Gospodarske stvari. Krava in nje vsušenjc. (Konec.) Krotka ia prijazaa postrežba d6 breji kravi posebao dobro ia gleda se aaj na pravo krmo! Tepati ali suvati krave ae kaže aikoli prav, izlasti pa še ae v času, ko ae bliža čas, da povrže. Presilao je ae smemo goaiti ia ji tudi dela ae kaže preveč, predolgo aalagati. V voz, k ojesu vpreči take krave ni dobro, saj se lehko poškoduje ter izvrže. Tudi to ji je uevaruo, če se stavi med živiao, ki rada bode ali pa ae sili je preveč skozi vrata. Ogibati se je tudi krme, ki je vlažua, s peakom aapolajeaa ali skažeaa, tudi take ji ae dajaj, ki ji dela driako ali pa jo aapeaja, Ba škodo so ji tedaj zmrzel krompir ali tudi scimBjeu, istotako taka repa, poparjeaa trava, repua cima ali zel, kisle tropiae itd. Ako ai v tem človek previdea, izvrže krava kaj rada, to pa je dvojaa škoda, prvič izguba teleta, potem pa se slabi krava. da dolgo ai aič kaj iz aje. Ali tudi to je škoda, če že sicer ae izvrže krava, preaese pa svojo bolezeB na tele. Kravi pa se v tem slučaji ae pozaa aič, da je bolaa. Tečue brane pa je kravi v tem času potreba, če je ne dobi, aastaae leliko škoda, da se ae popravi več, naj se človek trudi za to, kolikor more. V dobri koži mora biti krava, aaj velja, kar r&do. Cem mocaeja je krava, predno povrže, tem več daje, kedar povrže, mleka. Za to krmo torej ai treba si biti v strahu, da se ne poplača pozaeje. Veadar pa je tudi v tem meja, čez katero se ae sme seči. Ako se aamreč predobro krmi, lehko dobi krava, kedar povrže, mlečBO mrzlico. Bolja, ko je krava, prej se je ta bolezen loti. Nekaj časa, predao povrže krava, začae ji vime raati, aekaj dai poprej pa ae kaže že tudi mleko pri kravi ia celo pri telici, ki je aa prvo breja. V tem času je treba paziti na vime, seaitertje se potegae za cecke. Ako je v vseh ceckih euako mleko, tedaj je dobro ia ai treba druga, kakor gledati, da si kravče ne prehladi vimeaa. Kedar pa aajde človek, da so v ceckib gruče ter ae dajo le po časi, kakor po uitib spraviti iz ceckov, tedaj kaže slabo za mleko ia Be pomaga aič druga, kakor da se kravče večkrat moJze ia tako odpravijo gruče iz ceckov. V zadajih daeli, predao povrže krava, aaraste vime precej ia je sila občutljiva krava Ba ceckih. Če trpi to par dai, bode dobro, ako se izprazai vime po dve ali trikrat aa dea. Ako Be je bati mlečae mrzlice, naj se dela na to, da dobi krava prej ko prej mleka. Ker izgubi krava aa teži, če je premočaa, predao povrže, toliko se lehko računi ua to, da ae bode mrzlice. Največkrat pa že pritiaae mleko v vime še le tisti den, ko povrže krava, s tako silo, da se mora vime izprazaiti. Redko bode tedaj treba aiolzti kravo delj časa, predao povrže. To je le izjema. Vrabelj pa grali. Kakor je zaano, pribaja vrabelj rad na polje, kedar se obseje, posebao pa dela škodo aa vrtu. Salatiao seme pa grab, kedar pride izpod zemlje, Ijubita pa mu kaj izvrstao. Strahovi, kakor se po navadi atavijo, niso dalje časa vrablju straaovi, kmalu se jih navadi ia oa gre torej brabro aa gredo ter si poišie kaj za malico. Grah priluka izpod zemlje, pa priaeae seboj še tudi kalai peresi, ki ste sedaj mebki ia za to ste kaj po godu vrablju. Oa prihaja tedaj daa aa daa ter pozoblje ves mladi grah. V tem ai druge poraoči, kakor da sadimo grah globlje, kacih 10 cra. v zemljo. To še ae stori aičesar grahu, aa robe oai peresi pusti že v zemlji ia grali, to je ajegova zel, prikaže se sama aa vrbu ia ajej ae more vrabelj ničeaar. Grah lehko lepo raste ia dozori, da ga potlej lehko abraai gospodiaja v lajti, ae pa poprej že vrabelj v svojem želodci. Sejmovi. Dae 25. maja v Dobji, v Ivaiku, v Ormoži, v Gradci, v Beračah, v Rogatci, v Slivaici pri Mariboru, pri sv. Vrbaau v slov. gor., ia v Vitaaji. Dae 26. maja v Jareaiai. Dae 28. maja v Rušali, pri Novi cerkvi. Dae 29. maja v Reicheaburgu. Dae 31. raaja v Loki, v Recici. Dae 1. juaija v Vojaiku ia dae 2. juaija aa Ptujski gori.