Anton S I od n j ak P R I S P E V K I K P O Z N A V A N J U P R E Š E R N A I N N J E G O V E D O B E II. O SONETNEM VENCU Prešernov Sonetni venec1 ima na straneh naše literarne zgodovine i d v zavesti slovenskega človeka častno mesto naše največje, osrednje pesnitve, ki je zrela v elementih in v celoti ter je zlasti zaradi žive zveze med orjaško vsebinsko in subtilno, skoraj preciozno formalno stranjo umetnina največje vrednosti. Toda ali ni slovenska literarna zgodovina še vedno premalo storila za to, da bi omenjeno bolj nagonsko kot spoznavno zavest utemeljila in razložila, skratkii, da bi pokazala, k-oko se je Prešernov Sonetni venec rodil iz naše prve, velike umet- nostne aktivnosti, iz Čopovega in zlasti iz Prešernovega hotenja po izvirni sintezi antične, renesančne (italijanske) in romantične (nemške) poezije v ustvarjalni zavesti slovenskega človeka? Ne moremo reči, da naša literarna zgodovina tega ni slutila, vendar so slovenski prešerno- slovci upoštevali v svojih razpravah tako rekoč vsak samo eno ali drugo krajno mejo velikanskega obzorja, ki se boči nad Sonetnim vencem, eni zlasti nemško romantiko, drugi bolj antiko in italijansko renesanso. Zato pač niso mogli prodreti vselej do jedra pesnitve, ki je po našem mnenju v Prešernovi, t. j . izvirni umetniški sintezi teh zgo- dovinsko krajnih umetniških sistemov, omogočili pa so s svojim velikim delom poleg drugega tudi ta poskus nove razlage, ki ga brez njihovih del najbrž ne bi bilo.2 Znano je, da j e Prešeren zložil Sonetni venec konec 1833. ali v za- četku 1834. 1., to je neposredno po abecedni vojski, ki j e s svojim začetkom, s Čelakovskega kritiko Čbelice, razglasila njegovo ime in pesniško delo med Čehi in ga s Čopovim prevodom te kritike ter z nadaljnjimi obojestranskimi polemikami proslavila ali vsaj populari- zirala med ljubljanskim izobraženim meščanstvom in med slovensko 1 Na Zupanovo zapuščino v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubl jani , ki sem jo nekoliko uporabil v 1. prispevku, me j e opozoril pr i jatel j Joka Zigon. On pripravl ja o n je j večjo študijo. L' Razumljivo je, da j e pričujoči poskus samo zasnova obširnejše študije o teh problemih in izpodbuda za nova proučevanja Prešernove poezije. t ter nemško meščansko inteligenco po naših deželah3. Njegova pesem je sprožila abecedno vojsko in zoper njo so šli najhujši napadi Kopitar- jancev, a tudi prav njo j e branil Cop z vsem znanjem in ljubeznijo. A tudi Prešeren sam je pokazal v tem boju posebno plodno boje- vitost, kakršne ni dosegel nikoli več. Dne 15. in 22. junija 1833 je priobčil s polnim imenom v obojestranski polemični tribuni, v Ilirskem listu, dva soneta Sängers Klage, a tretjega mu je cenzura zatrla. V prvem odločno protestira zoper obrekovanje svoje slovenske pesmi in razodeva, da zlaga pesmi na zapoved stroge neizprosne usode.4 Iz dru- gega soneta pa diha poglobljeni in čustveno priostreni, v obup se preli- vajoči izraz Slovesa od mladosti. Tretji, zatrti sonet je bojni sonet zoper Kopitarja, mnogo bolj oster, plastičen in konkreten, kakor sonet o Apelu in čevljarju. In dne 13. jul i ja 1833, teden dni po Kopitarjevem strastnem, a tudi duhovitem in o nenavadni načitanosti pričujočem pamfletu Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit je dal na svetlo spet s polnim imenom svoje Gazele, ki so izzvale v rokopisu IV. zvezka Krajnske Cbelice več Kopitarjevih krivičnih in porogljivih glos. Na čelo jim je zdaj zapisal znani motto iz narodne pesmi, ki je mogel delo- vati na Kopitarja in njegove zaveznike kot najbolj trdoglava poroglji- vost in izzivalnost. V besedilu in v opombah je imenoval pet antičnih pesnikov in poglavitnega renesančnega poeta Petrarca. Dne 27. julija pa je priobčil neposredno po Čopovi stvarni in plemeniti zavrnitvi Kopitarjevega strastnega in v marsičem nepremišljenega napada svoje Literarische Scherze in August Wilhelm v. Schlegels Manier in jih podpisal kot »Doctor — Dichter P.«5 Ako premislimo Prešernov neposredni delež v abecedni vojski, spoznamo: 1. Sprva ga zadevajo napadi nasprotnikov njegove pesmi naravnost v srce. Zato reagira nanje, kakor na vse globoka in boleča doživetja (Slovo od mladosti, Sonetje nesreče), s skrajnim pesimizmom. Nato pa preide nenadoma s tretjim, zatrtim sonetom v hud, izrazito oseben napad. 2. S priobčitvijo Gazel, ki so bile dotlej njegova najčistejša lju- bavna pesnitev, hoče dokazati svojo neupogljivost in svoje sveto pre- pričanje, da hodi kot slovenski pesnik po pravi poti. 3. Z vsemi omenjenimi pesnitvami pa je Prešeren pokazal, da je v teoriji in praksi doma v antični, renesančni in moderni romantični poeziji, da se pa kot ustvarjalec svobodno giblje v njihovih območjih in stremi za pesmijo, ki bi bila domača po doživetjih in problemih, antična ozir. renesančna po jasni, polni slikovitosti in romantična po bojevitosti za svobodo pesniškega ustvarjanja. Najbolje spoznamo to 3 8. nov. 1833 vabi v Ilirskem listu nemški pesnik Johann Gabriel Seid! med drugimi, nemškimi pesniki, tudi čbeličarja dr. Prešerna in dr. Zupana k sodelovanju pri svojem almanahu Aurora. 4 Tu j e že nekak zarodek temeljne misli tret jega soneta Sonetnega venca. • 5 Kopitar ga j e namreč imenoval v pamfletu »der vielgewandte Doctor — Dichter P.« njegovo hotenje v Gazelah. Te so bile po uporabi in nekoliko celo po obliki sodobna, bolj ali manj romantična moda, In vendar jih je Pre- šeren napolnil z nenavadno, danes skoraj nepojmljivo iskreno izpo- vedjo, ki j e zanj bitno realna in deluje na nas skoraj realistično, а je po svojem duhu klasična in v marsičem že tudi renesančna. Kako so pa doživljali med abecedno vojsko Prešernovo pesem njeni prijatelji in nasprotniki? Celakovsky je označil Prešerna v začetku svoje'recenzije0 kot poleg Z(upana) najbolj marljivega sodelavca Čbe- lice in ga po kratki omonitvi drugih čbeličarjev karakteriziral takole: »Zdaj pa še besedo o gospodu Prešernu, čigar izvrstna dela da je jo Krajn- ski Cbelici posebno vrednost in lepoto. Ta z bogatimi naravnimi darovi obdar- jeni mladi pesnik (ima približno trideset let) j e vreden zares častne dobro- došlice v vrstah slovanskih pesnikov, budi pa še mnogo lepše upe za prihod- nost, ker vidimo, da se resno trudi, da si pomnoži svoje literarno bogastvo in da si izobrazi svojega duha. Poskusil se j e v različnih književnih vrstah: v liriki, elegiji, satiri, romancah, epigramih, sonetih in j e povsod pokazal isto spretnost, živahnost in isto skladnost mišljenja. — In tudi njegova dikci ja je, kolikor moremo presoditi, čista, jedrnata in docela slovanska, slog mu j e tekoč- in blagoglasen.« Nato je priobčil Celakovsky v prevodih: Slovo od mladosti, Hčere svet, Soldaško, Tak kakor hrepeni oko čo lnar ja . . . in dal natisniti v izvirniku sonet: Al prav se p i š e . . . ter pristavil: »Izvrstno, ljubi Pre- šeren; soglašamo popolnoma z vami!« Kasneje je omenil še prevod Lenore in zapisal, da je češki prevod po njegovi sodbi boljši, nato pa je zaključil po raznih filoloških in metričnih opazkah recenzijo z be- sed ami : »Pokonci, vi mladi, pogumni Slovenci, vi prvo upan je svoje domovine, hodite kar naprej po poti, na katero ste se podali, trudite se pošteno za iz- obrazbo jezika, vašega največjega bogastva, ne preplašite se nobenega godrnja- vega Aristarha, nobenega spri jenega rojaka, ne tožite zaradi pičlega števila bralcev; vaši hvaležni rojaki so vaši prvi bralci. Teh bo vsak dan več, kakor bodo rasla uspela dela vašega duha in vaše fantazije. Vaša druga publika pa j e — kakšna vzpodbudna misel — šestdeset milijonov Slovanov, ki bodo dobrohotno spremljali vašo vnemo in gotovo upoštevali vaša boljša dela. No ločujte se, temveč obdelujte skupno domača tla. Vam, ki ste prvi delavci v tem novem vinogradu, bomo pošteno šteli v dobro celo vaše pravilno ho- tenje.« Cop je v prevodu te pohvale, na katero je mogel biti Prešeren v resnici ponosen,7 skromno pripomnil, da bo z njo> soglašala večina bralcev. Nato j e posebej opozoril še na Prešernove sonete in je označil zlasti dva (Očetov naših imenitna dela in Ne bod mo šalobarde! . . . ) koi vsakega v svoji vrsti vzornega. Pri Novi pisariji j e pripomnil, da spo- minja po slogu in vsebini (durch Ton und Inhalt) na Alfierijevo izvrst- no satiro I pedanti in da bi j o češki kritik vse drugače upošteval, uko bi vedel, kakšno j e njeno ozadje. Končuje pa Čop prevod in svoje 0 Časopis Ceského museum 1852, 453—454; Čopov prevod v Ilirskem listu, št. 6, 1833. 7 Prim, njegovo pismo Celakovskemu z dne 14. III. 1833. Kidrič, Preše- ren I, 290—298. opombe k Čelakovskegu recenziji z veliko besedo, ki gotovo meri edino na Prešerna, da je v poeziji slovenskim pesnikom mogoče tekmovati z drugimi Slovani z upanjem na slavo (rühmlich zu wetteifern).8 Kaj j e mislil Čop in kaj Prešeren spričo teh besed, moremo spoznati iz nadaljnjega Prešernovega pesniškega dela, v čigar najbližjem ospredju j e prav — Sonetni venec. Čudno pa, da Сор te romanske pesniške oblike med svojim dokaj obširnim razpravljanjem o romanskih pesni- ških oblikah niti ne omenja. Čez tri tedne, dne 9. marca 1833, se j e oglasil v Ilirskem listu »apo- loget« metelčice, menda nekdanji Prešernov sošolec, duhovnik Jožef Burger, globoko prizadet s Celakovskega objavo in pohvalo soneta Al prav se p i š e . . . in z njegovim »dobrim nasvetom, naj bi se v kranjsko pisanje uvedla češka ortografija in poleg vsega še s pomočjo nekega pesnika«. Saj so prav slovniške nepravilnosti tiste, ki »senčne strani pesmi v Čbelici še pomnožujejo (noch vermehren)«. Kaj bi pač moglo doseči v teh principialnih in znanstvenih bojih tako slabo orožje, kakor ga ima pesnik. Dodaja še zlobni opomin novi ortografiji, naj bi se nikoli ne oskrunila z nobeno pohujšljivo pesmijo. S tem Burgerjevim osebnim ali, kakor mislijo nekateri, kolektivnim odgovorom vodilnih pristašev novega pravopisa je tudi nasprotna stran povedala svojo prvo in edino besedo o Prešernovi pesmi, ki je poslej ni več spremenila. Celakovsky in Čop pričakujeta od Prešerna pesmi, ki bo prebudila slovensko meščanstvo in, kakor misli Celakovsky, zanimala tudi iz- obraženstvo drugih slovanskih narodov, oziroma, kakor je prepričan trezni in bolj kakor Celakovsky estetsko omikani Cop, da bo »slavno tekmovala« z drugimi slovanskimi pesniki, slovenska janzenistična du- hovščina pa j e vrgla z Burgerjevim člankom na dosedanje in prihodnje Prešernove pesmi prezir in anatema. Oboje j e treba pomniti, če hočemo razumeti vsaj nekatere sile, ki so navdajale Prešerna med snovanjem Sonetnega venca. V tej zvezi nas pa še posebno zanima, kako j e med abecedno vojsko mislil in sodil o Prešernovih pesmih — Kopitar. Njegovo stališče do Čopa je jasno: dobrega in v svoje knjige pokopanega človeka j e nekdo na zvit način zaokrenil s pravega pota, da prezgovorno priča zoper neko stvar, ki jo s srcem in razumom prav za prav odobrava. Pri tem seveda ni mogoče niti za trenutek pomisliti na to, da bi Kopitar verjel, da se je Čop v resnici dal Prešernu podkupiti. Y tem nepremišljenem namigavanju je samo Kopitarjeva onemogla jeza spričo tega, da se je našel človek, s katerim gre Čop rajši kakor z njim, z »evropsko cele- briteto«, ki mu kljub vsem pomanjkljivostim značaja in takta ni bilo treba iskati sodelavcev in pristašev. Zdaj se j e pa nekje navzel ta »veliki Belze-Bub«0 in ni samo s svojim čudnim pesniškim talentom 8 Illyrisches Blatt, štev. 7., 16. H. 1833. 9 Tako j e imenoval Kopitar Prešerna v pismu Metelku z dne 23. maja 1835. Dne 24. ju l i ja 1838. 1. pa j e tožil v pismu Korvtku, da j e bil Prešeren tisti, ki je »dobrega Čopa nahujskal zoper njega«. Kidrič, Prešeren II, 1938. 346 in 347. spreobrnil trdoglavega Čelakovskega, tla je kakor svetopisemski Bileam blagoslavljal kranjsko bohoričico, zoper katero bi se bil moral v svoji ljubezni do češkega črkopisa prav za prav dvigniti, temveč je pohujšal s svojo prevržljivostjo (der vielgewandte Doctor-Dichter P.) tudi do- brega, a naivnega Сора, da je zablod il kakor izgubljeni sin med na- sprotnike nove abecede, ki jo z boljšim delom samega sebe prav za prav ceni in odobrava. Da bi diskreditiral Prešerna in njegovega za- peljanega Сора, ponavlja Kopitar v svojem pamfletu očitke, ki jih je prvič zapisal na rokopis IV. zvezka Čbelice, oziroma v svoje revizijsko poročilo o njem. Kljub temu da ve, od kod izvira in kam stremi Prešer- nova pesem, jo spravlja v zvezo s plitvimi dramami politično in knji- ževno razkričanega nasprotnika nemške klasike Kotzebueja in z na pol naturalističnimi, na pol pohotnimi romani skrajnega romantičnega na- v sprotnika Claurena, Karla Heuna,10 s katerimi pač ni imela najmanjše zveze. Zopet in zopet se posmiha Prešernovemu doktorskemu podpisu in nasvetu j e Copu, naj prižge poleg »simetrično lepega umetnega ognja« Čelakovskemu in Kucharskemu11 tudi »svojemu, sebe vrednemu ljub- ljencu« doktorju Prešernu transparent: MASI TI BOG DOHTAR PRESHERIN!, s čimer kakor da bi hotel spet ponoviti očitek, da j e Prešeren v gostilni pri Maliču (Vienna Tavern) Сора »s političnim ko- silom« zmotil in pridobil za bohoričico. Omenjeni transparent bi naj bila Čopova napi t niča Prešernu ob tej priliki. V nadaljnjem pa vzdi- huje Kopitar spet kakor Marjetica v Faustu, da vidi Čopa v družbi bojnih tovarišev, ki ga v njegovih očeh nikakor niso vredni. Slednjič se spotakne celo nad Prešernovo obliko »peseta« v romanci Hčere svet, češ da j e ne bi zagrešile niti ljubljanske kuharice, ki pri maši morajo vendarle peti poln samoglasnik za govorjeni polglasnik. V tem ha pol občudujočem, na pol zasmehujočem Kopitarjevem nasprotovanju Prešernu se izraža borba dveh generacij, dveh pogledov na svet in življenje, dveh značajev in dveh političnih, socialnih in kulturnih zasnov. Kopitar je doživel francosko revolucijo kot komaj se prebujajoč mladič in j e prešel v začetku svoje moške dobe пик! napoleonskimi vojnami iz Zoisove grandseigneurske hiše v dunajsko birokratsko ozračje in življenje. Tako j e postal pristaš starega reda, čeprav je butal večkrat s svojo kmečko trdo glavo ob nekatera nje- gova mnenja in celo ob nekatere njegove institucije. V bistvu je Kopitar pristaš meščanske ^evolucije, četudi se zaradi bizarnosti svo- jega značaja večkrat vede in izraža kot zagovornik absolutizma. V naravni rasti slovanskih narodov vidi bodočnost, a tudi nevarnost l u Ta očitek j e Kopitar zapisal v cenzurni rokopis IV. zvezka Čbelice na rob romance Učenec, in sicer tako-le: »Salve Clauren! et Cotzcbue qui lleinio est Cuocebue.« Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine, 1911., str. 44. 11 Andrzej Kucharski (1795—1862), poljski slavist, ki j e bil 1828 v Ljub- ljani in j e tu zvedel Čopovo mnenje o metelčici. Po Čopovem poročilu je tudi on zavračal novo abecedo, ker se z njo zlasti zaradi uporabe polglasnika slovenski jezik neizmerno oddal ju je od drugih slovanskih jezikov (»Oddata sie niezmiernie«). evropsko kulture. Južuoslovaiiske narode lioče oblikovati po svoje v smislu baročno-romantične idile o naravno plemenitem »divjaku«. Zato je hotel dobiti po svojih učencih in sodelavcih, zlasti po Čopu odlo- čilen vpliv na slovensko preporodno generacijo, kakor si je priboril podoben vpliv po Vuku vsaj začasno na razvoj srbske književnosti. Toda Prešeren, glasnik meščanske revolucije in zagovornik politične ter socialne samoodločbe vsakega naroda, je potegnil s svojim pes- niškim genijem Čopa za seboj in razvil skupno z njim slovenski kul- turni in literarni program v sintezi evropske kulture z vsemi njenimi pridobitvami in posledicami na temelju našo narodne samobitnosti, s ciljem politične samostojnosti. Kopitar je analitik, ki sicer rad sin- tetizira, a vedno nekam kabinetno in neživijenjsko, čeprav se tako pogosto sklicuje na konkretne, realne življenjske probleme. Prešeren je pesnik najčistejše umetniške sinteze, ki se analitičnemu Kopitarju zdi neživljenjska in škodljiva, pa j e v svojem bistvu tako neizmerno plodna in živa, da j e začrtala pot celemu, malemu narodu. Kopitar je kljub temu, da ni po lastni besedi zagrešil niti enega stiha, dovolj tankosluh, da sluti v Prešernovi poeziji najmočnejše orožje bodočnosti, ki bi moglo razrušiti njegove na tako močnih temeljih, kakor sta pre- stol in oltar, zasnovane »domoljubne fantazije«. Od tod strastna plaš- nost in krivična zajedljivost njegovih besed zoper Čopa in zlasti zoper Prešerna v abecednem boju. Dobro je namreč vedel, da se Čop ne bi bil postavil po robu ures- ničenju njegove, morebiti najljubše zamisli, ako ga ne bi bila spod- budila Celakovsky in Prešeren. V prvem je videl bolj ali manj po pravici orodje svojih čeških znanstvenih nasprotnikov (Palackv. Safafik i. dr.), ki bi mu hoteli zadati udarec iz njegovo domovine same. Toda kaj vendar se j e zgodilo s tihim Čopom, da je zgrmel kakor »hudournik« z nesluteno veličino svojega filološkega znanja nanj in na nesrečno metelčico, ki sicer res ni najbolj posrečena rešitev njegove abecedne zamisli, a j e kljub vsemu prvi uspešni korak do nje? Tega je kriv edino Prešeren. Kopitar najbrže ni niti slutil, da j e Čop zbiral najmanj že pet let gradivo zoper novo abecedo12 in da sta Čelakovskv ter Prešeren samo sprožila v njem nakopičeno energijo, ki bi si paij tudi brez njiju priborila prej ali slej svobodno pot. Sploh nič ali le malo jo mogel slutiti o tem, da se j e vršilo med Čopom in Prešernom v abecednem boju čudovito sodelovanje, prav za prav medsebojno izpopolnjevanje, v katerem je pa Čop prispeval ne samo v filološkem in polemičnem pogledu mnogo več kakor Prešeren, čeprav j e bil ta voluntaristično in kreativno močnejši del. Veličina Čopovega deleža 12 Prim, njegovo pismo z dne 7. marca 1828 Saviu, v katerem si želi neko delo i tal i janskega »metelkovca« iz začetka 16. stol. Giangiorgia Trissina (1478 do 1550), češ da bi rad videl njegove črke, »ker delajo zdaj tudi našim kranjskim filologom nove črke hude preglavice«. Veda 1914. 252—253. Decembru 1831 mu j e Savio poslal ne samo Trissinovo poglavitno filološko delo, temveč že tudi Discacciamento (zavrnitev), ki jo j e spisal Trissinov najhujš i nasprotnik Agnola Firenzuola. ai bila samo v tem, da j e z ostrim filološkim, sociološkim in moralnim orožjem z lahkoto odbil vse napade združenih ljubljanskih metel- kovcev in užugal Kopitarja samega, temveč tudi v tem, da je sprem- ljal in morebiti celo vodil Prešernov ustvarjalni genij ob tem prvem in usodnem porazu cerkveno-didaktične smeri v našem kulturnem življenju. ^Ako bi ga bil-Kopitar premagal, ne bi samo Čop izgubil svojega znanstvenega slovesa, še večja škoda bi zadela Prešerna. Ivi bi po tem porazu ne imel potrebne ustvarjalne svobode in moči v sebi, niti moralne podpore redkih ljubiteljev umetne slovenske poezije med našim meščanstvom. Nista bila torej samo, kakor j e mislil Kopitar, Prešernov »dolgi jezik« (loses Maul) in prijateljski pritisk na »strahopezdlivega« Čopa vzrok, da je tako odločno, obširno in temeljito spregovoril v svojem »Discacciainentu cli lettere inutili«, temveč Čopovo živo prepričanje, da je v tem trenutku jasna beseda potrebnejša kakor vse drugo, nje- govo filološko, sociološko in estetsko poznavanje problema, zlasti pa njegova ljubezen do naroda in Prešerna ter do njunega vsestranskega kulturnega in umetniškega raz vitka. Kljub temu ne bi bilo pravilno, ako ne bi videli v ospredju abe- cednega boja Prešernove, v tem razdobju življenja izredno tvorne, optimistično živahne, mladostno bojevite osebnosti. Kaj ji j e dajalo ta mladostni žar in pogum, ki se samo v prvem in drugem sonetu pes- nikove tožbe (Sängers Klage) stemnita v fatalistični pesimizem Slovesa od mladosti in Sonetov nesreče? Popolno duševno in telesno zdravje? Zadovoljstvo, da se j e izmotal iz vezi, ki so ga vezale s Klunovo? Lju- bezen do Primčeve julije? Vse to, a vendar še nekaj drugega. Ob kri- tiki Čelakovskega je srečen, vendar se brani goreče pohvale češkega pesnika z nekakšno sramežljivo skromnostjo, ki ni čutiti popolnoma pristna. Ob izbruhu abecedne vojske j e nekam brez pravega tvornega zanimanja zanjo. Prevaja Byronovo Parizino", ki je bila nekako na obodu njegovega pesniškega programa, čeprav v središču Čopovega kritičnega zanimanja ter je mogla imeti s polemikami, ki so se pravkar razdivjale, samo toliko zveze, da pokaže literarnim prijateljem v pri- meru, da bi cenzura dovolila izdajo prevoda, kakšno stopnjo izrazne zmožnosti je dosegel domači jezik, nasprotnikom pa, s kakšnimi živ- ljenjskimi problemi se bavijo svetovni pesniki, medtem ko se oni pohujšujejo nad Prešernovo rahlo ljubezensko pesmijo. Kakor pa narašča srditost polemike med Čopom in metelkovci, tako vzplamteva tudi Prešernov pesniški žar. Netiti so ga morali tudi osebni napadi, polni »mržnje in slepega sovraštva«, ki ga sicer niso zadevali toliko preko polemik v Ilirskem listu, kolikor jih j e občutil v Kopitarjevih cenzorskih pripisih v rokopis IV. zvezka Čbelice in v morebitnih anonimnih pismih ali nepodpisanih rokopisnih paskvilih. Zato j e pri- 13 V narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubl jani hranijo Byronova zbra- na dela v eni knjigi, ki ima preprost, tiskan ekslibris: »Laftnik Andrej Smole«. V n je j si j e Prešeren s svinčnikom numeriral vse kitice Parizine, ki j ih j e prevedel. družil Čopovi repliki na poskus odgovora združenih metelkovskili korifej z dne 1. junija 1.1., dasi se ga le-ta neposredno sploh ni dotikal, prvi sonet iz Pevčeve tožbe z motivom pesnika, ki mora zaradi pre- ganjanja svojih pesmi, zloženih v materinem jeziku, peti v tujem. Cez teden dni j e priobčil na istem mestu sonet o nesreči spoznanja, ki mu hromi duha, slabi voljo, da bi se bojeval za-dobro in ga tira v obup. Tretji sonet, trdo, a pravično satiro na Kopitarja zaradi njegovega sramotnega ravnanja z rokopisom IV. zvezka Cbelice, j e zatrla cen- zura. Po Kopitarjevem pamfletu z dne 6. jul i ja 1833 pa j e publiciral, kakor je znano, že v prihodnji številki Ilirskega lista Gazele, v na- slednji številki pa venec Literarnih šal (Literarische Scherze). To naraščanje Prešernove pesniške aktivnosti med abecednim bo- jem soglaša glede na jakost in miselnost z razvojem Čopovega pole- mičnega pisanja. Da bi dokazal jalovost prizadevanj posameznih filo- logov ali ozkih filoloških združb, spremeniti ustaljeno književno pisavo oblikujoče se ali izoblikovane družbe, je Cop opozoril že v dodatku Ii kritiki Čelakovskega na ponesrečeno abecedno reformo rimskega cesarja Klavdija (41—54) in italijanskega dramatika in filologa Tris- sina. V tretjem delu prvega članka o slovenski abecedni vojski (13. aprila 1833) pa je podrobneje razložil bistvo Klavdi jeve in Trissi- nove reforme latinske ozir. italijanske abecede. Na osnovi poglavitnega zadevnega spisa Trissina: Epistola del Trissino de le Lettere nuuva- mente aggiunte ne la lingua italiana, Viceiiza MDXXIX, katero mu je decembra 1831 poslal Savio iz knjižnice svojega očeta, kakor priča podpis na naslovni strani eksemplarja v Nar. in univ. knjižnici v Ljub- ljani, se j e posebno pomudil pri analizi italijanske abecedne vojske, ki ga j e zanimala tudi zato, ker j e Trissino poskušal utemeljiti »pri- Ы izno z istimi razlogi« potrebo svoje reforme, kot so jih navajali metel- kovci za svoje. Navedel j e tudi polemično literaturo zoper Trissina, me»; katero ga j e najbolj prepričal spis Discacciamento delle nuove lettere inutihnente agiunte nella lingua toscana Agnola Firenzuola.14 Ko je Čop pokazal polom abecednih reform v antiki in renesansi, se je vrnil v sodobnost. Moderne zahteve po fonetičnem črkopisu racionalistično-romantičnih filologov Adelunga, Grimma, Kopitarja in drugih j e odbijal z mislimi knjige Vollständige Grammatik der neu- hochdeutschen Sprache, Berlin 1827—32, ki jo j e napisal dandanes že pozabljeni romantičn i filolog H.(einrich) Bauer.15 Nemec j e zavrnil 11 Kopitar se jezi v pamfletu Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit na Čopa zlasti tudi zato, da si j e Duperron-Čop izbral med vsemi nasprotniki »plemenitega« Trissina za svojega »patrona« prav »najmanj plemenitega« r irenzuola (1493—1548), »vrednega pa jdaša« brezčastnega in brezvestnega I i etra Aretina. Očitek j e Čopa hudo zadel, kakor pričajo Savi j eva pisma njemu, ker j e vseboval nekakšno podlo namigavanje na njegovo pri jatel jstvo s Prešernom. 15 Kopitar ga zašmehljivo imenuje na istem mestu Čopov »patron dr. Bauer von Kyritz«, ker j e Bauer uvod svoje knj ige datiral v pruskem mestecu Kyritz blizu Potsdama. Prva zvezka njegove gramatike sta v ljub- l janski Nar. in univ. knjižnici. zahtevo po fonetskem pravopisu, češ da je književni jezik dogovorno kulturno občilo in izrazilo omikane družbe in da se ga j e torej treba učiti in naučiti ter pri tem opustiti kolikor mogoče vse prirojene in privzgojene dialektične posebnosti. Cop se docela strinja z Bauerjevimi nazori in pristavlja, da je za ustvaritev slovenskega književnega jezika potrebno pisati to, kar j e v dialektih splošnejše, etimološko pravil- nejše in blagoglasnejše. Poudarja, da se kultura širi iz mest in da morejo mesta na Slovenskem samo toliko pripomoči k izobrazbi slo- venskega jezika, kolikor bodo širila kulturne pridobitve antike in renesanse. Tako je 011 pokazal prvi med nami teoretsko na družbeni izvor in družbeno funkcijo književnega jezika kot najvažnejšega kul- turnega sredstva naprednejše družbe, ki ustvarja na živili jezikovnih elementih zamirajoče družbe svoj književni jezik in ga razvija v skladu s svojimi kulturnimi in socialnimi cilji. S tem je Cop dopolnil na filološkem in polemičnem področju, kar j e povedal Prešeren v obliki pesniške satire v Novi pisariji, v sonetu Al prav se p i še . . . , v Sršenih, pa tudi v nežni liriki svojih ljubezenskih pesmih. Nekaj me- secev na to je Prešeren napadel Kopitarja z Literarnimi šalami, ki so povsem izvirne, samo v zadnji Du staunst, mein Freund!. . . je uporabil v tretjem in četrtem stihu rimo: Regel — Flegel, ki jo beremo tudi v »Literarni šali« Avg. W. Schlegla: Friedrich Schlegel und Hegel.18 Največjo moč sta črpala v abecednem boju Čop in Prešeren iz spoznanja, da pri narodu, ki ima skoraj tristoletno književno tradicijo, pa naj bi bila le-ta v nekih dobah še tako šibka, ne more biti pogoj književnega razcveta fonetski črkopis, ki bi teoretsko odprl vrata v književnost vsem neštevilnim inačicam živega slovenskega govora, razcepljenega zaradi zgodovinskih in zemljepisnih vzrokov v veli- kanski mozaik, temveč da mora takemu narodu določati jezik in črkopis po dogovoru njegova kulturna družba, ki piše in bere književna dela. In posledica Prešernovega pesniškega in Čopovega polemičnega dela je bila, da je ta družba med slovenskim izobraženim meščanstvom ob abecednem boju naraščala.17 In zanjo sta začela snovati od avgusta 1833, ko so potihnili abe- cedni viharji in je vsak dobromisleči človek lahko spoznal, na kateri strani sta prihodnost in napredek, oba, Cop in Prešeren. Izjalovili so se vsi reakcionarni naklepi zoper IV. zv. Krajnske Čbelice, brezuspešni 10 Sploh pa j e vzel Prešeren iz Schlegla bol j samo naslov za svoje Lite- rarne šale kot k a j drugega, medtem ko pa Predgovor in Zagovor Sršenov skoraj soglašata s Schleglovim Predgovorom (Vorwort) v ciklus Epigramme und Literarische Scherze auf Zeitgenossen v Musenalmanachu za 1832. Od tarn jo tudi spodbuda za Prešernov epigram Čebelice šestomerjovcam (gl. Schwie- rige Kunst Hexameter zu inachen) in od tam tudi misel in forma za distill: Viel kratzfüsselnder Bückl inge . . . , ki j e z njim »počastil« Сора iz Celovca 13. febr. 1832. 17 Prim, stavek iz Prešernovega pisma Celakovskemu z dne 29. aprila 1833: Seitdem Ihre wohlwollende Rezension unser Unternehmen auch bei Leuten, die kein eigenes Urteil haben, in etwas akkreditiert hat, nehmen sich die Herren . . . so bili Kopitarjevi porogljivo naivni in hudobno izmišljeni napadi na Čopa v Besedi o ljubljanskem abecednem prepiru, saj je mogel čutiti vsakdo, ki j e poglavitna nasprotnika vsaj nekoliko poznal, da ne veruje vanje niti pisec sam in da preobrača v njej bolj učenjaške kozolce v pomiritev svojih ljubljanskih učencev, kakor da bi hotel resno dokazati, da j e Čop, ta »strašansko načitani mož«, dvoličnež à la Francoz Jacques Davy Du Perron (1556—1618)18, ki se j e v mladosti odrekel protestantizmu in se spremenil v njegovega največjega na- sprotnika, in da bi se mogel s primernim »traktiranjem« v kakšni ljubljanski gostilnici spremeniti iz najostrejšega kritika metelčice v njenega spoznavalca in livalilca, potem ko je v svojem Discacciamentu uporabil zoper njo velik del svoje neizmerne načitanosti. Ne vemo, o čem je tedaj razmišljal Čop, iz Prešernovega pisma Čelakovskemu z dne 22. avgusta 1836 moremo spoznati samo, da se j e tedaj resno pripravljal, da bi dal svojemu narodu nekaj sadov svojega duhovnega preobilja, kar je izrekel Prešeren tudi že leto dni prej v elegiji Dem Andenken. . . z verzom »Um auszuspenden von dem Ueberflusse«.1" Prešeren pa j e takrat gotovo začel resno misliti na Sonetni venec. Zmagoviti skupni boji so ga tako združili s Čopom, da si težko mislimo, da mu ne bi bil razodel novega načrta in ga prosil nasvetov. Toda kakšni so bili ti nasveti? O tem ni sledu v ohranjenem gradivu. Edino, kar je trdno pred nami, je resnica, da je izšel skoraj natančno ob letu prvih abecednih bojev, priložen istemu Ilirskemu listu, kjer so se ti boji vršili, izdan na lastne stroške kot avtorjeva zasebna priloga — Sonetni venec. Notranja zveza te pesnitve z orisa- nimi dogodki in z nekaterimi prejšnjimi Prešernovimi deli, zlasti z Gazelami j e dobro vidna in se da s podrobno analizo tudi dokazati.*" Pocla tu hočem podati samo nekaj misli o Sonetnem vencu kot formal- nem umetniškem fenomenu, kakršen je mogel biti Prešernu v misli po končani abecedni vojski. Zmaga je zahtevala od obeh prijateljev na- daljnjih dejanj. Ustvariti je bilo treba nekaj velikega, enkratnega ne samo nasprotnikom nakljub, še bolj prijateljem v potrdilo, narodu pu v nadaljnjo kulturno rast. To bi mogla doseči samo velika pesnitev, ki bi zrasla iz globin pesnikovega srca, a bi imela pri vsej intimnosti avtorjeve ljubavne poslanice občenarodno in občekulturno veljavo. Napisati bi torej bilo treba umetniško delo, ki bi pričalo, a ko sodimo po skupnem kulturnem programu Čopa in Prešerna, kakor sta ga defi- nirala. med abecednim bojem, o organski, slovenski sintezi antike, ' 18 Kopitar piše stalno njegovo ime Duperron, najbrže iz hudobije zaradi hotene etimološke zveze z glagolom duper, da bi tako označil tudi Čopa kot s leparja . Nouveau Larousse illustre, tome III. 884 ga piše Du Perron. 10 Morebiti se j e tedaj pripravljal , da konča študijo o pesniku Vincenzu Montiju, ki jo j e obljubil Savi ju že 1831.1., ko se j e zaradi tega mudil v Milanu in Benetkah. Morebiti j e snoval ka j o dveh modernih pesnikih, ki sta ga vsak na svoj način hudo zanimala, o Bvronu in Stendhalu. Ne vemo. Vemo samo, da j e bil jeseni 1833.1. v Trstu in da se j e odpravljal tudi na Dunaj , kamor pa ni dospel. '-'" To 1)0 naloga enega prihodnjih prispevkov. renesanse in romantike na stvarnih tleh slovenskega življenja v pred- mareu, v formalnem pogledu pa hi moralo biti pesniško delo, ki bi bilo oblikovno in vsebinsko višje od dosedanjih Prešernovih pesnitev, zlasti od njegovih sonetov in Gazel. In kateremu izmed obeh je prišlo med tem razmišljanjem na misel forma sonetnega venca — Čopu ali Prešernu ? Oba sta jo teoretsko lahko spoznala iz italijanske slovnice Nemca Fernowa21 in iz nemških metrik Grotefenda in Dilschneiderja. Ker je pa Fernow na splošno vir vsem nemškim metrikom, ki razpravljajo o sonetnem vencu splošno znane oblike, ki jo on pripisuje članom sienske akademije deglTntronati, in se Grotefend naslanja skoraj dobesedno nanj, medtem ko j e Dilschneider22 o te j obliki kaj redkih besedi, je za naše raziskovanje dovolj, da si ogledamo Fernowo pisanje o tej pesniški obliki. Prej je pa treba še spet razmisliti o tem, kdo bi bil utegnil iskati formalnih nasvetov v Fernowu: Čop ali Prešeren? Zdrava pamet nam pravi, da pesnik, saj j e prav on bil takih nasvetov tedaj potreben. A mogel bi biti tudi kritik, ki se j e nanj obrnil pesnik s prošnjo za nasvet in pomoč, toda če pomislimo, da j e bila že tedaj oblika sienskega sonetnega venca v italijanski pesniški teoriji in praksi tako malo poznana, da ni danes mogoče ugotoviti z ljubljan- skimi in zagrebškimi knjižnimi pomagali nobenega pesnika, ki bi jo uporabljal, in nobenega kritika, ki bi jo razlagal,23 je težko misliti, da bi se Čop navduševal za tako obskurno in v najboljšem primeru za 21 Koliko j e Karl Ludwig Fernow (1763—1808), ki j e živel dolga leta v Italiji , v resnici bral neki italijanski sonetni venec sienske oblike, in koliko se j e morebiti zanašal na pričevanje Francesca Saveria Quadria , ki j e v knjigi Delia Storia, e della ragione d'ogni poesia, vol II, lib. 2, v Milanu MDCCXLH, posvetil celo poglavje sonetnim vencem (Sonetti a corona) in razpravl jal na str. 47 tudi o sienskem sonetnem vencu, j e težko reči. Treba j e pa priznati, da nekatere misli v Fernowu pričajo vendarle o tem, da j e moral imeti avtor o sonetnem vencu še drugo literaturo, ne samo Quadria , morebiti celo tudi kakšne pesniške vzglede. V l jubl janski Nar. in univ. knjižnici sta prva (1804) in druga (1815) izdaja Fernowe slovnice. Znano j e tudi, da j e Čop imel Grote- fendovo in Dilschneiderjevo metriko in poetiko, s a j ju j e citiral poleg Lange- jeve celo v dodatku h kritiki Čelakovskega. Ali j e Čop poznal Crescimbeni- jevo knjigo Istoria della volgar poesia, Vinegia 1731, ki j e po Quadriu vir za siensko obliko sonetnega venca, nisem mogel ugotoviti. V seznamu njegovih knjig, ki so ga sestavili po njegovi smrti, j e ni najti. Tudi med drugimi Čopo- vimi knjigami iz itali janske književnosti ni bilo menda, kolikor se da pre- soditi, nobene, ki bi govorila o tej obliki sonetnega venca ali prinašala kakšen primer. 22 Naslov Çrotefendove knjige j e : Anfangsgründe der deutschen Prosodie, Giessen 1815; Dilschneiderjeve: Verslehre der deutschen Sprache, Cöln 1823, in Langejeve: Entwurf einer Fundamental-Metrik, Halle 1819. Vse tri knj ige so bile ob Čopovi smrti v njegovi biblioteki, danes sta prvi dve v NUK. 23 Slovnica B. Biagiol i ja Grammaire italienne élémentaire et raisonee, A Milan MDCCCXXIV, ki j e bila s svojim metričnim delom važno pomagalo Cor >u pri analizi formalnih problemov v Prešernovih sonetih, sonetnega venca sploh ne omenja. 2e dne 7. marca 1828 j e v tej zvezi Čop pisal Savi ju : »Ka j mislite o Biagiolijevi teoriji i tal i janskega stiha v njegovi knjigi Grammaire Italienne, če jo poznate? Ali katera teorija o tem j e po vašem mišl jenju sploh najbol j ša?« Veda 1914, 256. 16 241 tako precioziio, igračkasto zvrst. Ko j e razlagal v dodatku h kritiki Celakovskega italijanske pesniške forme, je ni omenil niti z besedico. Verjetneje se mi torej zdi, da je naletel med listanjem po Fernowi slovnici ozir. po Grotefendovi metriki nanjo — Prešeren in da je njen tamkajšnji precej podrobni opis z nenavadno močjo zamikal njegovo ustvarjalno domišljijo. Fernow opisuje sienski sonetni venec takole: »Pozneje j e Akademija degl'Intronati24 v Sieni določila število sonetov, ki so potrebni za sonetni venec, in predpisala nov nučin, kako jih j e treba vezati med seboj. Po teh določilih spletajo navadno vence pesniki novejše dobe. Sonetni venec sienske akademi je tvori petnajst sonetov, zadnji od teh se imenuje sonetto magistrale, mojstrski sonet, ker j e med vsemi najtežji . T a sonetto magistrale podaja začetne in končne stihe ostalim štirinajstim sone- tom, in sicer takole: Prvi sonet se pričenja s prvim stihom mojstrskega soneta in se zakl jučuje z drugim; drugi se pričenja spet z drugim stihom inagistrala in se končuje s tretjim; tret jega pričenja tretji in završuje četrti verz magistrala in tako naprej skozi vse sonete venca do štirinajstega, ki se prične z zadnjim stihom soneta magistrale in se končuje z njegovim prvim stihom, potem pa sledi mojstrski sonet sam in zveže venec (und den Kranz schliesst). O tem zadnjem sonetu pomni troje: 1. Vsak njegov stih mora biti popolnoma smiseln, ni pa potrebno, da j e s prihodnjim stihom povezan, da bi tako mogel tem lože vsak stih mojstrskega soneta podati začetne in končne stihe ostalih sonetov, ker pa morajo imeti kl jub temu vsi stihi v sonetu magi- strale notranjo zvezo, da morejo tvoriti celoto, j e lahko umeti, da j e ta sonet vreden svojega imena, in da ga j e mogoče zložiti samo z velikimi težavami, ki jih more srečno premagati samo mojster v pesniški umetnosti. 2. Rime v "sonetu magistrale morajo biti prestopne tako v kvartinah kakor v tercinah. kajti ako bi stale v drugem zaporedju, bi se v kvartinah in tercinah vedno ponavljale v nekaterih drugih sonetih iste rime. 3. Slednjič morajo biti rime mojstrskega soneta lahke, da ne delajo preveč preglavic pesniku pri iskanju ustreznih rim v drugih sonetih.«2IS Grotefendov opis sonetnega venca j e krajši, bistveno soglaša z opisom Fernowa, novo je morebiti samo to, da morajo biti po njegovem sonet je zvezani s skupno vsebino in s prepletanjem svojih rim (durch einen gemeinschaftlichen Inhalt und durch Verschlingung ihrer Reime).20 Dilschneider je še bolj redkobeseden, tako da bi po njegovem receptu težko mogel nekdo zložiti sonetni venec. 21 O tej akudemiji »gluhih«, t. j. »za vso posvetno rabo oglušelih in zatop- ljenih v poezijo in humanistične vede«, sta mi bila na razpolago dva spisa: 1. v V. dodatku knjige Curzio Mazzi, La Congrega dei Rozzi di Siena, vol. II. Firenzc 1882, od str. 385 do 405, drugi v 3. zvezku knjige Michele Maylender, Storia delle accademie d'ltalia, Bologna 1929, str. 350—362. V prvem sploh ni besedice o tem, da bi ta sienska akademi ja imela kdaj ka j posla s sonetnim vencem, v drugem pa pripoveduje avtor, da omenja jo literarni historiki kot iznajdbo intronatov » I I s o n e t t o a c o r o n a ai quindici Sonetti et il S o n e t t o M a g i s t r a l e « . Maylender se sklicuje pri tem na knjigo jezuitu Quadr ia , ki smo jo omenili v opombi 21, kar bi pričalo, da j e svojega avtorju slabo razumel. Prošnja za pojasnilo o izvoru in obliki sienskega sonetnega venca, ki jo j e pisec pričujoče ruzprave naslovil po Nar. in univ. knjižnici v L jubl jani na sienski Istituto comunale di arte e di storia, j e do danes ostala brez odgovora. 25 Fernow, Italienische Grammatik, 773—774. 28 Grotefend, Anfangsgründe der deutschen Prosodie, 234. Tak j e opis sonetnega venca v onih nemških poeti k ah, ki sploh govore o tej obliki in ki jih je Prešeren mogel imeti v roki. Toda kakšna je bila poetična praksa italijanskih pesnikov, ali kratko rečeno>, ali je Prešeren sploh poznal kakšne italijanske sonetne vence in ka- tere? Iz knjig v ljubljanski in zagrebški univerzitetni knjižnici ni mogoče ugotoviti, ali j e res sienska akademija deglTntronati določila tako obliko sonetnega venca, kakor jo opisuje Fernow, niti ni mogoče iz njih zvedeti, kateri italijanski pesniki so zlagali v tej obliki pesmi. Da se ugotoviti samo nekoliko nepomembnih poetastrov iz Quadrija, ki so vezali svoje sonete po tistih pravilih v vence, kakor jih j e baje predpisala sienska akademija deglTntronati. Avtor govoriči sicer o neznanski množini sonetnih vencev, slednjič pa imenuje samo en pri- mer »sienskega« venca, v katerem opeva neki Alessandro Lami Kri- stusovo trpljenje.27 Tega venca pa Prešeren gotovo ni bral. Tudi siste- matsko iskanje po naših dokaj bogatih zbirkah zbranih in izbranih del italijanskih pesnikov ni obrodilo sadu. Vse, kar se j e dalo» zvedeti z iskanjem v knjižnicah in s povpraševanjem pri strokovnjakih, se da strniti v tale borna spoznanja, ki so za sedaj še začasna, a bodo najbrže po nadaljnjem sistematskem iskanju postala v poglavitnem trajna: 1. V italijanski pesniški teoriji in praksi j e veljal sonet od nekdaj glede na svoj muzikalni izvor ter na ustrezno strukturno in vsebinsko adekvatnost ter zaključenost kot popolni umetniški organizem, ki more in mora podati v svoji strogo določeni formi —'celotno, pa bodisi še tako mogočno pesnikovo doživetje. 2. Tako pojmovanje soneta se samo v sebi upira spi et an ju posa- meznih sonetov v kakršne koli sonetne vence, v katerih bi bili posa- mezni sonetje, glasniki istega osnovnega pesnikovega doživljaja, struk- turno in vsebinsko povezani v nekakšne »nadsonete«, ki v njih posa- mezni sonet ne bi bil več samorasel organizem. 3. Kakor se izrodi prej ali slej vsaka umetniška forma, tako se j e sprevrglo tudi označeno »klasično« pojmovanje soneta in v italijan- skem slovstvu so kmalu začeli spletati posamezne sonete v vence. To se j e posebno razbohotilo konec XVI. in v XVII. stoletju, v poglavitnem torej v dobi baroka. Kljub tej razširjenosti so pa sonetni venci veljali tako pri pesnikih kakor pri bralcih in kritikih kot nekakšne hibridne tvorbe, ki so najprimernejše za bolj ali manj izrazito priložnostno poezijo, kolikor ni bila sploh vsa poezija te dobe priložnostnega zna- čaja. ker ji je pač manjkal najvažnejši element čiste poezije — izpoved, oziroma zato, ker j e bilo pri večini mišljenje in čustvovanje tako konvencionalno, da nas tudi takrat, kadar je zamišljeno in izraženo kot izpoved, ne zanima in ne gane. 4. Redki sonetni venci italijanskega slovstva, ki jih je bilo mo- goče z našimi knjižnimi pripomočki ugotoviti in ki imajo tudi umet- 27 To Quadr i j evo redkobesednost bi si mogli morebiti razlagati s tem, da jo bil jezuit in da najbrže ni maral sonetnih vencev zaradi njihove erotične vsebine. IG* 243 niško vrednost in ceno, so drugače spleteni med seboj, kakor so to določali baje predpisi sienske akademije. To so Sonetti de niese in Sonetti de ta semana Toskanca Folgoreja iz San Gimignana, zloženi v začetku XIV. stol.,28 sonetje XXVI—XXV111 iz knjige Francesca Petrarca: Sonetti e canzoni di F. P. in vita di Madona Laura2", Coron ale (Alla serenissima Margherita Gonzaga, duchessa di Ferrara) Torquata Tassa30 in prvih deset sonetov v Ljubezenskih poezijah (Poesie amo- roso) Vittoria Alfierija.31 5. Ker j e verjetno, da je Prešeren poznal Petrarcov, Alfierijev in morebiti celo lasso v sonetni venec, jih hočemo kratko opisati in ome- niti pri tem tudi sestavo Folgorejevih sonetov, ker se je v tem vencu ideja formalne povezanosti posameznih delov organsko razvila iz nji- hove ciklične vsebine in deskriptivne narave. Ti sonetje so spleteni v vrsto žanrskih sličic, ne da bi bil pesnik uporabljal kakšne posebne metrične ali stilne umetnije. V sonetih o mesecih prikazuje Folgore dobi primerne zabave neke vesele družbe gospodičev v vseh dvanajstih mesecih leta, tako da mu je snov sama narekovala nekakšen venec dvanajstih sonetov, kakor hitro se j e odločil, da bo veseli direndaj vsakega meseca prikazal v sonetni obliki. Tem dvanajstim sonetom je dodal še posvetilni sonet. In v sonetih o tednu opeva gosposke zabave v posameznih dneh tedna, tako se mu je spet ponudil sam od sebe venec sedmih sonetov, z osmim posvetilnim na čelu. Omenjeni Petrar- covi trije sonetje so pa povezani s skupno vsebino in z istimi rimami. V njih opeva Lavrin odhod, divjanje naravnih elementov zaradi tega, njeno vrnitev ter blago tišino v naravi, ki j e odsev pesnikove sreče, ker spet diha in živi v Lavrini bližini.82 Ako beremo te sonete tako, kakor smo jih razporedili v opombi, vidimo, da imata XXVI. in XXVIII. sonet rime z istimi samoglasniki, XXVII. sonet prav tako, samo da so prejšnje notranje rime iz kvartin in tercin tu na zunanji, zu- nanje pa na notranji strani. Tassov Corouale j e najbolj podoben tako imenovanemu sienskemu sonetnemu vencu. Prvi verz prvega soneta ее samo malce spremenjen ponovi kot zaključni verz zadnjega, to je dvanajstega soneta; zadnji verz prvega soneta se ponovi kot začetek drugega soneta, njegov poslednji verz kot prvi verz tretjega soneta in tako naprej. Vsebina mu j e precej težko1 umljiv, baročni slavospev Margheriti Gonzaga z nekaterimi vroče doživetimi lirskimi digresijami. 28 Prim. Folgore di San Gimignani, 1 Sonetti, Torino, Collezione di clasici Italiani con note vol. XXII. 20 Rime di F. P. col comento del Tassoni, del Muratori e di altri. Padova 1820. vol. II, 152—158. 30 Rime scelte e Aminta di T. T. Milano 1824. 186—192. 31 Poesie originali di V. A., Piacenza 1810. 111—120. 32 V tem zaporedju bere to sonete komentator Tassoni, z njim se strinja tudi Giuseppe Rigutini v Hoeplijevi izdaji iz 1896.1. Novejših izdaj nisem videl. Kl jub temu beremo tudi v Rigutinijevi izdaji in menda v vseh drugih te sonete v nelogičnem zaporedju, tako da sledi tragičnemu sonetu o Lavri- nem odhodu veseli sonet o njegovi vrnitvi, le-temu pa sonet o pesnikovi žalosti, ker j e ona še vedno odsotna. lu Alfierijev venec? V prvem sonetu opeva pesnik prečudno lepoto svoje dame od njenih črnih kodrov do drobnih nožic, v ostalih sonetih pa posamezne dele te lepote, tako da ponovi v drugem sonetu začetek prvega, v nadaljnjih pa povzema v prvem stihu samo najvažnejšo besedo iz zaporednih vrstic prvega soneta in razprede nato O' njej cel sonet. K a j si je mogel pomagati z vsemi temi primeri Prešeren, ko je razmišljal oh Fernowem ali kakem drugem opisu misterioznega sien- skega sonetnega venca o svojem novem pesniškem načrtu? Ali j e ka j silil v prijatelja Čopa, naj mu priskrbi po Saviju kakšne italijanske primere za to tako zapleteno pesniško obliko? Ali mu je morebiti naročal v začetku septembra 1833, ko j e Čop potoval v Trst in ga j e Savio vabil celo v Benetke, kjer se j e tedaj mudil Matijev brat Janez, naj se ogleda po kakšnih sonetnih vencih, zloženih v maniri sienske akademije? Iz Savijevih pisem Čopu iz tega časa j e pač razvidno, da je Matija ponovno spraševal svojega italijanskega prijatelja za podatke in knjige o Trissinovi abecedni reformi, ozir. o najvažnejših oponentih zoper njo, da je 11. pr. po Kopitarjevi grobi Besedi o ljubljanskem abecednem prepiru (6. junija 1833) za božjo voljo prosil prijatelja Savija, naj mu izpiše iz Tiraboschijeve knjige Storia della letteratura italiana vse o tem in naj mu pošlje ponovno najnatančnejše podatke o Trissinovih nasprotnikih, toda niti besedice ni v tej prezaniinivi korespondenci, ki bi kazala na to, da se j e Čop jeseni 1833 ali pozneje zanimal za sonetne vence.33 Vse meri nekako 11a to, da je Čop sodil o sonetnem vencu kakor večina takratnih estetov in kritikov, namreč da je to izumetničena forma, ki ji ni mogoče vdihniti življenja in duha. Morebiti pa je poiznal Prešeren nemške sonetne vence in se ni kdo ve ka j zmenil za njihove italijanske vzore? Leta 1825. je izdal neki Eugen baron von Vaerst z dvema prijateljema v tedaj pruskem Wroclawu (Breslau) knjigo Hundert Sonette, v kateri je bil baje so- netni venec sienske akademije.34 In 1828 j e izdal nemški pesnik Ludwig Bechstein (1801—1860) knjigo sonetnih vencev (Sonettenkränze), za kar ga j e vojvoda v Mein ingénu poslal študirat univerzo.86 Toda tudi v nemških sonetnih vencih Prešeren najbrže ni iskal, ako j e po naključju zvedel za katerega, saj v njih tudi ne bi bil mogel 33 Savio je s težavo zbral zaprošene podatke, kakor spoznamo iz njego- vega pisma Čopu z dne 14. ju l i j a 1833, vendar se j e tako potrudil, da jih j e Čop mogel uporabiti že 27. j u l i j a v članku Slowenischer ABC-Krieg No. 3 kot odgovor 5. odstavku Kopitar jevega pamfleta. 34 Prim. Dr. Heinrich Welti, Geschichte des Sonettes in der deutschen Dichtung, Leipzig 1884, 229. Vaerstova knj iga pa j e morala biti v tedanji Av- striji zelo redka, danes j e nima niti dunajska Nacionalna, nekdanja Dvorna biblioteka niti nobena druga avstri jska javna knjižnica. 36 Bechstein j e priobčil 1834.1. v almanahu Taschenbuch der Liebe und Freundschaft gewidmet, ki ga j e izdal Dr. St. Schütze v Frankfurtu na Meni, sonetni venec z naslovom Liebe. Oblika j e tista, ki jo pripisujejo sienski akademiji , vsebina osladna čustvenost, forma šepava, brez plastike in načrta. Če so bili tudi njegovi prvi sonetni venci taki, kakor j e ta, bi bili morali Prešernu zagreniti vsako vesel je do te oblike, če bi jih bil slučajno bral. najti tega, kar je bila njegova najintimnejša lastnina konec 1833 in v začetku prihodnjega leta in kar se je moralo kmalu utelesiti v njegovi novi pesnitvi. Njen nastanek je zagrnjen v nepredirno temo, ker jo poznamo samo v njeni prvi končni obliki, tako kakor je 22. febr. 1834 izšla priložena Ilirskemu listu. Ker se nam niso ohranili nobeni roko- pisni osnutki, nobene variante ali ka j podobnega, moremo samo iz njene končne podobe in zunanjih okoliščin sklepati o procesu njenega nastajanja. Tu je vidna na ozadju vsega, kar smo rekli o Prešernovem in seveda tudi Čopovem deležu v največjem in najdoslednejšem, pod najširšimi kulturnimi obzorji se dogajajočeni kulturnem boju v naši zgodovini, Prešernova orjaška ustvarjalna volja, ki se j e trenutno ustavila ob formi, ustrezajoči vsebini, pesnikovi literarni izobrazbi, njegovemu razpoloženju in končno tudi načelom, za katere sta se gnala Prešeren in Čop v pravkar končanem boju. Ta vsebina j e bila zelo kompleksna, skoraj univerzalna, kakršna je pač vedno vsebina, ki plamti v ustvarjalni volji, iz katere se rodi velika umetnina. Vsakdo more ugotoviti, da j e bila v njenem osrčju pristna, velika ljubezen do ženske, kakršne j e zmožen samo človek, ki je v trpljenju izkusil in doumel resnico, da j e umetnik, ki je zdvomil nad žensko, tudi najbliže strašnemu cilju, da izgubi vero v človeštvo sploh in s tem smiselnost v kakršno koli ustvarjanje. Kakor vsak veliki umetnik se Prešeren giblje skoraj vedno blizu tega omotičnega oil ja, pa se zato na drugi strani tem krepkeje oklepa ljubezni. S tem čustvom se v temeljnem doživetju Sonetnega venca druži živa, enako močna ljubezen do domovine, to je ponosna, čeprav za sina takega naroda, kakor smo bili tedaj Slovenci, premnogokrat do solz boleča zavest, da so ljudje, ki so te vzredili, kakor tudi oni, s katerimi živiš in se boriš, povezani s teboj z vezmi iste krvi, iste usode in iste zemlje. Velikemu človeku je tudi dvom v ozko domovino prav tako blizu kakor dvom v to, da bi ga mogel razumeti človek drugega spola. Ali za Prešerna, ki je bil prvi med gorečniki svoje nesvobodne in nekul- turne domovine, prvi in največji bojevnik za njeno popolno duhovno in narodno osvoboditev, j e bila velika, tvorna ljubezen do domovine tako imanentna, da bi brez nje na mah prenehal biti, kar je prav za prav bil. K tema življenjskima, poglavitnima komponentama Prešernove ustvarjalne volje se ob snovanju Sonetnega venca organsko pridružuje dvoje svetovno-kulturnih komponent, ki vsaka zase razsvetljuje, ob- enem pa veže Prešernovo osebno in slovensko narodno usodo z usodo vseh genialnih ljudi ter vsega evropskega človeštva. Prva iz le-teh je trubadursko renesančni kult izvoljene žene, ki se je zavezal v krščanskem marijanskeni češčenju, se razcvetel v Dantejevih in Petrarcovih pesnitvah ter se po baročnem svojem razkroju oživljal spet v romantični poeziji. Domovinsko ljubezen pa oklepa in dviga v sonetnem vencu orfejski antični mitos o pesniku, tvorcu kulture in civilizacije, kakor ga je Prešeren najlaže in najlepše izraženega mogel najti v Horacijevi pesnitvi Ad Pisones (Do arte poetica)38, ver- jetno je, da ga je poleg tega inogel spoznati tudi v renesančnih in baročnih interpretacijah, saj se ta snov zlasti v italijanskem slovstvu vedno znova obravnava in variira.37 Kakor moremo v podobi njegove ljubezni do Julije ugotoviti izvirno umetniško upodobitev, kakršne ni bilo pred Prešernom v svetovnem slovstvu, kljub temu da so v njej odsevi Petrarcove, Alfierijeve in Carrérove ljubezenske pesmi,38 tako moremo tudi v njegovi podobi Orfejevega mita videti izvirno doživetje, ki je v organski zvezi z njegovo 1 jubeznijo do domovine in z ljubeznijo do Julije. Vse štiri komponente se popolnoma neprisiljeno preraščajo, da bi bilo težko reči, katera j e bila prva, ako ne bi bilo akrostiha. O akrostihu so imeli skoraj vsi prejšnji in sodobni esteti, koli- kor so ga sploh omenjali, tako slabo mnenje, da so ga šteli k pes- niškim igračkam. Da ga je Prešeren suvereno uporabil v Sonetnem vencu, ki že sam po sebi ni bil na dobrem glasu, da je v le-tem rime v kvartinah in tercinah postavljal drugače, kakor j e zahteval Fernow, skratka da je umel spojiti sekundarne in morebiti same po< sebi res nepesniške prvine z idejno in vsebinsko celoto svoje pesnitve tako popolno, da si Sonetnega venca sploh ne moremo zamisliti drugačnega in da se nam vsaka inačna njegova oblika dozdeva nekam kriva, priča, da je Prešeren zlagal sonetni venec v zavesti popolne umetniške zre- losti in svobode. Zato mu je zaživela shematska oblika z vulkansko vsebino tako popolnoma, kakor da sta bili ustvarjeni druga za drugo. V tem spoznanju nam je prav za prav malo mar, kakšni so bili itali- janski in nemški sonetni venci pred našim. Kljub temu moramo nada- ljevati te študije, da prepričamo o našem doslej bolj intuitivnem kakor dokumentarnem spoznanju tudi tiste, ki se niso tako spojili z vsebino Prešernovega Sonetnega venca kakor Slovenci. ae Prim, verze 390—400, ki se v Sovretovem prevodu glase: Pragozdne ljudi jo odvadil pokolju in zverski prehrani bogov svečeniški glasnik, sèl Orpheus: odtod njegov sloves, da ukrotil jo z glasbe močjo si deročega leva in tigra. Podobno je sklôpil Amphion tebanske zidine iz kamna, ki hodil voljno je za pevcem in zvočnimi strunami plunke. V pradobi sta pesnik in pevec, nosivca modrosti, učila, ka j javna j e last in zasebna, ka j sodi bogu in človeku: zatrla sta križem-hotmštvo, utrdila zakonskim pravice, zidala domove in mesta, vrezâvala v les jim postavo. Tako so boždnstveni vidci dosegli ime si in diko, prišla poezija j e v glas. 37 V Čopovi knjižnici j e bila knj iga: Poesie italiane di Messer Angelo Poliziano, Milano 1825, s prvo renesančno igro o Orfeju. Angelo Ambrogini. s pridevkom Poliziano (1454—1494), j e napisal 1480 igro Fabula d'Orfeo v slogu srednjeveških cerkvenih iger. 38 Ti sledovi po moji sodbi niso toliko v raznih vsebinskih paralelah, o katerih se j e pri nas že večkrat pisalo (prim. Pavel Grošel j , Prešeren in Petrarka, v ZMS, IV (1903), 23—61), kolikor v celotnem doživl ja ju posameznih pesnikov. Petrarku j e Lavra na pr. sonce (II Sole) živl jenja sploh, Prešernu Ju l i j a samo sonce njegove poezije. Več vplivov je morda med citiranimi izda- jami : str. 179, 225, 236. Gle j Poesie di Luigi Carrer, II. edizione, Padova 1832. R é s u m é L'auteur unalyse les expériences personnelles, les faits psychologiques, les idées littéraires et culturelles et les mobiles formels qui avaient pu donner naissance au »Sonetni venec« (Couronne de Sonnets) de France Prešeren. La critique élogieuse et les premières traductions de ses poésies, publiées sur l'initiative de František Palacky par le poète et philologue František L. Čela- kovsky dans le »Časopis Ceského Museum« (Revue du Musée tchèque) en décembre 1832, représentent la première affirmation étrangère, ou mieux, internationale du génie de Prešeren. Ce succès stimula la force créatrice du poète et, en même temps, encouragea son ami et guide littéraire, le philo- logue et esthète Matija Cop, à entamer, en 1833, dans la revue littéraire de L jub l j ana »Illyrisches Blatt«, une diseussion sur la forme, le contenu et les idées dans la poésie romantique slovène. D e telles discussions avaient lieu, en cette époque, dans presque toutes les littératures européennes, exception faite pour celle allemande où le romantisme était dé jà en décadence. Cop prit pour point de départ les deux questions fondamentales problématiques, à savoir: ortographe phonétique ou étymologique? langue littéraire populaire ou bourgeoise? Ibtraça , en éveillant une opposition et des attaques acharnées de la part des romantiques férus d'ethnographie dont le chef était Kopitar, et des partisans du jansénisme-josephinisme et du rationalisme autrichiens surpassés, le programme littéraire d'une synthèse des idées et des formes de l'antiquité, de la renaissance et du romantisme, correspondant aux principes des romantiques allemands et italiens. Il proposa comme moyen d'expression littéraire une langue qui subirait un développement organique à mesure que la littérature produirait des oeuvres de valeur, une langue fondée sur une tra- dition tricentenaire et qui, étant l'instrument de conversation surtout parmi la bourgeoisie cultivée, serait capable de produire une régénération natio- nale et culturelle successive des paysans slovènes et de la bourgeoisie ger- manisée qui deviendraient ainsi un peuple cultivé et libre. Prešeren fut pour Cop un dévoué camarade de combat. Ce ne fut qu'en suite de ses poésies que cette discussion de principe, la première dans notre histoire qui eût atteint le niveau européen, fut possible. Les polémiques littéraires de Cop furent accompagnées par la publication de toute une suite de poésies de Prešeren qui, ainsi, justifiait et défendait le même programme littéraire. Les deux amis emportèrent la victoire; l'idée victorieuse cependant exigeait d'eux de nouvelles actions. Cop continuait ses études des littératures contemporaines européennes et es préparait à publier quelques fruits de sa surabondance spirituelle, tandis que Prešeren se mit à composer son »Sonetni venec«. C'était son amour pour Ju l i j a Primic qui lui en inspira la première idée créatrice, renforcée encore par la victoire dans la »bataille d'alphabet«. Il est probable qu'il ait puisé sa connaissance de la forme, sans avertissement spécial de la part de Cop, dans le livre »Italienische Sprachlehre« de Car] Ludwig Fernow (édition de 1804 ou 1811), ou bien dans »Anfangsgründe der deutschen Prosodie« de Grotefend (1815). Il n'existe aucune preuve que Pre- šeren ait connu une couronne de sonnets italienne dans la forme que Fernow et d'autres attribuent à l'Accademia degli Intronati de Sienne. Les recherches faites dans les bibliothèques de L jubl jana et de Zagreb et les renseignements pris auprès des spécialistes restent jusqu'à présent sans succès. Une question adressée à la Bibliothèque de Sienne est restée sans réponse. Si jamais la forme de la couronne de sonnets de l'école de Sienne décrite par Fernow fût vivante dans la littérature italienne, ce qui, comme il résulte des faits cités, est douteux, elle était, au temps de Prešeren, déchue et hors d'usage. Dans la littérature allemande de la 2ème et de la 3ème décade du 19ème siècle, elle n'apparait que sporadiquement et témoigne plutôt d'une bravoure versi- ficatrice des débutants que de la réalisation d'un problème artistique. Pre- šeren en fut séduit à cause des possibilités qu'elle offrait à sa force créatrice mûrie dans les expériences de sa vie intime et dans l'atmosphère de lu lutte culturelle. En compliquant la forme d'un acrostiche qui, en ce temps-là, jouissait d'une fort mauvaise réputation dans les manuels de prosodie, il se rendit exprès la tâche plus dure. Il employa cette forme comme cadre d'un chef-d'œuvre original exprimant trois sentiments, ou mieux, trois idées, qui alors agitaient son esprit: 1° la conscience de la grandeur et des devoirs du poète (le thème orphique des anciens connu à travers »Ad Pisones« d'Horace, s'y entrelace avec le culte romantique du géni& ooéimue), 2° le désir d'un amour qui serait capable de lui rendre la foi p r e a ù e d a n s la femme et dans l'humanité (conception individuelle et moderne de l'adoration pétrarquiste de la femme), 3° l'ardent amour révolutionnaire de la patrie (sentiment roman- tique moderne). Prešeren trouva que la forme de la couronne de sonnets conviendrait le mieux à la mise en lumière et l'entrelacement réciproque de ces idées et de ces sentiments. De son tempérament génial, et en plein épa- nouissement de sa jeune force créatrice, il composa, en dépit de toutes les autres couronnes de sonnets manquées des litératures étrangères, un chef- d'œuvre poétique. Il réussit à donner, dans cette forme si compliquée, une expression libre et spontanée à ses idées et à ses sentiments les plus profonds qui ne faisaient qu'un tout organique avec leur cadre poétique. Le »Sonetni venec« de Prešeren est le premier chef-d'œuvre monumental qui, jusqu'à nos jours, n'a pas trouvé son pareil dans la littérature slovène. Produit d'un esprit essentiellement original, il est composé dans une forme qui, dans aucune littérature étrangère, n'est si intimement fondue avec l'idée quelle contient. Communiant avec les grands courants d'idées européens, il repré- sente, outre sa valeur artistique originale, un magnifique triomphe final de la lutte que Čop et Prešeren avaient entreprise pour faire sortir la littérature slovène de l'utilitarisme ecclésiastique et didactique et lui ouvrir le chemin de la création artistique autonome.