokrosu kot tudi v svetovnem merilu. Lansko leto src ča ni bila na njegovi sirani, a je državno prvenstvo vseeno končal na drugem mestu. Na tekmi svetovne ga pokala v Orehovi vasi pa je pokazal, da bo treba nanj v bodoče zelo računati. Na tekmo seje kvalificiral kot najboljši Slovenec, skupno pa 13. izmed okoli 90 lek movalcev vsega svela. Žal pa je za radi mladosti in neizkušenosti na takšnih tekmovanjih obakral odšlo pil.
Letošnja sezona se za Sebasija na začela sanjsko. Kljub dolgi in snega polni zimi je pokazal, da se je na pravkat začelo sezono zelo dobro pripravil. Če že ni mogel trenirati na motorju, je več časa po svetil filnesu in vajam za kondici jo, saj tekme svetovnega pokala trajajo kai 40 minut, tekmovalci pa vozijo še tlva dodatna kroga, kar okoli 50 minul, medicin ko tekme
v državnem prvenstvu trajajo kakih 15 minul manj (30 min + 2 kroga).
Prva tekma, ki je bila v začetku marca, je pokazala, da je bilo delo v zimskem času zelo dobro opravljeno. Sebastjan je v obeh vožnjah preprcčljivo slavil, nabral si je celo toliko prednosti, da je svoje tekmece lahko kontroliral. Na| po vem, daje že tekmovalca, ki je zasedel pelo mesto, prehitel več kol za krog.
Zgodovinski uspeh pa je Sebasl jan dosegel na tekmi 125 ceni VVorld Grand Prix v Cingoliju v sosednji Italiji. Že v samih kvalifikacijah, kjer se je za nastop potegovalo okoli loo tekmovalcev,je po kazal, daje postal zrelejši in se jena tekmo kvalificiral kot deveti v svoji skupini.
Na tekmi je zelo dobro začel ter kontroliral svoj položaj v prvi desete] ici. Med tekmo si je nato z drzno vožnjo na meji prizvozil celo šesto mesto, vendar pa je zaradi
močnega udarca z nogi! ob tla pa del na deveto meslo, ki ga jc nato zadržal. Tekmo jc torej končal na
devetem mestu, kar je do zdaj najboljši uspeh kateregakoli Slovenca na tekmi svetovnega pokala. Za svoje mesto je prejel sedem točk za svetovni pokal. V drugo je tudi dobro slarlal. vendar pa je moral zaradi poškodbe iz prve vožnje zvin gležnja - predčasno končati.
Tekmovanje je skupno zaključil na 12. mestu. Na tekmo sta odpo tovala tudi člana Sitar Pneumatic Teama iz Kamnika Roman Jelen ter Rok Sitar, vendar pa se je njuna pot končala že v kvalifikacijah, kjer so razlike zelo majhne, a le največjim mojstrom tega športa se uspe kvalificirati med 40 najboljših na svetu.
Odlična predstava Sebastjana v Italiji pa je bila tudi najlepše darilo za njegov 18. rojstni dan, ki ga je praznoval ravno na dan tekmovanja.
Zaželimo Schasljanu. da bi letošnja sezona minila brez poškodb in da bi o takšnih ali pa boljših rezultatih šc poročali.
(j. n.)
Rokovnjaški pohod
(Irganizorijski odbor MIX) planinskih društev bo 29. in 30. maja pripravil vsakoletni Rokovnjaški pohod. Start bo v soboto, 29. maja ob 20.30 na Trojanah, cilj pa bo v Gornjem Gradu 30. maja v jutranjih urah.
Za varno hojo in dobro počutje pohodnikov bodo skrbeli planinski vodniki, zdravstvena sluiba, zveze in vse, kar spada k takemu zahtev nemu pohodu. Vsi, ki sc bodo prijavili, naj bodo kundicijsko pri pravljeni in imeti morajo primerno opremo. Navodila organizatorjev morajo udeleženci spoštovati. Organizator pohoda bo poskrbel ludi za najnujnejšo prehrano in osvežilne napitke, priporoča pa, da imajo udeležena s seboj baterije-
Avtobusni prevoz bo organiziran za udeležence iz Kamnika in okolice. Odhod posebnega avtobusa je predviden ob I H. uri v soboto, 29. maja, z AP Kamnik. Peljal bo do Duplice in v Komendo in nato do Trojim.
Prijave sprejema PD Kamnik do četrtka, 27. maja.
Po zaključku pohoda v Gornjem Gradu bo organiziran prevoz nazaj do Trojan in Kamnika. Udeleženci, ki nimajo svojega prevoza, morajo to sporočiti ob prijavi pohoda, vsaj eno uro pred startom, ob plačilu kotizacije, v prostorih gostišča no Trojanah.
Vsem. ki se bodo piidoli na to turo, organizacijski odbor leU varno hojo m srečno pot
STAN K SIMŠIČ
Zmaga Trobevška v pokalu A-A
Tadej Trobevšek in Boštjan Les sta odlično začela letošnjo mednarodno serijo dirk v krosu za pokal Alpc-Adria. Potem ko je v Šmohor-ju v Avstriji Trobevšek osvojil 3. mesto v svoji kategoriji do 23. let, sc jc v Novi Gorici zavihtel na som vrh zmagovalnih stopničk. Biljen ski griči so bili kot nalašč tudi za Boštjana Lesa, ki je osvojil tretje mesto. Vsi mladi t tudi po srcu), ki bi se želeli na novo priključiti vrsti gorskih kolesarjev v Calcil temini imate možnost vsak torek oh 17.00, da sc priključile njihovi lu ri no kolesu, ko vam bo vedno no voljo tudi eden od vrhunskih kole sarjev. Začetna točka je trgovina Proloco Spori v Kamniku.
(M2)
Tekma evropske lige v Kamniku
Konec maja, točneje 29. maja ob 15.30, se bo v Kamniku zgodil še en velik evropski spektakel.
Kol :c pred dvema Itjointi. ko so uspešno i: vedi i Spring cup. so tudi tokrat krivci za ta velešportni dogodek kamniški odhojkarji.
Govorilno o predzadnji tekmi slovenske reprezentance v B evropski ligi. Slovenci bodo igrali proti nekdanjim evropskim prva kom Švedom, ki so jih na gostovanju presenetljivo premagali. Slovenci bi si z zmago ic zagotovili pr\'i> mcsln v ligi m s leni ancslji vo uvrstitev v A evropsko ligo, kjer jih čakajo nasprotniki, kot so Jugoslavija. Italija, Nizozemska. Rusija in druge evropske velesile. Oh dobri organizaciji v Kamniku, v kar pa m dvomiti, pa hi lahko Ic
Športne novice
ekipe gledali tudi v Kamniku.
Mlada slovenska reprezentanca, ki jo je sestavil Kamničan Gregor Hribar, je v letošnjem tekmovanju prijetno presenetila slovensko javnost, v prihodnje pa se ob tej zavzetosti obetajo še večji rezultati.
Med 23 kandidati za slovensko reprezentanco, ki se pripravlja od začetka maja, pa so tudi trije kamniški igralci in sicer podtipa" Tomi Šmuc, bloker Gašper Ribič in libe-ro ijuka Slabe.
Slovenska reprezentanca se bo v drugi polovici maja udeležila
Spring cupa, kjer bo branila lansko drugo mesto, seveda pa ne smemo pozabiti, da so Slovenci pred dvema letoma v Sloveniji osvojili ta naslov.
Po Spring < upu pa se bo na predzadnjo tekmo evropske lige slovenska reprezentanca pripravljala v Kamniku.
Torej naj vas na komu še enkrat povabimo na ta veledogodek v kamniški športni dvorani, kjer bodo Slovenci tudi v vašo pomočjo dokazali, da znamo igrati vrhunsko odbojko.
CK O I.
Bliža se Miklavžev tek v Šmartnem
Tomo za tekmovanje, Zdravko za rezultat in Franc za medije
»V donšnh cajth, k se Thinc nč več ne sprašujejo, kva je pripravi Tdi, da ku hudiiov letajo, ne d' h jih kšn podiv, bodo končn zares vidi, kva se to prav tečt. Za konc kvartnh dni, na zadn svetek u rožnk bo u Šmartnem velk dan. Gvišn deu kist,« bi rekli stari ljudje. Konec maja bo l Šmartnem tretji Miklavžev tek, ki letos kot tretji lek v sezoni spada v sklop tekmovanj za pokal Slovenije. Pa to še ni vse. Pot preko Miklavža bo najboljše vodila na svetovno prvenstvo v gorskem teku, ki bo letos v Suba-hu v Maleziji v sredini decembra. Ker mora biti proga podobna teku v Indokini, bo konfiguracija proge na Miklavž, malce spremenjena in tudi datum teka je prav s tem namenom malce spremenjen. Namesto v času krajevnega praznika v začetku julija bo tek že 30. maja. V družbi vseh naj boljših tekačev bo imel zmagovalec obeh dosedanjih tekov Lado Urh sila težko delo za ponovitev doseijta. Prvi tuhinjski tekač sedanje dobe Zdravko Volkar (brez j) pa tudi že brusi pete. Za uvrstitev med prvo šesterico v absolutni konkurenci mu pisec teh vrstic obljublja intervju v tiskovini, ki si jo bo sam izbral, razlika je le v številu tipkanih vrstic. Vodja tekmovanja Tomo Petek se bo z vsemi pomagači potrudil po najboljših močeh, da bo tek v Tuhinjski dolini udeležencem ostal v lepem spominu. Pa ne samo najboljšim, ki si bodo prislužili eminenten izlet na drugi konec zemeljske oble. Za popolno reklamo preko medijev se bo vsekakor potrudil tudi Franc Modrijan, ki vodi službo stikov z mediji za vso tuhinjsko dolino. »Dober dan, Franc iz Tuhinjske doline pri telefonu... Za vse naše tekače, ki bodo v nedeljo, 30. maja, nastopili na našem Miklavževem teku, poklanjam Avsenikovo vižo - Na maratone vsi hitimo..«
METOD MOĆNIK
Klubsko prvenstvo balinarskega kluba Duplica
Med posamezniki Mlinar, v dvojicah Goloba
Letošnjega klubskega prvenstva Balinarskega kluba Duplica, ki so ga tlupliški halinarji priredili 27. aprila, se je udeležilo 20 aktivnih članov kluba.
Klubskega prvenstva se med aktivnimi tekmovalci iz. opravičljivih razlogov ni udeležil Martin Blatnik, letošnja okrepitev dupliških
Balinišče BK Duplica pri dnpliškem kulturnem domu je zasedeno rse dni v tednu, ne samo ob tekmovanjih
Na prvenstvu so pomerili svoje moči tako aktivni igralci, ki sodelujejo v II. državni ligi vzhod in 3. ligi OBZ Ljubljana vzhod, kol osla H člani kluba, ki igrajo rekreativno balinanje. To tekmovanje je pomenilo nekak preizkus moči posameznih igralcev pred začetkom ligaških tekmovanj. Prvi krog v državni ligi se namreč začne fi. maja, srečanja v ljubljanski območni ligi pa so se začela že 19. aprila.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 ur vai iz strojepisja_
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur) WINDCWS. WORD EXCEL(20ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom in studentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S P ). stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obdniklh
balinarjev, nekdanji državni repre-zentant, ki je letos v dupliški klub prišel iz BSK Polje - Balinček. Nova okrepitev naj bi pripomogla, da se Dupličani spet uvrstijo v prvo državno ligo, ki predstavlja drugo kakovostno skupino slovenskega balinanja.
Med 16 posamezniki so se na klubskem prvenstvu za zmagovalcem Sebastijanom Mlinarjem zvrstili Dejan Madž.ov, Dušan Rak. Brane Pohlin, Franc Zorman, Go-razd Mlinar, David Mlinar, Franc Bedič, Edo Horvat, Stane Rak si. Ud.
Izžrebane dvojice je zastopalo deset parov, ki so se zvrstili takole: Na čelo sta se uvrstila Gregor in Marjan Golob, za njima pa Stane Rak It. in Sebastijan Mlinar. Dejan Mudiov in Ivan Čibej, Franc Bedič in Gorazd Mlinar, Ja nez Klun in Bojan Lukanc itd.
F. S.
12       13. maja 1999
KRONIKA - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz aprilske kronike Policijske postaje Kamnik
Kamniški lovci na čistilni akciji
V maju bodo poostrili nadzor nad vožnjami motoristov
Dolina proti Samotnemu mlinu ne sme postati smetišče!
Če na splošno ocenimo gibanje varnostno pomembnih dogodkov, ki jih spremlja kamniška policijska postaja, potem bi lahko rekli, daje število prometnih nesreč v letošnjem aprilu (56) v rahlem porastu v primerjavi z lanskim aprilom (50). Letošnji pomladni mesec je žal zabeležil tudi eno smrtno nesrečo. Več kot prepolovilo pa se je število intervencij policistov zaradi kršitev javnega reda in miru (lani aprila 64, letos 28), število kaznivih dejanj pa narašča (lani 44. letos 52).
Med prometnimi nesrečami je najbolj odjeknila smrtna nesreča moto tista. 47-letnega U.J. iz Zagorice, ki je 10. aprila okrog polnoči v bližini doma zapeljal v jarek, kjer se je utopil. Kaže. da ni nič nenavadnega, če se prometna nesreča dogodi na zaprtem delu Šutne. kjer je 17. aprila ob 23. uri 18-letni J. 1. iz. Preserij pri Radomljah z 1,11% alkohola v izdihanem zraku z. avtomobilom trčil v avtomatsko zaporo in jo tako poškodoval, da je nastalo za okrog 200.000 SIT škode.
Ker 1.69% alkohola v izdihanem zraku je imel 29-letni Lahovčan. ki se je 18. aprila ob pol petih zjutraj na Ko-vinarski cesti pri Kambusu z avtomobilom zaletel v prometni znak in se z. avtom prevrnil na streho. Še bolj na-
lit z alkoholom (2.95%) je bil 39-let-ni K. B. iz. Kamnika, kije 25. aprila ob 19. uri z neprilagojeno hitrostjo vozil skozi zaselje Črna in v ovinku trčil v avto. ki je bil parkiran ob cesti.
3. aprila okrog polnoči sta policista na Ljubljanski cesti ustavljala voznika osebnega avtomobila K. T. iz Kamnika, ki pa ni ustavil, pač pa je še povečal hitrost in skupaj s tremi sopotniki pobegnil iz vozila v gozd. vendar sta jih policista ujela. Pravega razloga za bezanje policistom ni uspelo ugotoviti, vendar je šlo po vsej verjetnosti za strah pred kaznijo zaradi eestnoprometnih prekrškov.
Razgrajanje po Šutni se nadaljuje, zlasti ob petkih. Toda tudi ostali dnevi niso izjema. 3. aprila so bili policisti obveščeni, da neznanci spet razgrajajo po Šutni. Pri ogledu dogajanja so ugotovili, da so v lokalu Para-dise na Šutni izkoristili zakonsko ugodnost, ko na dan pred prazniki omejitve poslovnega časa ne veljajo, zato so imeli lokal odprt, dokler seje dalo. Gostje pa so ob odhajanju povzročali nenavaden hrup po vsej Šutni.
20. aprila ob 23.30 so policisti posredovali v Komendi, kjer je 46-let-ni P. M. pijan pretepal ženo in razbijal pohištvo. Ker ga niso mogli pomiriti, so ga odpeljali na streznitev na
Povšctovo v Ljubljano.
3. aprila ponoči je neznani storilec vlomil v gostinski lokal Stare sablje na Bakovniku in s seboj odnesel cigarete in žgane pijače.
10. in 16. aprila jc neznani vlomilec obiskal gostinski lokal Paradise na Šutni. Prvič je odnesel 70.000 SIT gotovine, drugič pa si je nabral cigarete, žgane pijače, glasbeni stolp in nekaj gotovine, vse skupaj v vrednosti okrog 300.000 SIT.
26. aprila ob 8. uri jc na policijsko postajo prišel okrvavljen 52-letni A. J. iz. Gmajniee in prijavil, da ga je pred tem v avtomobilu poskušala umoriti 19-lctna hči. Taje kmalu zatem prišla na policijsko postajo, od koder so jo odpeljali na pregled v zdravstveni dom in nato z reševalnim vozilom v Psihiatrično bolnišnico Polje, kjer jcostala na zdravljenju zaradi duševnih motenj.
Na koncu velja omeniti še hudo neurje.ki je 26. aprila okrog 18. ure prizadelo Motnik in njegovo okolico: zemeljski plaz. je zaprl regionalno cesto. Gasilci, delavci komunalnega podjetja in cestnega podjetja so cesto očistili do polnoči, koje bil promet spet mogoč. Plazovi so zasuli dele lokalnih cest Motnik-Zajasovnik in Molnik-Vrbe-Srebotno.
(fs)
Vseslovenske lovske čistilno akcije, 24. aprila, se je udeležila tudi večina lovcev kamniške lovsko družine, ki Jo vodi Štefan
Virjent. Potem ko so se to sobotno jutro zbrali na kamniški avtobusni postaji (skupaj z udeleženci občinski akcije, ki pa je
zbrali kar za nekaj traktorskih prikolic različnih odpadkov, mod njimi Je bilo precej avtomobilskih delov, starih sodov, odpad-
Po dolini ob potoku Oševek so lovci nabrali za nekaj prikolic nesnage.
NEPOVABLJENI OBISKOVALCI V NAŠIH DOMOVIH
Kaj storiti, kako ukrepati... pa še kaj o vlomih v stanovanja, hiše...
Nehote sem slišal pogovor dveh
znank. Starejša je z vidnim razburjenjem in občutkom strahu in nemoči v glasu razlagala, kako so ji vlomili v stanovanje. Premetali so ji vse omare, brskali po intimnih stvareh, razbili vazo - dragocen spomin. In še je govorila, druga pa jo je poslušala in tU in tam prikimala.
Spomnil sem se prizorov, ki sem jih sam kot policist in kriminalist doživljal in jih še doživljam na ogledih kaznivih dejanj. Kakorkoli seje ljudem ob našem prihodu za trenutek od srca odvalil težak kamen, se je v razgovorih z njimi občutila napetost, strah, nemoč in dostikrat tudi gnus. Vprašanj o tem, kako bi lahko zavarovali stanovanje, na kaj bi morali biti pozorni, kako se vesti, ko opazijo vlom, koga morajo najprej obvestiti in podobno, nikoli ne zmanjka. Ob samih ogledih poskušamo policisti in kriminalisti oškodovance z raznimi nasveti najprej pomiriti in jim nato glede na specifičnost same stavbe, stanovanja ipd., čim bolj strokovno svetovati glede zavarovanja objekta.
Zgoraj omenjeni razgovor pa me je napeljal k temu, da sem se odločil pripraviti in objaviti nekaj naj trajnejših nasvetov, ki hodo koristni tako morebitnim bodočim oškodovancem in seveda tistim, ki o zavarovanju svojega premoženja velikokrat razmišljate, pa mogoče ne najdete časa, da bi se po nasvet obmili na policiste ali kriminaliste na svoji policijski postaji.Seveda pa upam, da bodo ti nasveti dosegli svoj namen, to je boljše zavarovanje kraja kaznivega dejanja ob samem odkritju s strani oškodovane osebe ali druge neoškodovane osebe, kar bo seveda policistom in kriminalistom ob ogledu v veliko korist.
Prihajajo meseci, ko bomo ljudje vedno več odsotni od doma, zaradi daljših sprehodov, piknikov ob vikendih, dopustov. To pa so trenutki, ki jih pridoma izkoriščajo razni nepridipravi, ki si sredstva za svoje življenje pridobivajo z različnimi kaznivimi dejanji in najpogosteje ravno z vlomi v različne objekte.
Navodila in nasveti, ki bodo nekateri bolj drugi manj znani, so uporabni in priporočljivi za vse. seveda pa se bo vsakdo o uporabi odločil sam. V nadaljevanju bom predstavil nekaj statističnih podatkov o vlomih na območju policijske postaje Kamnik, ki s svojimi policisti pokriva
območji občine Kamnik in Komende. Seznanil vas bom s številkami, na katere se lahko obrnete v primerih, ko vlomijo v vaše stanovanje, ali ko zgolj potrebujete nasvet, oziroma želite naznaniti kakšno zadevo, pa želite ostali anonimni.
Upam in želim, da boste pričujoče pisanje, ki bo izšlo v našem Kamniškem občanu, sprejeli kot dobrodošel vir informacij, ki vam bodo v pomoč vselej, kadar boste potrebovali pomoč ali nasvet policistov PP Kamnik ali drugih zaposlenih v Policijski upravi Ljubljana. Vsekakor pa bom vesel, če boste občani občine Kamnik in Komenda in seveda vsi ostali, ki boste članek prebrali, dojeli, daje nam policistom in vsem zaposlenim v PU Ljubljana in MNZ nasploh do tega, da bi v zadovoljstvo vseh izboljšali varovanje dveh osnovnih človekovih dobrin - življenja in premoženja.
NEKAJ ŠTEVILČNIH PODATKOV O VLOMIH NA OBMOČJU PP KAMNIK
Pri prikazu se bom omejil na leti
1997 in 1998. Seveda moram takoj povedati, da število vlomov, ki jih bom navedel, ni realno, saj nisem upošteval vlomov v avtomobile in drugih manjših vlomov. Policijska postaja Kamnik je tako v letu 1997 obravnavala 155 vlomov v stanovanja, stanovanjske hiše. trgovine, gostinske lokale, vikende in kioske. V iste objekte so vlomilci v letu
1998 vlomili 228-krat. V letošnjem letu od meseca januarja do marca so nepridipravi v zgoraj naštete objekte vlomili že devetnajst (19)-krat, v enakem obdobju lani pa 22-krat. Številčni prikaz za obdobje januar-marec torej kaže, daje trend vlomov v upadanju, vendar lahko z zagoto-vosljo trdim, da sc »sezona vlomov« šele začenja in da se bo končna številka verjetno povečala v primerjavi z letom 1998.
V upanju, da bo pričujoči članek nekoliko prispeval k upadu kazno ih dejanj vlomov, vas vabim, da nadaljujete z branjem, saj boste tako mogoče našli kakšen uporaben nasvet za zavarovanje vašega premoženja.
K \M BOMO POKLICALI, KO BOMO POTREBOVALI PO-MOČ.AII KO ŽELIMO O ČEM OBV I SI ITI POLICIJO
Najbolj znana številka, ki si jo tudi najlaže zapomnimo, je seveda
113. Na to številko se vam bo ved no oglasil dežurni delavec OPERATIVNO KOMUNIKACIJSKEGA CENTRA PU Ljubljana (skrajšano OKC). Ne glede s katerega konca Policijske uprave Ljubljana (PU) boste poklicali, boste v najkrajšem možnem času dobili želeno pomoč. Kot občani Kamnika in Komende pa je dobro, da poznate tudi številko svoje Policijske postaje (PP). Tudi na PP Kamnik se vam bo kadarkoli oglasil dežurni policist, vam prisluhnil in poslal želeno pomoč. oz. svetoval ali vas pravilno usmeril na dni go pristojno instituciju. Tel. številka PP Kamnik je: 817-057. Menim pa, da bo številka 080-1200 mnogim omogočila, da bodo v bodoče brez strahu obvestili, o kakšen kaznivem dejanju ali storilcu kaznivega dejanja. Ta številka, ki je brezplačna, zagotavlja namreč popolno anonimnost, saj nihče ne bo zahteval vaših osebnih podatkov. Podatke, ki jih boste sporočili, bo dežurni delavec samo zapisal in nato z, njimi seznanil policiste ali kriminaliste, ki se z določeno zadevo ukvarjajo. Zagotavljam vam, da nihče ne bo zvedel, da ste to prijavili prav vi. vsekakor pa naj vas ne peče vest, da ste i tem storili kakšno slabo dejanje, nasprotno, vedite, da ste nekomu mogoče vrnili težko privarčevan denar, ipd.
Na številko 113 kličite vedno, kadar želite čimhitrejšo pomoč. Na številko PP Kamnik pa vedno, ko potrebujete kakršen koli nasvet v zvezi z vašo osebno varnostjo ali varnostjo premoženja.
VLOMILI SO VAM V STANOVANJE, KAJ STORITI?
Mnogi ste že doživeli občutek nemoči, ko ste se vrnili domov in opazili, daje nekdo na silo vstopil v va-še stanovanje. Seveda vas je večina lakoj vstopila v stanovanje oz. svoje prostore, kamor so vlomili in pričela pregledovati, kaj vam je odneseno. Ko ste pregledali vse prostore, ste obvestili policijo. Vmes, ko ste čakali na prihod policistov, pa sle hiteli pospravljati, da policisti ne bi videli nereda (groza, kaj si bodo pa mislili o gospodinji), pobrisali ste blatne sledi vlomilca, ki si je upal zamazati preprogo in sveže pomita tla. S tem pa ste žal storili veliko škodo, saj ste tako uničili veliko sledi, ki jih jc v vašem stanovanju pustil storilec in s pomočjo katerih bi ga preiskovalci lahko identificirali.
Kaj torej storiti, ko zaznate, daje nekdo vlomil v vaše prostore. Če boste storili spodaj navedeno, boste, verjemite, storili veliko:
- TAKOJ OBVESTITE POLICIJSKO POSTAJO OZ. POKLIČITE ŠTEV. 113
- V STANOVANJIH NAJ VSTOPI SAMO EN ČLAN DRUŽINE IN TO TAKO, DA PRI TEM NE POHODI MOREBITNE VIDNE SLEDI OBUVAL, KIJIH JEIM S III STORILEC
- V PROSTORU NIČESAR NE PRESTAVLJAJTE, VSE NAJ OSTANE NA MESTIH. KAKOR JE PO ODHODU IZ VAŠIH PROSTOROV ZA SEBOJ PUSTIL VLOMILEC
- PO VIZUALNEM PREGLEDU MEST, KJER STE HRANILI DRAGOCENOSTI, ZAPUSTITE STANOVANJE IN POČAKAJTE DO PRIHODA POLICISTOV ALI KRIMINALISTOV, KI BODO OPRAVILI OGLED.
Z zgoraj navedenim postopkom ste kraj kaznivega dejanja vloma zavarovali pred nenamernim uničenjem sledi, ki so potrebe za dokazovanje v kazenskem postopku. Žal je ena najpogostejših napak oškodovancev ravno v tem, da pred prihodom policije v celoti pregledajo stanovanje in s tem uničijo mnogo sledi, ki bi drugače bile uporabne. Zapomnite si torej: počakajte na prihod policistov in kriminalističnega tehnika. Šele ko si bodo skupaj z vami ogledali stanovanje in pri tem zbrali in zavarovali vse morebitne sledi, boste ugotavljali, kaj vse vam je nepridiprav odnesel.
ZAKAJ PA SO VLOMILI V VAŠE PROSTORE?
Med samo preiskavo vloma se tako oškodovancem kol policistom m kriminalistom zastavlja Vprašanje: Zakaj je bilo vlomljeno v stanovanje oz. druge prostore. Je bil to zgolj slučaj, ali je nekdo /hiral podatke o prcmože.nju oškodovanca, o njegovih navadah, odsotnostih, zavarovanju hiše, bližini sosedov ipd. Pri tem dostikrat naletimo na naslednje napake, ki privedejo do tega, da pride do vloma.
IGOR KANIŽAR; kriminalist PI Ljubljana (nadaljevanje prihodnjič)
zaradi domnevno previsoke vode v reki Kamniški Bistrici In Nevljici odpadla), so se lovci razdelili na tri skupine. IVva, okrog; K) lovcev, se Je odpravila v pa-lovške gozdov«, druga se je napotila na območje Tunjlc, tretja pa je krenila proti Nevljam, Kr-fiiču in Soteski.
Že na Prevali v smeri proti Kršiču so lovci naleteli na začetek nastajanja novega divjega odlagališča, od odsluženih pralnih strojev, hladilnikov, žlm-nio, postelj in druge robe, razmetane po gozdu. Ker Jih je s traktorjem spremljal njihov lovski kolega in predsednik KS Nevlje Štefan Plahuta s Tučne, Je Imel kmalu polno prikolico, ki jo je moriti večkrat odpeljati proti Kamniku na zato določimo zbirno mesto.
Na ftpanjlcl ob cesti Soteska-Brišo so lovci naletel i na več školjk odsluženih avtomobilov.
Zelo žalosten pogled pa je nudila tudi dolina Samotnega mlina Ob potoku Oševek proli Osevku In Nevljam. Tu so lovci
nih posod od motornega olja In
drugih kemikalij in podobne na vlake, ki nikakor nI v okras tej naši lepi dolini.
Ko so iz grapi; vlačili ostanke Civlizaeije, so lovci razmišljali, kako bi bilo treba nekaj ukreni ti, da ta dolina ne bi služIla le odlaganju odpadkov, ki onesnažujejo tudi vode, pač pa da bi nekako rxx>strili nazdor nad ravnanjem tudi nedeljskih obiskovalcev. Treba bi se bilo potruditi, da bi to območji! obdržali čisto In da bi res služilo oddihu in rekreaciji.
Nič manj uspešni pri zbiranju odpadkov pa niso bili kamniški lovci na območju Palovč In Tu-tijic Lahko rečemo, da. so dobro opravili nalogo, ki je bila zapi sana v letošnji lovski čistilni akciji pod geslom Naravi krademo smeti. Verjel no bodo lovci kol. ljubitelji narave podobne akcije odslej organizirali vsako leto.
Po dolini ob potoku Oševek so lovci nabrali za nekaj prikolic nesnage.
FRANC SVETEL!
KRONI IC A
V marcu so umrli:
- SOLIČ JOŽEFA, upok.. Srednja vas pri Kamniku I I, stara 92 let
- ŽAGAR ANGELA, roj. Koželj, upok., Vejice I, Šentjur pri < Vlju. stara 88 let
- STANIČ KRISTJAN, učenec, Kamnik, Mengeška pot 3, star 13 Id
- ČUK ANGELA, roj. Scmprimož.nik, upok., Kamnik, Jakopičeva ul. 21, stara 84 let
- MOČNIK FRANC, upok., Kamnik, Kovinarska c. 9C, star 77 let
- SUŠNIK DANIJEL, Podstudenec 6, star 16 let
SLAPAR JULIJ ANA, roj. Kalršnik. upok.. Spodnje Palovčc 19, slani 89 let
- SCHLEGL ŠNABL MAGDALENA, roj. Ličen, upok.. Sela pri Kamniku 25, stara 58 let
- OBLAK MARIJA, upok., Smlednik 70, stara 90 let
- PISKAR JANEZ, upok.. Motnik 38, star 76 let
- JERAS LOVRO, upok., Mekinje, Cankarjeva c. 43, star 6.3 let
Porok v mesecu marcu ni bilo.
V aprilu SO umrli:
- DROLC FRANC, upok., Podhruška I, star68 let
- ŠTEBE ANA, roj. Vrhovnik, upok., Suhadolc 63A, Stara 69 let
- URBANC FRANČIŠKA, upok.. Zgornje Stranje 21. stara 81 let
- URŠIČ JANKO, nezaposlen. Zagorica nad Kamnikom 12, star 47 let
- JUSTTNEK IVAN, upok., Kamnik, Bevkova ul. I, Star 68 let
- REJC ZLATA, roj. Golobic, upok., Ljubljana, Na Jami I, slara 65 let
- MALI ALOJZIJA, roj. Poljanšek, delavka. Okrog pri Molnikti 10, stara 11 let
- MARC EVA, roj. Kaplja, uslužbenka. Radomlje, Prešernova c. 47 A, stara 36 let
Poroke v aprilu:
NARAT Jernej, tehnolog, Podgorje, Podgorje 72, in DOLINŠEK Jana, študentka, Kamnik, Jurčičeva ul. 2
- KOSIRNIK Franci, slikoplcskar, Stolnik 20, in VODI .AN Polonca, šivilja. Podgorje, Podgorje 59C
- GOLOB Marjan, kmetovalec. Soteska 119. in PAVLIC Erika, šivilja. Velika Lasna 3
- PIRC Franc, viličarisl, Gozd 28 in MALKOČ Minka, tkalka. Gozd 28
- URŠIČ Marko, optik, Vrhpolje pri Kamniku 93, in BRA.IER Tadeja, prof. raz. pouka. Godič 80B
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
13. maja 1999 13
POGLED, KI GA DANES NI VIT, bi lahko imenovali posnetek obrežja Nevljice ob cesti proti Domu starejših občanov (nastal je sredi aprila). Kaže, da so se pristojni zavedali nevarnosti udora, ki gaje povzročilo jesensko neurje. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so namreč že v dneh pred prvomajskimi prazniki obrežje sanirali z opornim zidom, '/.daj pa je na vrsti še popravilo javne poti. Upajmo, da varovancem in obiskovalcem Doma nanj ne bo treba predolgo čakati. (Js)
Ob dnevih slovenske knjige je '/.KO postavila stojnico, na kateri so Kam-nicani lahka po nižji ceni kupovali knjige, izdane v Kamniku ali o Kamniku. Po sliki sodeč - ni bilo dolgčas! (joto: H. K.)
Občinsko tekmovanje iz Vesele šole
V SObotD, K), aprila, smo imeli na OŠ Marije Vere občinsko tekmovanje iz Vesele šole. Tekmovanja seje udeležilo X9 tekmovalcev od 4. tlo X. razreda iz vse občine. Naloge smo reševali 40 minut. Nekatere so bile zelo težke in so zahtevale veliko znanja. Medlem ko so učiteljice popravljale naloge in seštevale točke, so se učenci veselo zabavali. Nekateri so si ogledali film, drugi so veselo »matrali« žoge v telovadnici in tretji so širili svoje /nanje s pomočjo računalnikov.
1'rcd razglasitvijo rezultatov smo se še pozabavali in nasmejali ob kul-
turnem programu, ki gaje pripravila učiteljica Mira Tcršek s svojimi člani dramskega krožka.
Na državno tekmovanje i/ Vesele šole. ki bo 6. junija v Ljubljani, so sc uvrstili naslednji učenci: Živa Mitar. OŠ Frana Albrehta; Živa Vučkovič, OŠ Toma Brejca; Mama Prjdjed, (>š Frana Albrehta; Zala Šenk, OS Toma Brejca; Marko Prnaver, OŠ Toma Brejca; Teja Prelesnik, OS 27. julij. Veliko znanja in doseženih točk jim Želimo v I juhljani. Pa tudi malo src če.
KATARINA KOMATAR
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- trgovska šola (IV stopnja)
- usposabljanje računovodij V/1 (400 ur)
- gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
•TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI;
- Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278.
Podoknica za komendsko občinsko svetnico
V Komendi so že gostovale različne glasbene skupine In solisti, nikdar pa Še tednik Nedeljski dnevnik s podoknica i jem Francem Ftes-lotnlkotn iz Stahovice, čeprav že trinajst let krožita po Sloveniji ter sta si Stahovica in Komenda oziroma Ljubljana In Komenda razmero ma blizu. Slednjič je prišlo tudi do lega gostovanja, zanj pa je najbolj zaslužen občinski svelnik .lože Kern s Klanca pri Komendi. Ker ni uspel /tegovorill svoje žene. da bi
tem dajo duška: »podpopkovno di-giludlgilejstvo*.
Pa pustimo to, kaj hI »težil; ko pa so se ljudje tako imenitno zabavali, se nasmejali do solz. Tudi jaz sem se. če odmislim nazadnje povedano, ob zares posrečenih možeh in fanllh z Gore. /tri katerih je Podokničar moral prestati težko preizkušnjo veščega ravnanja z raznovrstnim kmečkim orodjem (kar dobro mu je S/o/, njegovem plezanju fxi lestvi k dekletu ter vsem.
na lzvirnejši način, samo vprašanje je, kolike ljudi bi potem pritegnila:.' Pti njihovih odmevih sodeč jim je bila takšna, kakršno ponuja Podokničar z Nedeljskim, na moč všeč. ljudje pač hočejo »kruha In iger* in tu Je bilo obojega. »Kruh' je prispevalo Turistično društvo Komenda, ki se je izkazalo z dobro organizacijo in pogostitvijo gostov, pa tudi pridobitvijo številnih sponzorjev
(glavni je bilo Kleparstvo In llčar-slvo Smole. Komenda): »iger* pa tudi ni manjkalo, takšnih In drugačnih.
Tako je bilo kar težko malce po polnoči »zapreti areno*. Iz nje sta odšla kot zmagovalca glavni »ga-rač* za prireditev .lože Kern. predvsem pa gospa Katja Tabornik v vlogi »primadone*. Kaj pa, če je bila to Pirova zmaga? Vsak zase že ve, tudi 1'odoknlčar!
Skrb za vojne invalide in druge
rii. ^
Podokničar pri svoji »iz.voljenki«
bila »prva dama* prireditve, pa tudi sovaščani niso bili nič kaj dosti vneti zanju, se je kraj dogajanja »preselil« t odmaknjeno m za lak sno prireditev kar primerno okolje Lovske koče na Križu. Našla se je ludi pravšnja dama - predsednica Turističnega društva Komenda in občinska s\etnica Katja Tabornik.
Dizneje se Je Izkazalo, da izbira skoraj ni mogla hiti boljša, saj se Je gospa Katja zares dobro odrezala v svoji vlogi, v kateri hi kakšno sra-mivljivo dekle lahko kljuh soju Iti čl zardevalo kol kuhan rak ob vsem. kar je na račun šeste božje zapovedi stresal vasovalec. 'Tega ni bilo le dosli, marveč za marsikatera moralno vsaj malce leiikočiil nejša ušesa ceh veliko preveč, startnim ni običaj vasovanja /hiti ilek-letovlm oknom pa se Je deloma spremenil v reklamo za »Nedeljca* in videokaseto s prireditve, družbenopolitično satiro ter predvsem tisto, kar spolno »zafrustriranl* Slovenci lako radi slišijo in si oh
Društvo vojnih invalidov Domžale je v dneh pred novim letom in po njem imelo veliko dela, saj so njihovi poverjeniki in sam predsednik društva gospod Jože Brodar obiskali kar 304 člane. Hkrati pa niso pozabili tudi na najtežje invalide in otroke žrtev agresije Slovenije.
Ob obisku so bili obdarovani z boni v vrednosti 2000 tolarjev. Nekateri so se udeležili družabnega srečanja s kosilom v gostišču Majčev dvor v Jaršah pri Domžalah.
Moralno vrednotenje in.kvalitetna materialna zaščita vojnih invalidov, otrok, žena ter mater padlih v obrambi domovine pomeni prispevek k obrambni sposobnosti države Slovenije. V Sloveniji je osem vdov. katerih možje so padli za Slovenijo le-
kar je zganjal .spotoma; kakovostnem igranju narodnozubavnega ansambla Slapovi Iz Grosuplja, ki je spremljal Podoknlčarja: urnih plesalkah in plesalcih iz folklorne skupine DU Kamnik ter ubranem petju Moškega pevskega zbora Komenda. Užival sem v vsem, kar se je lepega, domačega In romantičnega razplamU'valo In fx>darjak> la večer.
Tudi tega Je bilo veliko. zaU> ne gre vsega metati v en koš. Prav pa hi bilo, da bi se tudi 1'odoknlčar kdaj zamislil, ali res kaže pred ljudmi, čeprav v tišini gozda Iše dobro, da se to ni dogajalo v bližini kakšne cerkve), »odpreti vse ventile*? Alt se Slovenci res ne znamo sprostiti drugače - podobno sem doživel na degustacljl vin v Radgonski kleti - kot oh nekakšnem tekmovanju, v katerega se je z grdim vicem vključil tudi eden od ko-mendsklh župljanov, kdo bo bolj opolzek? Sam menim, da bi se dalo podoknico izvesti ludi drugače.
Obisk pri Mojci in Petri Peperko
ta 1991 in ki imajo mladoletne otroke. Med temi jc tudi osemletna Petra Peperko iz Kamnika, učenka 2. b razreda OŠ Frana Albrehta. Po padlem očetu Ediju prejema pokojnino, štipendijo in vsakoletni finančni prispevek društva vojnih invalidov Domžale.
V začetku februarja smo obiskali družino Peperko. Ob našem obisku smo mamico Mojco in hčerko Petro našli v kuhinji pri pisanju domače naloge. Ob tej priložnosti smo mali Petri izročili 50.000 SIT denarne pomoči, za katero sta se obe iskreno zahvalili. Ob srečanju je nastala tudi skupna fotografija.
ZDV1S je bilo ustanovljeno leta 1994, sedaj pa je vanjo vključenih 17 društev, ki so registrirana po zakonu o društvih. Eno takih je Društvo vojnih vojaških invalidov Domžale, ki ima uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure na Ljubljanski 36. V njihovem okviru delujejo pododbori, kajti le tako ima vsako društvo stik s posameznim članom, iz vseh nastalih novih občin: Moravče. Mengeš. Lukovica, Trzin in Domžale ter pododbor društva Kamnik, s sedežem na Glavnem trgu 24, soba 5 (sedež 7,B), ki ima uradne ure za stranke vsak ponedeljek od 9 do M. ure.
Tudi v bodoče ho Društvo skušalo pomagati družini Peperko. Tako je ob snidenju obljubil gospod Jože Brodar. predsednik društva.
JOŽE NOVAK
Psihološka svetovalnica v Kamniku
S stališča velikih učiteljev človeštva (Pitagora. Sokrat. Lao Cc, Konfucij. Kristus. M. Luther in drugi) ter opozoril sodobnih mislecev (R. Steineija, Š. Aurobinda, R. Rol-landa. R. Tagoreja, M. Gandhija, V. Irankla, F. Caprc, J. Gasseta, E. Fromma itn.) je življenje velike večine ljudi v današnji civilizaciji prazno, brc/ perspektive, bolno. Družina kot osnovna celica družbe, ki je v preteklosti človeku omogočala primarno socializacijo, posto poma razpada. Tako velika večina ljudi v naši civilizaciji nima mož nosli, da bi sc /akorcninila v družini, poklicu in družbi. Zalo sc ljudje
počutijo zgubljeni. Takšne izgubljenosti pa človek ne more prenesti in /alo beži v razne oblike omame ali kako drugačno neprilagojeno vedenje: alkoholizem, samomori, narkomanija, vandali/em mladih, nikotinomanija, debelost, visok odstotek razvez, enoroditclj-skih družin itn. Razmeroma malo oseb iz te armade nesrečnih ljudi skuša poiskati pomoč - a še ti si težko opomorejo.
Dejstvo je. da ljudje v stiski neradi poiščejo pomoč v institucijah, kot so npr. psihiatrične institucije, centri za socialno delo. saj menijo, da bodo dobili pečat označenosti.
Novo
v trgovini
Obutev
Sutna 29, Kamnik (zraven Mitnice)
ŠPORTNA OBUTEV
Adidas, Reebok. Nike, otroški program Elephanten
Do konca maji) 10% popust na vso obutev.
I1! »leg pestre izbire kvalitetne obutve za vso družino po konkurenčnih cenah najdete na naših prodajnih policah moške in ženske čevlje dr. DIA za obolele noge. Kvalitetni čevlji iz naravnih materialov so namenjeni sladkornim bolnikom, obolelim na hrbtenici in drugim, ki so dosti na nogah.
Možnost odloženega plačila.
Pričakujemo vas cxl 8. do 19. ure. ob sobotah cxJ 8. do 13. ure.
»norosti«, ki ga obisk bolnišnice ali centra pusti na človeku. Zato prihajajo na psihiatrijo res ljudje, ki jih stiska pripelje do nesprejemljivih, morda celo nevarnih vedenj do sebe ali družbe. Zaradi nepoznavanja problematike jih družba preprosto »izloči«, ker se obnašajo neprilagojeno in moteče. Na center za socialno delo ljudi redko privede osebna stiska, ki bi bila potrebna psihološke, terapevtske obravnave. V večini primerov pridejo pač zato, ker je center za socialno delo kot institucija pristojen urejati njihove probleme, kot so npr. nuđenje denarne pomoči, razveze, urejanje stikov med otroci in roditelji itn. Prav bi bilo. da se tem ljudem (ki so v stiski, pa ne želijo iskati pomoči v neki instituciji) ponudi pomoč na drugačen način.
Za potrebe kamniške in komend-ske občine smo ustanovili psihološko svetovalnico, s katero želimo ljudem razširiti možnosti uporabe storitev svetovanja in vodenja. Svetovalnica deluje pod okriljem Centra za socialno delo Kamnik, vendar ima prostore locirane izven institucije. Tako imajo ljudje, ki se čutijo zaradi obiska institucije označene, možnost poiskati pomoč in se ob tem počutiti varne, zaščitene, kajti anonimnost je eden temeljnih kamnov, na katerem se gradi zaupanje.
V psihološko svetovalnico lahko prihajajo po pomoč ljudje, ki imajo probleme in stiske na različnih področjih:
alkoholizem v družini in s tem povezana problematika, nasilje v družini, narkomanija, razne druge odvisnosti: od hrane, odnosov, spolnosti itn., zakonske težave, problemi z odraščajočimi otroki, partnerski problemi, osebne težave (pomanjkanje samozavesti, osamljenost, izguba službe itn), psihični zapleti (strahovi, bojazni itn.).
Delo poteka kot svetovanje in terapija (individualna, družinska in skupinska).
Posebno področje delovanja psihološke svetovalnice bo preventivno delo z mladimi. In l>o
potekalo delo na več nivojih:
v dogovoru s šolami in drugimi institucijami v obliki predavanj za učitelje, vzgojitelje itn., organizacija seminarjev o delu z »rizičnimi« mladimi, ki izhajajo iz ogroženega okolja, ki eksperimentirajo z drogo itn., ustanovitev skupine mladih parov z namenom priprave na zakon.
Psihološka svetovalnica je v začetnem obdobju odprta enkrat tedensko oh torkih od 17. do 19. ure v župniši ii v Kamniku. Ras-pov prehod 2 (bivši vrtec).
Svetoval vam bo diplomirani psiholog, mag. Andrej Perko.
Interesenti se lahko predhodno naročajo tudi po telefonu S16 031,812-118 in 813-361 vsak dan med 8. in 12. uro.
Vsekakor pa liomo na ' iiitru za socialno delo Kamnik nudili svetovanje kot doslej tudi v bodoče.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpoije 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
14
13. maja 1999
Kamniški OBČAN
TEN TOK
I ATA
Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Telefon: 711 229
HRVAŠKA
- počitnice z GARANCIJO
- več kot 50 počitniških ciljev ob jadranski obali z več kot 350 različnimi objekti (hoteli, apartmaji, penzi-oni, zasebne sobe)
- posebej priporočamo srednjedalma-tinske otoke (BRAČ, HVAR, VIS in MAKARSKO RIVIERO) z organiziranim letalskim prevozom ali možnost lastnega prevoza.
CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOL, LARNACA, AYIA NAPA)
že od 59.900 SIT (letalski prevoz iz Ljubljane v Larnaco na Cipru in nazaj, namestitev z zajtrkom, prevoz letališče-hotel-letališče, slovenski predstavnik). Možni večdnevni izleti z ladjo v Sveto deželo in Egipt.
• posebni promocijski izlet na Ciper od 18. do 21. junija z letalom, 3 polpenzioni, izleta v Nikozijo in Pafos 59.900 SIT
• vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grčiji
Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel.: 711-229 ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah.
Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugodni kredit TOM + 0% do 9 mesecev.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
PVC OKNA* VRATA in
1 VRTOVI
TERMODO
umnim
Iranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 faks 810 095
		
K. ^	i	
ifi	i	
		
	M	
	Hm	1
m	11	1
		
HAL
vaša okna v svet
mHrKEt
mana
Trdinova 7/a, Kamnik tel.:814-680
ROČKE RS KA FRONTA
V KAMNIKU 15. MAJA OB 21h ŠPORTNA DVORANA KAMNIK
- OTOPIJA (SUHADOLE)
- PRISLUHNIMO TIŠini -DADI DAZ
-SAUSAGES
- PETER LOVŠIM IN KRIŽARJI
- BIG POOT MAMA
Vstopnice so na običajnih prodajnih mestih.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 2 7 a, Ljubi jana-Ježica
NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700
vsak delovni dan od 8.° do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945.
RADOVAN ZAJC, dr. vet. med.    mag. I. TRSTENJAK, dr. vet. med.
100 LET AVTOMOBILOV OPEL
Ob stoletnici avtomobilov Opel vam predstavljamo nove modele Astra, Frontera in Vectra s posebno ugodnimi cenami.
lOO
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL avtotehna      - KOSEC d.O.O.
Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092. Servis: tel 061/715-333
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, Komenda, tel.: 841-660 Ur
ŽENSKE W MKUŠKE HlAČE NA 2V0N
KRAKE HLAČE i» HAJ1CE
Delovni čas: ob delavnikih od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. I--__________________I
FOTO GRO
KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.:813-896
Odprto: pon.-petek 730-1900 sobota 730-12M
Poleg bogato založene trgovine in ostalih fotografskih storitev vam v tem
pomladanskem času nudimo tudi IZCEDNO UGODNO FOTOGDAFIDjVNJE DODOK, BOJSTNIH DNEVOV, PODTDETOV,... V NAŠEM ATELJEJU.
reiramo in zdelujemo
• klasična ženska oblačila
• poročne obleke
• večerne obleke
Blago lahko prinesete sami ah pa ga izberemo skupaj.
Organiziramo tudi šiviljske tečaje.
Pokličite nas: (061)817 563,817 673
vsak delovnik in dogovorili se bomo za obisk.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-19h torek, petek 9»-!2h
Union ploč., 0,5 I
i eoo^e'
sirup Pingo, 1 I
keksi Rio
• barcatfe, 110 g   179,90 SIT
• Eurocrem, 400 g 189,90 SIT
Akcija velja do prodaje zalog.
d«o«o%
Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Sttanje 1A, STAHOVICA
TEL: N.C.: 061/720-020 TEL: 061/827-030, 827-035
TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045
FAKS: 061/713-288 e-mail: st@sam.si e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
> IZKORISTITE UGODNI! CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE:
• STREŠNIKA Bramac, Bobrovec, Tondach in drugih kritin   • burve za polepšanje vašega domu
• cementa • prane plošče, tlakovci, robniki
• apna m vseh vrst izolacij
• armaturnih mrei, betonskega železa • ter ostalega gradbenega materiala.
GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 1 7% AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA POROBLOK WIENERBERGER 29
NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VI. Z /t VTODVIGALOM
Izkoristite čas za nakup pred bližajočo se uvedbo davka na dodano vrednost.
> NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19, ure, ob sobotah pa od 7. do 13: ure,   Internet: WWW.SAM.SJ
Kamniški OBČAN
13. maja 1999
15
rodi \
Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje
prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319
PEUGEOT
PEUGEOT BOXER že od
2,460.000 SIT
PEUGEOT PARTNER COMBI (drsna vrata) že od 1,691.096 SIT
Pred uvedbo l)l)V (dražjih dostavnih vozil) izkoristite ugodnost 5% dodatnega popusta.
Novi model PEUGEOT 406 že od
3,329.000 SIT
Ugodni kreditni, leasing pogoji: TOM+4,5%, za skuterje pa TOM+0% Na zalogi večja količina skuterjev in koles.
NAPRAVE ZA VARČNO OGREVANJE
- plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN FEROTERM, JUNKERS. VAILANT
- sončni kolektorji, toplotne črpalke
- sončne celice za pridobivanje elektrike
KON TIKI ŠOLAR, d.o.o.
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA) Tel.: 810-380
Mali oglasi
Ugodno prodam 4 mesece star štedilnik Gorenje, rjav, 2 plin + 2 el, ventilator pečica. Tel.: 817-379.
AGR0PR0MET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- SEMENA POLJŠČIN (črna detelja, lucerna, travnik II., krmna pesa)
- SEMENSKA KORUZA PIONEER, BC hibridi po izven-sezonskih cenah
- MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg,
- SLADKOR 50 kg -1 25 SIT/kg
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 832-017.
Najamem kmetijo ali pašnik v okolici Kamnika. Informacije v uredništvu.
Varuško  za  občasno varstvo zvečer iščemo. Tel.: SI 1-502. Prodam 18 m tlakovcev v obliki črke H. Cena 1000 SIT/m2. Tel.:
816- 111.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, 040-214-660. Zatekel seje udomačen rumnoze-len papagaj (skobčevka, 10 cm). iMstnik ali ljubitelj naj pokliče
817- 084.
V Kamniku prodamo triinpolsobno duplex stanovanje, 128 m2.
Telefon 811-172.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA!
pivo Veseli menih, stekl., 0,5 1      69,90   šmarska gauda, 1 kg
69,90
pivo Onion, ploč., 0,5 I 119,90
belo vino, 1 I 149,90
ledeni čaj Lj. mlekarne, 1 1 84,90
multivit Rauch, 0,5 1 89,90
jabolčni sok, 50%, 1 1 89,90
zlata kava, 100 g 129,90
čokolešnik, 200 g 179,90
jušni rezanci Pečjak, 500 g 239,90
gorčica Kolinska, 700 g 219,90
vinski kis Tališ, 1 1 169,90
Vegeta, 250 g 289,90
jajca Jata, B, 10/1 79,90
sir topljeni, 200 g 199,90
Akcija velja do prodaje zalog.
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure
fižol, 400 g
kompot ananas, breskev, 840 g paprika file, 680 g kumarice, 680 g mleko alpsko, Vipava, 1 I čokolada Piasten, 100 g marmelade Aneta, 700 g Pril, vsi vonji, 0,5 I mehčalec Lenor, koncentrat, 1 i Ariel, 4 kg
Weisser Riese, 3,6 kg toaletni papir Zewa Moli 10/1
799,90 59,90 169,90 199,90 149,90 99,90 79,90 234,90 199,90
419,90 1.199,90 699,90 599,90
GRVHT
Trgovina, ki zna svetovati
Kamnik, Fužine 9
Tel.: 832-711, 831-011, int. 340
VSE ZA LEP
BALKON EV VRT!
V naši trgovini vam nudimo:
- raznovrstna semena
- sadike balkonskega cvetja in zelenjadnic
- korita in posode za sajenje
- gnojila
- sredstva za varstvo rastlin
- opore in mreže za paradižnik, fižol, kumare...
... in vse ostalo, kar v tem času potrebujete za lep balkon in vrt.
RTV - HiFi
SERVIS
POPRAVLJAMO TUDI NADOMU!
NADGRADNJA RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o.. Ljubljanska C. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica)
Žensko z delovnimi izkušnjami zaposlimo za prodajo v trgovini in pomoć v svečarski delavnici. Pisne ponudbe pošljite do 25. maja na naslov: PAX d.o.o., Glavni trg 16, Kamnik.
Vabimo vas na
TEDEN KAMPIRANJA
in videli boste, zakaj poletje z nami ne bo tako »VROČE«
Multi line sistem®
sestavljivo pohištvo Od 10. do 15. 5. 1999 od 7h do 19h Čargova 4, Bežigrad, Ljubljana Telefon/fafes: 061/168-40-55, 341-252
V SODELOVANJU Z
Induplati Jarše
nduplat
• ŠOTOR, SENČNIK, proizvodni in prodajni program (Induplati Jarše) (-10%)
• ŠESTA VUIV REGAL ZA KUHANJE... in v/. DRUGE REGALE... (do -40%)
' HLADILNO TORBO IN TORBICO, ČUTARO. HlADILNE VLOŽKE, B1DON, izvrstne ameriške kakovosti <-30%>)
cm
VRTNAR5TV0 GAŠPERLIN
Vrtnarska trgovina in vzgoja Moste 99 pri Komendi, tel.: 341-471
PESTRA IZBIRA CVETJA ZA PARKE, GREDICE IN GROBOVE
- VODENJE nova gvineja
■ ENOLETNICE begonlje, tagetes, saivlje, ageratum, vodenke, gazanlje, clnerarije...
-TRAJNICE armerija, kanpanula, mah, mak, trajni nagelj...
- VER&ENE, TEMARI, TAFIJEN...
- 5R&LJANK.E
- PELARGONIJE pokončne In polviseče
■ 5URFINI.JE različnih barv
- ZEMLJA za presajanje
- 3I0GRENA in mineralna gnojila za vrt
- SEMENA v vrečkah za vrt
- KORITA IN LONCI za rože...
- KORITA PO ŽELJI TUPI NASADIMO
Odprto >sak delovnik od S. do 19. ure. ob sobotah do 13. ure.
Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopite. Pomislile, kaki) trpel sem in večni mir mi zaletite
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 50. letu življenja zapustil naš brat in stric
JOŽE HRIBAR
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo našega Jožeta na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
April 1999
Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fužinah 9 (tel. 831-011, int. 340)
vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VABLJENI!
A
/ A
Vabimo Vas v
BLAGOVNICO VELE
Mestni trg 1, Domžale tel.: 718-100
odprto vsak dan od 8. do 19.30, v soboto od 7.30 do 17. ure
TRGOVINO SUPER N
Ljubljanska 64, Domžale tel.: 718-140
odprto vsak dan od 8. do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 13. ure
STROJI NAŠEGA ŽIVLJENJA!
S stroji so včasih v gospodinjstvu težave, brez njih, brez dobrih strojev bele tehnike pa je danes življenje nemogoče.
Pomagamo Vam, da z najbolj ugodnimi cenami sežete v svet kakovosti... To so pralnibi, štedilnibi, hladilnibi, sušilnibi, pomivalnibi in drugi stroji belega sveta Gorenja.
PRALNI STROJ G0RENIE WA 412
• zmogljivost 5 kg
• ožemanje 400 obratov/min.
• 22 programov
• nastavitev temperature
cena: 56.200 SIT
HLADILNIK G0RENIE R 142
• neto prostornina 125 1
• mere: višina 85 cm, globina 60 cm, širina 50 cm
cena: 36.400 SIT
PRODAJNI POGOJI: 3% gotovinski popust, možnost odloženega plačila s čeki ali plačila na kredit. Strokovno Vam svetujemo in Vam brezplačno dostavimo na dom. PRODAJA: na elektro oddelku blagovnice Vele
Užitek dobre glasbe!
I Vam bo omogočil
' GLASBENI STOLP SHARP CDC 401
•3xCD
• dvojni analogni kasetofon
• digitalni radio
• daljinsko upravljanje
CENA: SAMO
29.990 SIT
pri gotovinskem plačilu
PRODAJNI POGOJI: možnost odloženega plačila s čeki ali plačila na kredit
PRODAJA: elektro oddelek blagovnice Vele in trgovina Super N
NOVO, ŠE BOU NOVO, NAJNOVEJŠE,... V SUPER N
Mobilni telefon MOTOROLA D 520 s slovenskim menijem
l?biratc lahko v bogati ponudbi mobilnih aparatov: MOTOROLA, NOKIA, SAMSUNG, PtliLlPS, SIEMENS, PANASONIC po ugodnih cenah. Ob nakupu lahko sklenete naročniško razmerje z Debitelom.
Priklop na omrežje v eni uri.
PRODAJNI POGOJI: možnost odloženega plačila s čeki ali plačila na kredit PRODAJA: v trgovini Super N
NOVO V
STAREM MESTNEM JEDRU
Soseska Mali Grad Kamnik
PRIVLAČNE CENE
XI - n nniTA ni/fti i f» A ,nformaciie in prodaja: zil inženiring t.t.- pun d.o.o U U U U V I I A U K U LIU A   V KAMNIKU: Usnjarska ulica 6, Kamnik, Tel.: 061 / 81 75
SOLIDNA GRADNJA
vsak delovnlk: od 9" do 19*, sobota: od 9" do 14"
V LJUBLJANI: Kattnlktm S/S, Ljubljana, Tel.: 0611133 50 40 rsak dalomik: od S" da 18", sobota: od 8* do 12"
KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 041-787-554
VSE ZA VRT IN KMETIJO
Velika izbira SADIK BALKONSKEGA CVETJA, POSODE ZA PRESAJANJE -korita, lonci, ZEMUE, GNOJIL..., KOSILNICE - ugodno, tudi na več čekov
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
^UEU30i
C
PRODAJA VOZIL: I.ahovče 2. tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL: I.ahovče 40. tel.: 064/421 193, telVfaks: 064/421 021
VUZ.IL/; IC/i U±Wii > UUli/d7; V/d&J
- PUNTO 55 SOLE 3V od 1.415.000 SIT
- PUNTO 55 SOLE 5V od 1.484.000 SIT
- LANCIA 60 Y 3V od 1.829.000 SIT
- BRAVO 1.2 SX, 80 KM, za 1.990.000 SIT
- BRAVA 1.2 SX, 80 KM, za 2.069.000 SIT
- BRAVO 1.6 SX, KLIMA, za 2.399.000 SIT
- BRAVA 1.6 SX, KLIMA, za 2.449.000 SIT
- MOLTIPLA 1.6 SX, 6 SEDEŽEV 2.599.000 SIT
- SCUDO 1.9 TD, 8 SEDEŽEV 2.689.000 SIT
- DCJCATO 2.8 TDi MAXI FURG 3.080.000 SIT -CINO1.0IE5V 1.109.000 SIT
SERVIS Prešernova 1/a,
trgovina tei. 722-107 gorenje
- IKK kuhinjske nape, pomivalna kurila, mali gOSD. aparati glasbeni stolpi, barvni IV. rezervni deli
servis pralnih, sušilnih strojev, malih );osp. aparatov
POSIBNA PONUDBA!
- hladilnik kombinirani K 33/2 HY - imitacija marmorja (višina 178 cm, spodaj zamrzovalnik) -94.133 SIT
- hladilnik K 209 (višina 144 cm) - 49.277 Sli štedilnik kombinirani, 2 plin+2 cl., 511 cm od 42.140 SIT
- štedilnik s steklokeramično ploščo, rjav, 60 cm 99.572 SIT
- barvni TV Gorenje 55 cm ■ 45.055 SIT j Agffj^fUj^
50.607 SIT
80.315 SIT
PRAVI
MASL0VZA NAKUP APADat    j brezplačna dostava, možnost
1   gorenje   *Arov[^akuPanaveč obrokov
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
kwčna
UNIVERZAL
Medvedova 15 c, KAMNIK ^ 832-418
, 990 5it<8l
ca
zaboj ROTHO.
/a shranjevanje papirja, disket in zgoščenk, i/. PVC. mere: 29,5 x 38.5 x 30,5 cm, sive barve
motorna samohodna kosilnica s košem.
A L-KO, TOP 3500 HR, motor Tecumseh, moč 5 KS, širina reza 48 cm, 5 nivojev nastavitve košnje, 65 I koš i/, trde plastike, prirnčtna za košnjo do 1500 m2
nahrbtna motorna kosa, AI.PINA VIP40F motor 40 cem, moč 2,1 KS, fleksibilni ročaj, / nitjo in štirikrakim nožem DARILO: rokavice in zaščitna očala
Bclton, BETJNKA, vsebina 2.51, brezbarvni, bor, tik, oreh, mahagonij, macesen, palisander, hrast ali beli