V NAŠI DR2AVI. Knez namestnik Pavle Be je nastanil s bvojo rodbino na Bledu in bo ostal v SloVeniji nekaj časa. Kraljeva rodbina na poletnih počitnicah na Bledu. Dne 26. junija predpoldne bo izstopili na kolodvoru v Lescah kralj Peter n. v spremstvu svoje matere kraljice Marije in svojih bratov princa Tomislava in Andreja, da bi prebili poletne mesece ob Blejskem jezeru. Na kolodvoru je pričakal visoke goste knez namest--<ik Pavle s soprogo, sreski načelnik, žui-ciii itd. Kraljeva rodbina se je odpeljala po prvem pozdravu v kraljevi grad, na celi poti navdušeno pozdravljena od naroda in letoviščarjev. Obletnica naše vlade. 24. junija je miftilo leto, odkar je plodonosno in na občo zadovoljnost ter pomirjenje v državi prijela za vladno knnilo Stojadinovič-Korošec-Spahova vlada. Člani vlade na potovanjih. V prvi polovici zadnjega tedna se je mudil po raznih krajih Bosne predsednik vlade g. dr. Stojadinovič. — Prometni minister g. dr. Spaho je imel na Dunaju razgovore glede preureditve tujskoprometnih vpraBanj. — Minister dr. Behmen je prebil v Turčiji tri tedne. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrija v dveh nasprotujočih si taborih. Popolnoma očitno je, da bijeta v Avetriji med seboj hud boj dva strogo lodena tabora. V enem je vlada, ki se trudi, da bi spravila na avstrijski prestol Habsburžana Otona; v drugem sb nacijonalisti, ki so odločno za Hitlerja in za priključitev Avstrije Nemčiji. Ostri ukrepi vlade so za nekaj časa bili ugnali hitIerjance, da so se potuknili. V zadnjem času pa se upajo odkrito na dan z deIrnonstracijami proti vladi in monarhistom. Smo že pisali, kako so razbili hitlerjanci na Dunaju v pratru monarhističho prireditev. Isto se je zgodilo v Gradcu 23. junija, ko je izzvenela velika manifeBtacija monarhistov v hitlerjansko deinonstracijo kljub posegu policije. Naci¦jonalistični tabor je močnejši in vplivnejči nego monarhistični. Iz Rumunske prihajajo glasovi o spremembi vlade. Vlado sedajnega ministrskega predsednika Tataresca bi naj zamebjala vlada voditelja kmečke stranke, ki je zagovornik ožjega sodelovanja med Malo zvezo in Italijo. ' Konec sankcij. V minulem tednu je bilo ugotovljeno v angleškem in francoskem parlamentu, da je nadaljevanje s Bankcijami ali kazenskimi odredbami proti Italiji brezpredmetno. Sankcije je že Ddpovedala Čehoslovaška in njej bodo tledile v aajkrajšem času še vse druge Inanjše države, ki so imele dovolj škode od sankcijske nadloge, s katero sta povtročila toliko gospodarskega zla AngliJa ln Društvo narodov. ItaHjaoi in Nemcl v tesnejših objemih. Na letallšču v Berllnu je pristal 24. 6. mo- čan oddelek italijanskih vojnih letal, ki je bil deležen slovesnega sprejema. V kratkem bo oblskal Hitlerja novi italijanski zunanji minister grof Ciano. Vsi ti znaki govorijo za pobotanje obeh fašističnih držav z ozirom na sporazum med Nemci in Italijani glede Avstrije in bodoče politike v osrednji Evropi. Dardanelska posvetovanja. V Montreauxu v Švici so se vršila posvetovanja držav, ki so podpisale 24. julija 1923 takozvano lozansko pogodbo, izvzemši Italijo, ki tokrat ni zastopana. V lozanski pogodbi se je zavezala Tnrčija, da bo pustila dardanelsko morsko ožino med staro Turčijo in Malo Azijo neutrjeno in brez vojaške zasedbe. Sedaj so razpravljali v Montreauxu o novi zahtevi Turčije, naj se lozanska pogodba spremeni in da bo Turčija Dardanele utrdila. Nadalje hočejo Turki, da se prepove tujim vojnim ladjam nad 14.000 ton težine prehod skozi morsko ožino. Tuja brodovja bi smela voziti skozi Dardanele v skupni tonaži 29.000 ton. Samo Rusija bi imela za vse svoje bojne ladje prost prehod. Spor v Montreauxu se je sukal krog ugovora Angležev, ki so proti prosti poti skozi Dardanele za Rusijo. Dardanelska konferenca je bila 25. junija odgodena in se bode nadaljevala po zasedanju sveta in skupščine Društva narodov krog 15. julija. Znaki pomirjenja med Francozi in Nemci. — Komunistične stavke v Franciji. — Predstavniki Francije so se začeli zanitnati za popolno; sprijaznenje z Nemci. Znameniti francoski maršal in vojskovodja Petain se je zavzemal na veliki prireditvi bojevnikov v Verdunu za zboljšanje odnošajev z Nemčijo. Časopisje trdi, da je govoril maršal v imenu vojnega ministra in povdarjajo, da mora ponuditi Prancija po 181etnem premirju Nemčiji roko v popolno spravo. — Levičarska Blumova vlada še ima vedno največje težave s komunistično stavko, ki še traja tned pristaniškim delavstvom in mornarji. Stavka je zavzela nevaren obseg po francoskih pristaniščih ob Sredozemskem morju. Stavkarji so zasedli ladje in jim onemogočajo odhod iz luk. Vladar brez dežele. Pregnani abesinski cesar se pripravlja v Londonu na potovanje v švico, kjer hoče braniti svojo pravično zadevo pred Društvom narodov. Neguš je obiskal te dni v Londonu angleškega zunanjega ministra Edena, kl mu je rekel, da Angliji ni po volji, če bi se mudil v njeni prestolici še nadalje v ulogi vladarja, dokler ni abesinsko vprašanje rešeno v Ženevi pred Zvezo narodov. Ker je neguš vladar brez dežele, bi lahko bival v Londonu samo še kot zasebnik. Pomilovanja vrednemu cesarju so tudi iz švice naznanili, da si ne želi.io njegovega bivanja, dokler ne bo razčistilo njegovih zahtev Društvo narodov. Švica je pač soseda Italije, s katero se ne bi rada razdvojila radi k njej pred Italijani pribeglega vladarja. Cesar se lahko pripelje v Ženevo sarao kot zastopnik Abesinije, da bo razložil pred Zvezo narodov svoje stališče.