Šentjur i, ŠENTJURSKE novice i| 2011 352(497.4 Šentjur) Knjižnica Mestni trg 5b 3230 Šentjur S .MVAK1> TOPSTAR POTREBUJ ETE i pRBvoBnag Zadobrova 69 3211 Škofja KTijl"..........Ščitim |ur..godl.,@l-1..l; »40 47 ,1 44; »ww topst.r na. Kozjansko.info Peter zmeher a p ^——e Cesta Kozjanskega odreda 16. 3230 ■ Teleton: 03< 749 26 00, Osm 041_596_790_ Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega Polžki bela biond< LEON Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 . Mesni narezek Gavrilovič 150g Moka posebna bela Keksi dr. Gerard 600g Sveča m kocka Vino^^^r Jeruzalemčan nova piramida Cene veljajo do razprodaje zalog premetanka in otroci Pa jih spet imamo! Volitve namreč. Zopet bomo šli skozi enako proceduro, kot smo to ničkolikokrat že naredili. V poštne nabiralnike bodo priromali letaki s takšnimi ali drugačnimi obljubami, radijski in TV-oglasi nas bodo iz dneva v dan skušali prepričati, da je program kakšne stranke oz. liste res najboljši v Sloveniji in da bo naš glas spremenil svet. Sem vnet zagovornik volitev. Doslej sem šel na vsake volitve in referendum. Tudi 4. decembra bom šel volit. Kajti če ne oddaš svojega glasu, nimaš niti pravice tožiti, kako ta in ta politična opcija nič ne dela, kako je zavozila državo. Volitve so zame ne samo državljanska pravica, ampak tudi državljanska dolžnost. Nikakor si ne morem predstavljati, da šest od desetih ljudi ne gre v nedeljo zjutraj oddat svojega glasu. Zame je to nesprejemljivo. Spomnim se, kako me je pred leti, ko še nisva bila poročena, žena gledala, ko sem jo v nedeljo zjutraj peljal iz Šentjurja v Gornji Grad na volišče volit. Brez demokracije je kaos, diktatura, ki jo poznamo po svetu. Kjer razni diktatorji kopičijo bogastvo, ljudje umirajo od lakote in potem se zgodijo upori in ubijanje na obeh straneh. Še največ žrtev pade iz vrst nedolžnih, žensk, otrok, ostarelih. Če pozorno prisluhneš zgodbam iz Darfurja in ko se ti obrne želodec ob pogledu na fotografije razkosanih otrok, ki jim čreva silijo iz telesa, vidiš, da smo blagoslovljeni, da živimo v državi, kot je Slovenija. Kjer je glavna jesenska tema, če se lahko homoseksualni pari držijo v javnosti za roke, če lahko vzgajajo in posvojijo otroka. Ne dvomim, da bi se kdajkoli temu otroku godilo kaj slabega, po drugi strani pa imam v spominu sliko deklice, ki jo je oče zalučal z okna na nekaj deset metrov nižji pločnik. Pa je konec koncev živela pri materi in očetu. Da sploh ne omenjam drugih zgodb iz naše bližnje in daljne okolice, kjer so ta mala bitja, otroci, zanemarjena, spolno in čustveno zlorabljena. Po drugi strani pa se nam upira razmišljati, kako dva homoseksualca lepo skrbita za svojega ali posvojenega otroka. Teh otrok je v Sloveniji že nekaj čez 200. Ni prav in lepo, da smo homofobi, nestrpni do vsega, kar je drugačno. Živimo v miru, imamo izredno visok standard življenja in če tako pogledamo, nam nič preveč ne manjka. Našim otrokom nudimo vse, kar jim srce poželi: Strela Mcduinn pulover, Hello Kitty majčko, Winx čevlje ... ne ozirajoč se na dejstvo, da so manj kvalitetni in dražji od klasičnih znamk. Nekaj tisoč kilometrov stran pa za zagotovitev osnovnih človekovih pravic postavljajo kamere, ki snemajo vse nekaznovano nasilje, umiranje in trpljenje. Ker se to dogaja iz dneva v dan, niti medijem ni več zanimivo in ne poročajo o tem. Imamo pa zato kar nekaj revij, ki pišejo o tem, kako je bila kakšna estradnica oblečena, s kom se je pojavila na kakšnem srečanju in niti ene samcate fotografije otroka s črevesjem v naročju. Ali si lahko predstavljate svojega otroka na tem mestu? Oče in mati nekoga ravnokar gledata ta groteskni prizor. Ne zatiskajmo si oči pred tem dejstvom, to se dogaja. Mi pa se ukvarjamo s povsem banalnimi stvarmi, tudi z volitvami. Kot kaže, bomo zopet izvolili stare politične obraze v novem pakiranju. Želimo si sprememb, ki jih ne moremo in ne znamo zagotoviti. Prodajajo nam ene in iste programe z drugim imenom. Ne, jaz nisem za to. Slovenijo bomo rešili pred politično krizo le z novim volilnim sistemom, kjer bomo obkrožili tudi koga drugega, kot tistega, ki nam ga servirajo stranke na pladnju. Seveda pa spremenjenega volilnega sistema od izvoljencev naroda - poslancev - nikar ne pričakujmo, ker njim še kako ustreza takšen, kot je. Še vedno razmišljam o otroškem črevesju na tleh in o muhah na njem ... Jure Godler Kot kaže, bomo zopet izvolili stare politične obraze v novem pakiranju. Želimo si sprememb, ki jih ne moremo in ne znamo zagotoviti. Prodajajo nam ene in iste programe z drugim imenom. Mesečnik Šentjurske novice izdaja MediaStar, založništvo, d.o.o., Pod vrbco 20a, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Jure Godler Lektoriranje: Urška Godler in Polonca Jazbinšek Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: Jure Godler Tisk: Forma Celje d.o.o. 8,5 % DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Pod vrbco 20a, 3230 Senjur Telefon: 040 47 11 33 E-pošta: urednistvo@sentjurskenovice.si Internetna stran: www.sentjurskenovice.si Transakcijski račun: 0600 0037 3219 342 Naklada: 730 izvodov Naslednja številka: 30. novembra 2011 Časopis ]e vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Z 9. redne seje OS Obvoznica ima zeleno luč Sejanje občinskega sveta je 18. oktobra prineslo enega najpomembnejših epilogov tega stoletja. Občinski postopki z umeščanjem navezovalne ceste Šentjur-Dramlje so zaključeni. Napori za začetek gradnje se s šentjurskega bojišča prenesejo na ljubljansko, kjer bodo pomembno vlogo odigrali tako morebitni novi šentjurski poslanci kot lobiranje iz Šentjurja. Najem za stranke brezplačen Že v samem uvodu 9. redne seje sta Cveto Erjavec (SD) in Jože Korže (SDS) želela umakniti točko o oddajanju poslovnih prostorov v najem, saj sta se zbala, da bosta ob strankine prostore. Korže je svoj predlog o umiku te točke zavil v celofan in osrednji želji dodal še prostore društev in javnih zavodov, ki delujejo v javnem interesu. Po krajši razpravi so svetniki z devetimi glasovi za in devetimi proti izglasovali, da točka vendarle ostane na dnevnem redu. Za urejanje vodovoda ustrezna izobrazba Že odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in stanovanjsko politiko, ki ga vodi Jože Artnak (LDS), je podal ugotovitve, da je stopnja izobrazbe za vzdrževanje vaških vodovodov previsoka, in podal predlog, da se vodomeri iz objektov prestavijo izven teh. Če je vodomer v objektu, je vzdrževanje vodomera na plečih lastnika objekta, zunanjega pa vzdržuje upravljavec. Jernej Tisel mu je odgovarjal, da pogoj ustrezna izobrazba velja za vaške vodovode, ki oskrbujejo le nekaj odjemnikov, in dodal, da pozna osebo, ki ima primerno izobrazbo, s katero lahko vaščani sklenejo pogodbo o vzdrževanju(?l). Glede pobude števcev v objektih je potožil, da je takšnih števcev še več kot 2.000 in da bi to potegnilo za sabo ogromne stroške. Kot kaže soglasno sprejet odlok, so bili svetniki zadovoljni s podanimi odgovori. Nova imena ulic Preimenovanje starih imen ulic, kot kaže, ne bo šlo brez zapletov, saj so s tem povezani visoki stroški za zamenjavo dokumentov lastnikov parcel. Podan predlog zajema preimenovanje devetih pretežno novih ulic, od katerih jih je osem v Šentjurju in ena v KS Rifnik. Postopke za preimenovanje dela Ceste na Brdo bodo zaenkrat zaradi nestrinjanja tam živečih krajanov ustavili. Ime predlagane ulice na koncu Ceste Miloša Zidanška je Benjaminova ulica, na novonastali soseski v delu Ceste Kozjanskega odreda pa Cesta na Goro. Za ostale ulice še ni predlogov. Svoj lonček k imenovanju ulic je takoj dodal Korže v imenu odbora SDS, ki je predlagal, da se ena ulica imenuje tudi po dr. Jožetu Pučniku, in postregel z njegovim krajšim življenjepisom. Navezovalna cesta in suhi zadrževalnik voda »Gre za finančno najpomembnejši odlok na tem območju v tem stoletju,« je začel z razlago Edvard Peperko. Pripravo dokumentacije za odlok bo v 70 % financirala država ter v 30 % Občina Šentjur. V zadnjih dneh so prejeli tudi pozitivna mnenja Ministrstva za promet in Ministrstva za okolje in prostor ter s tem zaokrožili zbiranje dovoljenj in soglasij. Prav tako so izvedli tudi študijo s pokritim vkopom v dolžini 650 m v celotni Kamenski dolini ter dodali še dodatne protihrupne zaščite. »Gre za dokument, ki je skupnega pomena za našo občino in državo,« je nadaljevala Vera Rutar, razlagalka podrobnejšega načrta. Navezovalna cesta bo vzpostavila ustrezno prometno povezavo od izvoza AC Dramlje do Črnolice in s tem razbremenila Trud Jožeta Artnaka in župana Marka Diacija je s sprejetjem odloka o navezovalni cesti obrodil sadove mesto Šentjur težkega tovornega prometa. Cesta bo dolga 8.048 m, prečni profil znaša 11 metrov z voznima pasovoma po 3,5 m. Po AC priključku Dramlje se cesta spusti v dolino Kozarice, ki jo prečka z 280 m dolgim viaduktom, nadaljuje pa se s 150 m dolgim pokritim vkopom, ki je tudi prehod za živali. Cesta vodi do kamenskega potoka izmenično po vzhodnem in zahodnem robu doline. Del trase ob naselju Kameno v dolžini 650 m poteka v pokritem vkopu, pred izstopom pa se naselju Bezovje izogne s 130 m dolgim predorom. Spusti se v dolino Slomščice in Voglajne, kjer prečka potok Slomščico z 240 m dolgim viaduktom, z nadvozom pa železniško progo in vodotok Voglajne. V nadaljevanju poteka po nasipu proti jugu in se priklopi obstoječi cesti na robu naselja Črnolica. Cesta ima sedem nivojskih križišč, 5 krožnih in 2 klasični. Zaradi te ceste bo potrebno prestaviti tudi visoko in nizko napetostno omrežje, ki se pokabli in bo teklo pod zemljo. S tem se ukine tudi nevaren prehod čez železnico pri Zikošku. Ob tem projektu se bo izvedel tudi suhi zadrževalnik visokih voda. Gre za lovljenje pretokov v konicah poplavljenega vala in pred poplavami ščiti tako Štore kot Celje. Suhi zadrževalnik je omejen z navezovalno cesto Dramlje-Črnolica ter z drugim krakom z nasipom železniške proge. Zadrževalnik je dimenzioniran za zadrževanje 655.000 kubikov vode. Na izstopu suhega zadrževalnika bo postavljen zapornični objekt, s katerim bo reguliran izstop vode. Občinski svetniki so bili navdušeni nad projektom. Sebastjan Jaklič (LDS) se je spomnil samih idejnih začetkov projekta, ko sta z Juretom Godlerjem zbirala podpise za začetek gradnje, Jurij Malovrh (SLS) pa je povedal, kakšen je bil njegov napor in napor župana Marka Diacija (takrat SMS) za podpis in sprejem amandmaja v državnem zboru. Robert Polnar (LMD-GOŠ) je zbadljivo dodal, da je vesel, ker Šentjur premore toliko zaslužnih mož ter da je to opravljeno delo bistveno manjše, kot ga prelagamo sedaj na pleča države. Poudaril je, da je časovni okvir dokončanja izgradnje odvisen od teh gospa in gospodov iz Šentjurja. Koržeta je zanimalo, kaj je nad pokritim vkopom, nato se je obregnil nad pomanjkljivim gradivom, kjer ni bilo predloženega grafičnega prikaza. Spomnil se je tudi na civilno iniciativo, ki jo je takrat nekdo hujskal proti obvoznici, in modro pripomnil, da nimajo vsi svetniki kratkega spomina. Dodal je še, da bo po njegovem vrednost investicije z umeščanjem pokritega vkopa sedaj narasla za nekaj milijonov. Vodja tega projekta v prejšnjem mandatu, Jože Artnak, je dodal, da je zadovoljen, da bomo dočakali realizacijo tega projekta in se obregnil na zbirokratizirano državo. Pohvalil je izposlovani pokriti vkop ter pomenljivo namignil, da ima tudi idejo, kako sfinancirati šentjursko obvoznico brez prispevka države, kar pa so svetniki kar malo preslišali. Po soglasno sprejetem odloku si je ta prislužil tudi svetniški aplavz. Naj bo še naprej zastonj Odlok, ki je urejal oddajanje poslovnih prostorov v najem, ni več v skladu z zakonodajo. Zato je bil pripravljen predlog, da se ta odlok ukini in da ga nadomesti državni zakon in uredba. Svetniki so se zbali, da jim ukinitev tega odloka ukinja tudi prostore strank, zato je župan predlagal, da se odlok v prvi obravnavi sprejme, do naslednje obravnave pa naj se pridobi pravno mnenje. Ukinitev odloka so svetniki soglasno podprli, naknadno pa so podprli še sklep Jožeta Koržeta, da se listi in političnim strankam, ki so v občinskem svetu Šentjur, daje prostore v brezplačen najem. Ker pa v OS ni stranke, ki bi si pljunila v lastno skledo, so tudi ta sklep svetniki soglasno potrdili. Knjižnica se predstavi Na pobudo s prejšnje seje OS, da se vsakič predstavi eden od javnih zavodov, je led prebila JZ Knjižnica Šentjur. Direktorico Tatjano Oset je še najbolj zbrano poslušal Robert Polnar, ki je kot oče, ki kara svoje otroke, z opozorilom šš večkrat utišal nekatere klepetave svetnike, ki jih delovanje knjižnice ni najbolj zanimalo. Osetova je potožila, da bi knjižnica nujno potrebovala vsaj še dva zaposlena, če bi hotela povečati 11 % delež lastnih virov financiranja. Nekatere knjižnice imajo za povečevanje tega tudi lastne gostinske lokale, dobiček teh nalagajo v dejavnost knjižnice. Polnar je njene želje že v kali zatrl, da bo občinski delež pri financiranju Knjižnice ostal enak, ne glede na to, da ji je strankarski kolega Malovrh z vprašanji serviral želje na pladnju. Šentjur energetsko zadovoljiv Svetniki so poslušali predavanje mag. Štefana Žvaba iz Eko Ideje, d. o. o. o lokalnem energetskem konceptu (LAS) občine Šentjur. Ta je pohvalil Šentjur, da je energetsko potraten v dovoljenih mejah, in povedal, da ima Občina velik potencial pri izkoriščanju biomase, ter poudaril, da bi morali več narediti na obnovljivih virih, kot so sonce, bioplin ... Želeno je, da bi občina zmanjšala porabo energije za 22 %, iz 40 % na 60 % pa povečala uporabo bioenergije. Smotrno bi bilo povečati pokritost z daljinskim ogrevanjem. Žvabu so svetniki zastavili kar nekaj vprašanj, a na koncu odlok soglasno potrdili. Pobude in vprašanja svetnikov Jaklič je predlagal, da se nadzor hitrosti z radarjem, ki ga lahko od Vsi za obvoznico zdaj izvajajo občinski redarji, predhodno objavi na občinski strani in v lokalnih medijih, Korže je komentiral občinski odgovor na vprašanje Štefanije Krameršek s prejšnje seje, kdaj se bo uredil izvoz AC Dramlje. Dodal je, da je podobno vprašanje postavil Ministrstvu za promet, in odgovor, ki ga je dobil od ministrstva, je drugačen od odgovora občinske uprave. Izvoz iz AC Dramlje bo saniran, in sicer najkasneje do spomladi drugo leto. Artnaku se je nabralo v nekajmesečnem postu občinskega sveta kar deset vprašanj, izpostavil pa je le dve, kdaj bo na Planini odprta spominska soba mladinskih delovnih akcij in če je Direkcija RS za ceste že dala soglasje občini na posredovano projektno nalogo za državno cesto od Petrola skozi mesto Šentjur do krožišča na Selah in drugo, za cesto Črnolica-Gorica pri Slivnici. To dokumentacijo občina nujno potrebuje, da lahko pripravi projekte, s katerimi se bo prenova teh cest uvrstila v državni proračun. Franc Korenjak (NSi) je spraševal, kdaj se bo uredil prehod za pešce v Lokarjah pri Trgovini KEA. Lovra Perčiča (SDS) je zanimalo, koliko je znašala odškodnina Trgovine KEA za služnostno pot po občinski zemlji, ponovno je izpostavil nevaren most na Pešnici in zahteval čimprejšnjo posredovanje pri popravilu varnostne ograje. Njegovega strankarskega kolega Ludvika Žafrana je zanimalo, kdaj je bil na občinskem svetu sprejet sklep, da se favorizira eno kulturno društvo z 20 % razpisnih sredstev. Korže seje držal za glavo, v kakšni represivni državi živimo, da lahko sedaj za prometni prekršek kaznujejo že mestni redarji. Ob 21. uri so svetniki sejo le zaključili. jg Župan Občine Šentjur mag. Marko Diacije 17. oktobra 2011 z izbranima izvajalcema gradnje in nadzora podpisal pogodbi za rekonstrukcijo in dozidavo telovadnice ter prostorov Osnovne šole Planina pri Sevnici, ki pa ne zadostujejo več potrebam za pouk devetletke. Predvidena vrednost investicije je nekaj več kot 2 mio € z DDV. Vrednost predvidenega financiranja s strani Ministrstva za šolstvo in šport je 753.000 €. Prav tako se bo občina s projektom rekonstrukcije telovadnice prijavila na razpis Fundacije za šport, ko bo ta objavljen. Upamo, da bo projekt ustrezal vsaj igranju »orng« košarke, saj je na predstavljenem načrtu igrišče še s staro »trojko«. Za izvedbo del je bilo kot najugodnejše izbrano podjetje Remont d. d. iz Celja, za nadzor pa podjetje Gins d. o. o. iz Vojnika. Dokončanje del na Planini predvidevajo za leto 2013. Podjetje Remont bo začelo z gradnjo že zadnji teden v oktobru. Pogodbo so podpisali Bogomir Amon (Remont, d. d.), župan Diaci in Matjaž Mernik (Gins, d. o. o.). jg KOMENTAR piše: Franc Kovač Ščuke pa ni Odkar sta se Marko Diaci in Robert Polnar ustalila na oblastnih pozicijah, postajajo seje občinskega sveta vse bolj dolgočasne. Občinska uprava pripravi odlok ali kakšen drugačen akt, razvije se nekaj malega razprave, v glavnem se vsi z vsem strinjajo in predlagano sprejmejo. Če že ne soglasno, pa vsaj s prepričljivo večino. Nobenih pravih iskric ni več, tudi donedavna nepogrešljivi polnarizmi so povsem usahnili, odkar se je njihov oče popodžupanil. Le šef SDS Korže se še oglaša, ker se tako pač za opozicijo spodobi, toda brez pravega ognja in tudi brez možnosti, da bi »prodal« kakšno svojo resnico. Iz našega občinskega sveta vejejo blagodejne sape bratstva in enotnosti. Smo končno dobili idealno občinsko oblast? Morda, čeprav sam mislim, da ne. Prava strankarska demokracija temelji na tekmovanju zamisli, zato je po naravi konfliktna. Če se umiri, je čas za alarm, za zaskrbljenost, da se poskočni idejni potoček izteka v lenobni krapovski ribnik. Po dogajanju na zadnji seji občinskega sveta se zdi, da je naša lokalna politika že krenila v to smer. V tem pogledu je bilo značilno sprejemanje prostorskega načrta za navezovalno cesto Dramlje-Šentjur. Čeprav gre brez dvoma za pomemben dogodek, ki mu ni kazalo nasprotovati, je bilo vendarle nenavadno, da v sejni dvorani ni bilo niti enega predstavnika nekoč smrtno uporne Civilne iniciative Kameno (CIK), občinski svetniki pa so kar tekmovali, kdo bo izrazil večje veselje nad »genialno« rešitvijo kamenskega gordijskega vozla. Realno 650 metrov vkopane ceste ne rešuje skoraj ničesar, brez dvoma pa predstavlja krasen rešilni izhod za župana Diacija, ki je pred volitvami krepko nalagal na ogenj CIK in je bil posredno tudi eden od krivcev za večino dosedanjih zapletov in zamud. Samo ta politizacija navezovalne ceste naj bi državo (Ali nismo država tudi mi vsi?) po nekaterih izračunih dodatno stala okrog 5 milijonov evrov. Kar Diaci, razumljivo, zanika. Vsa čast Diaciju, ki se je odlično izmazal in se mimogrede okitil še z dodatnimi zaslugami rešitelja te cestne zagate, ne morem pa pohvaliti občinskega sveta in še zlasti opozicije, ki sta zamižala na obe očesi in z aplavzom pozdravila to v bistvu vprašljivo županovo darilo. Manj »sumljivo« je bilo pri sprejemanju odloka o oskrbi s pitno vodo. Odlok sicer ne prinaša nič bistveno novega, utrjuje le absolutno solidarnost med porabniki in monopol JKP. Oskrba z vodo je čisti socializem. Kar ni nujno slabo, toda če svetu vlada neoliberalizem, v občinskem svetu pa imamo liberalne stranke, bi človek pričakoval, vsaj kakšen načelen ugovor. Pa ga ni bilo. Kulminacija vprašljive strankarske enotnosti je prišla lepo do izraza pri sprejemanju odloka o ukinjanju pravice do brezplačnega najema občinskih prostorov. Stranke so složno stopile skupaj in si za vsak slučaj z dodatnim sklepom zagotovile petletno podaljšanje tega privilegija. Samo sebi, ne pa tudi drugim asociacijam, ki so v službi t. i. javnega dobra. Noben predstavnik katere od bolj pravičniških strank (za takšne se sicer imajo vse), čeprav tudi samo zaradi lepšega, ni protestiral zaradi oškodovanja skupnih koristi. Čeprav je bila opozicija pri sprejemanju lokalnega energetskega koncepta (LEK) nekoliko bolj opozicijska, je tudi tu šlo vse zelo gladko skozi. Da bomo v desetih letih za 22 % zmanjšali porabo energije v javnih ustanovah, za 18 % povečali porabo obnovljivih virov, za 12 % zmanjšali izpuste C02 itd., in to domnevno vse zaradi sprejetega LEK, je pravljica za lahko noč. Vsi ti cilji bodo sicer zlahka celo preseženi, ampak ne zaradi LEK in soglasja naših občinskih svetnikov vseh barv, temveč zaradi cene energije. Toda tu se pravzaprav nimam kaj spotikati, saj je podžupan Polnar pošteno povedal, da je LEK več ali manj le papir, ki nam bo odpiral vrata do različnih sofinanciranj. Primeri, ki sem jih opisal, v realnem svetu niso nič strašnega, nesporno pa trasirajo pot do našega krapovskega ribnika, v katerem ne bo ščuk. V začetku oktobra so vaščani Spodnjih Slemen slovesno odprli še zadnjih 350 metrov dolg odsek asfaltne kače do svoje vasi. Občina in KS Dramlje sta dali 3.000 oziroma 9.300 €, 60 krajanov je prispevalo po 270 €, gradbeni odbor (Leskovšek, Gračner in Planinc) obilico zagnanosti, Asfalt Kovač pa solidno delo in več kot 30.000 € vreden projekt je bil še pred zimo uspešno pod streho. Kratka slovesnost, nagovora predsednika drameljske KS in predsednice KS Vojnik ter prijazna pogostitev okrog 70 navzočih bi ne bili nič posebnega, če vse skupaj ne bi potekalo brez župana Diacija ali katerega drugega običajno nepogrešljivega predstavnika Občinarjev in če ne bi zaman čakali tudi drameljskega župnika Strmčnika. Celo tajnik KS Zevnik se je opravičil. Pa cesti zato (še) prav nič ne manjka. FK Podjetje skupaj (€) MARJANA FELICIJAN S.p. 3.336,00 JANKO FELICIJAN s.p. 1.100,00 SLOVENJI d.o.o. 213,75 ROŽMAN ALEKSANDER s.p. 153,60 ČADEJ KARL-DOP. DEJAVNOST NA KMETIJI 44,10 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE d.o.o. 20,30 ELEKTRO CELJE, d.d. 16,90 Podjetje skupaj (€) PETROL d.d., LJUBLJANA 200.778,23 REMONT d.d. 113.104,83 IPI, d.o.o. 66.202,86 JKP ŠENTJUR d.o.o. 58.932,21 IZLETNIK CELJE d.d. 30.000,00 ANTON SELIČ, s.p. 25.197,35 ASFALT KOVAČ, d.o.o. 10.523,14 SAVAPROJEKT d.d. 10.000,00 KOŠARKARSKI KLUB ŠENTJUR 5.176,00 ATLETSKI KLUB ŠENTJUR 5.000,00 DARKO DRAŠLER, AEIFORIA s.p. 4.870,00 KLUB MLADIH PLANINA 4.500,00 GASILSKA ZVEZA ŠENTJUR 3.764,30 IZKOPI IN PREVOZI RAJKO ERJAVEC s.p. 3.126,00 DRUŠTVO NOG. ŠOLA MLADI UPI 2.500,00 THERMANAd.d. 2.241,78 PD ZARJA ŠENTVID PRI PLANINI 2.000,00 ŠPORTNO-ETNOLOŠKO DRUŠTVO SLIVNI- CA PRI CELJU 2.000,00 PROJEKTIVA-INŽENIRING CELJE, d.d. 1.953,70 ODVET. PIS. MUŽINAIN PARTNERJI d.o.o. 1.881,00 Novinarska konferenca_________| Odprtje novega vaškega jedra Dobrina LUS v ofenzivi Jasna Tomašev z Gimnazije Kikinda in Jelka Godec z LUŠ bosta uradno sodelovali pri izobraževanju starejših h - /x ffl 1mg ** '* m. /L : 4P> V Stifl V začetku preteklega meseca so pri Ljudski univerzi Šentjur podpisali sodelovanje z dvema tujima parnterjema. Tako sedaj formalno sodelujejo z Narodnim univerzitetetom Božidar Adžija iz Beograda in gimnazijo v vojvodinski Ki-kindi. S tem so odprli vrata k izobraževanju odraslih v državi, ki bo kmalu aktualna v smislu predpristopnih protokolov v Evropsko unijo, pri čemer si dober posel lahko obetamo tudi v Šentjurju. LU je s Kikin-do povezana zadnjih pet let, saj obe strani sodelujeta pri tamkajšnjih in tukajšnjih dnevih buč. V četrtek so s predavanjem o narečjih pričeli s projektom Univerza za tretje življenjsko obdobje, kamor se je vpisalo 30 slušateljev, kar je menda lepa številka. Podobna aktivnost je npr. izredno uspešna v sosednjem Šmarju, kjer jo izvaja knjižica. Predavanja oz. srečanja bodo vsak drugi četrtek. Novembra sta na sporedu potopis o Londonu in delavnica o ličenju. Osnovno poslanstvo UTŽO je integracija starejših v skupnost. Prihodnji konec meseca bodo na Slomu pri Ponikvi organizirali 3. Slomškov simpozij z naslovom Moč slovenske besede. S tem se bo v šentjurski občini uradno pričelo Slomškovo leto, kije posvečeno 150-letni-ci njegove smrti, saj je preminil septembra leta 1862. Sklop se bo končal s 4. simpozijem novembra 2012. br entjurske gazele Pet šentjurskih gazel med regijskih sto Časopisna hiša Dnevnik je v akciji, kjer predstavljajo t. i. gospodarske gazele, objavila seznam stotih najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji. # Naziv podjetja oz. podjetnika Prodaja 2010 Čisti dobiček 2010 29 Prevozništvo - Vrtnarstvo Valner Valner Stanislav s.p. 956.110 19.859 41 Anton Kladnik s.p. 980.806 14.630 60 Temelj MM d.o.o. 1.433.345 92.382 83 Edicom d.o.o. 1.232.742 44.119 87 ABC les Božidar Centrih s.p. 733.072 14.729 Na njej je tudi pet podjetij oz. podjetnikov iz šentjurske občine. Na lanski lestvici je bilo pol ducata imen s Šentjurskega: 17. mesto Prevozništvo - Vrtnarstvo Valner, 21. Ahac d.o.o., 36. Boris Rečnik s.p., 49. Andrej Polak s.p., 73. Mirko Polak s.p. in 77. Frančišek Škoberne s.p. Težko dočakana investicija v Dobrini V soboto, 15. oktobra, je Dobrina je dočakala svoj praznik. Ob 14. uri, ki je bila napovedana za otvoritev vaškega jedra, se je zbralo več kot dvesto občanov. V tem sklopu investicije so uredili fasado na stari podružnični šoli, parkirišče, avtobusna postajališča, javno razsvetljavo, pločnike, tribune ob igrišču, prostor pred gasilskim domom ter komunalne in fekalne vode. Poleg tega so svečano otvorili tudi novo malonogometno, asfaltno igrišče, ki ni sodilo v ta sklop projekta, ampak so ga s skupnimi močmi Občine Šentjur, KS Loka pri Žusmu in društva Izviri Dobrina uredili in ga skupaj z ostalimi predali v uporabo. »Danes je v Dobrino posijalo težko pričakovano sonce,« je navdušeno začel svoj govor Srečko Krajnčan, predsednik KS Loka pri Žusmu. Dodal je, da morajo sedaj vsi vaščani poskrbeti, da bodo te investicije ustrezno vzdrževane in ekonomsko izkoriščene. Zbrane je pozdravil tudi oče Občine Šentjur Marko Diaci, kot ga je nagovorila voditeljica. Seveda je župan svoj naziv takoj popravil v upravljavca. Poudaril je, da Dobrina ni daleč od oči in srca. Sredstva za ureditev vaškega jedra je prispevala Agencija RS za kmetijske trge iz evropskega razpisa za razvoj podeželja. Razpis je bil pripravljen praktično čez noč. Občina je dobila z razpisa 317.000 €, ostalih 55.000 € pa je prispevala iz proračuna, predvsem za izgradnjo igrišča. Trak so prerezali Srečko Krajnčan, župan Marko Diaci in podžupan Robert Polnar Dobrinčani so poskrbeli tudi za kulturno poživitev prireditve, zaigral je Pihalni orkester, sicer v zelo okrnjeni zasedbi, zaplesala je Folklorna skupina iz Svetega Štefana. Zapeli in zaigrali so dobrinski otroci, mamke so na starih kolovratih izdelovale volno in pletle nogavice. Po slovesnemu prerezu traku se je zabava šele začela. Za veselico je bila zadolžena skupina Mladi upi. jg Pogovor s svetnico SDS Jelko Godec Jelka Godec (41) je diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer fizika-tehnika, in na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer enopredmetna fizika. Uspešno poklicno pot je začela v Prlekiji, na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, kamor se je poročila in kjer je preživela dobrih deset let. Leta 2006 se je skupaj z družino preselila v domači kraj na Ponikvo. Je mati treh otrok Tinkare (14), Lučke (10) in Gala (3). Če ji ostane kaj časa, ga nameni teku v naravi in potovanjem z avtodomom. Hott® mm jj@ DdBOa DJLPi m® F@feoa ®f@®®(S® m BTI(S[5)F@[P®= 2mawoTia Ga. Godec, Šentjurčani vas poznamo kot direktorico Ljudske univerze Šentjur (LUŠ), ki je svoje dejavnosti povečala pod vašim vodstvom. Do letos se je ta zavod ukvarjal poleg izobraževanja tudi s prirejanjem abonmajev in drugih zabavnih prireditev, v zadnjem letu pa uspešno konkurira tudi Razvojni agenciji Kozjansko v pripravi razpisov. Kolikšen del vaše dejavnosti in vašega proračuna za izobraževanje je postavljeno v ozadje tega pogona? Vsi programi in dejavnosti na LUŠ temeljijo na izobraževanju. Moti me razmišljanje, da s prijavami na EU razpise nekomu konkuriramo. LUŠ se prijavlja na razpise s področja izobraževanja, ki lahko zajemajo tudi kompetence z drugih področij. Evropske komisije, Evropski socialni sklad itd. »ponujajo« sredstva in mi smo jih zgrabili z obema rokama. V začetku leta 2006 sem začela z direktorovanjem na LUŠ. Takrat je bila LUŠ na robu propada in popolnoma neprepoznavna v lokalnem okolju. Moja strategija razvoja je takrat temeljila na izvajanju programov, dejavnosti, ki bi LUŠ približale javnosti. V Šentjurju je nastala vrzel na področju abonmajev in Občina je predlagala, da prevzamemo organizacijo abonmajev. To je bila idealna priložnost, da se začnemo pojavljati v javnosti. Sedaj smo uveljavljen in poznan javni zavod in strategija dela in razvoja temelji na drugih osnovah. V letošnjem letu smo dejavnost abonmajev opustili oz. jih predali drugim izvajalcem. V zadnjem letu ste na razpisih pridobili kar nekaj sredstev. Nam lahko na kratko poveste, koliko sredstev ste prejeli z razpisov, s katerih razpisov, in na kratko, za katere namene? Ko pišem prijave na razpise, bodisi nacionalne ali mednarodni mednarodne, v prvi vrsti razmišljam o vsebini in rezultatih projektov. Želje in povpraševanja občanov prenašam v vsebinsko prijavo. Zato je zame pomembno zadovoljstvo občanov, ko jim omogočimo brezplačno izobraževanje. V letih 2010-2013 bomo na področju dviga ravni pismenosti izobrazili več kot 570 starejših odraslih in brezposelnih, odprli smo Univerzo za 3. življenjsko obdobje, ki ima že v samem začetku 30 članov, omogočamo cenejše tečaje jezikov za starejše, pripravljamo študijske krožke itd. Sredstva smo prejeli z Ministrstva za šolstvo in šport in iz Evropskih socialnih skladov za leta 2010-2013 v višini 150.534 EUR iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 v skupni višini za pet partnerjev 286.252,26 EUR. Vedeti je potrebno tudi to, da je ta sredstva potrebno upravičiti, kar pomeni, da moramo vse račune, stroške dela in ostale stroške v najprej sami poravnati, šele potem nam odobrijo izplačilo. Je mogoče že čas, da se LUŠ postavi na svoje noge, neodvisno od financiranja občine in političnih pritiskov glede tega? Ravno glede proračuna občine za leto 2011 so bili pritiski nekaterih svetnikov, da se vam občinska donacija za delovanje zmanjša. Iz proračuna prejemate 45.000 €. Občina Šentjur je ustanoviteljica javnega zavoda LUŠ. To ji daje obveznosti in pravice do javnega zavoda. Pritiski so na mene osebno in s tem posledično na zaposlene na LUŠ prisotni že ves čas in gre samo za politične igrice. Tako sta bila pri zadnjem sprejemu proračuna predlagana dva amandmaja s strani svetnikov iz Slivnice, da se del denarja za LUŠ nameni balinišču v Slivnici. Amandmaja sta bila zavrnjena z veliko večino. Zmanjšanje proračunskega denarja bi v tem trenutku Kolikor imam občutek, GOŠ delujeje zelo individualno, brez politične strategije. V SDS takšnega ad hoc dela nismo navajeni. pomenilo manj ugodnih izobraževanj za LUŠ. Višina 45.000 EUR predstavlja okoli 25 % vseh prihodkov LUŠ in je pomemben vir za predfinanciranje projektnih stroškov. V kolikor bi LUŠ začela delovati neodvisno od financiranja občine, potem ne bi več govorili o javnem zavodu. Občina bi tako izgubila javni zavod, ki deluje v javnem interesu na področju izobraževanja odraslih. Zdi se, da vam je ta služba pisana na kožo. Kot direktorica zavoda imate visoko plačo, avtonomijo pri odločanju, sredstva iz občinskega proračuna, koristite občinske prostore. Zakaj ste se potem pred leti neuspešno prijavili na razpis za ravnatelja OŠ Blaža Kocena Ponikva? So na tem mestu politični pritiski manjši? Kot direktorica javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost, imam zakonsko določeno plačo in je bila določena že pred mojim začetkom direktorovanja. Zato so mi smešne opazke, da sem si jo sama določila. Plače javnih uslužbencev so javne in si jih lahko kadar koli ogledate na internetu. Moja plača je 1.740,00 EUR neto, kar je 10 EUR/uro. Sem človek, ki rada kaj postorim tudi brezplačno, in vem, da se to vse nekoč vrne. Dobro se z dobrim plača. Kar se tiče koriščenja prostorov pa le to, da nam mora ustanovitelj po zakonu zagotoviti materialne pogoje za izvajanje dejavnosti. Zgodovine ne obujam, se pa iz vsake napake kaj naučim. Prijava na razpis za ravnateljico na Ponikvi je bila pozitivna napaka in zaupanje na besedo ljudem, ki so držali figo v žepu. Osnovni namen je bil dvigniti raven OŠ Ponikva na najvišji nivo osnovnih šol v Sloveniji. Danes sem prepričana, da so me taisti ljudje enostavno izkoristili, da so se znebili g. Bevca in nastavili novo ravnateljico, njim po meri. Je za vas obremenjujoče dejstvo, da ste hči bivšega podžupana in vodje občinske SDS Jožeta Koržeta, in kako se uveljavljate v njegovi senci? V senci se lahko hladiš, odpočiješ ali skriješ. Jaz ne delam ne eno ne drugo. Če se človek zna postaviti sam na svoje noge in se dokaže z delom, senca kar hitro zbledi. Staršem sem hvaležna, da so me naučili trdega in poštenega dela. In tukaj je njihov večinski prispevek, da sem do danes uspela uresničiti marsikaterega od zadanih ciljev iz mladosti, in da se pred ovirami ne vdam, ampak iščem nove poti. Danes na meni več ni bremena znanega očeta. Sem pa v preteklosti to breme čutila predvsem v smislu dokazovanja, da nisem le »podžupanova hči«, kot ste me poimenovali tudi v vašem časopisu. Vaša stranka se je edina v občinskem svetu razglasila za opozicijsko stranko. Čeprav ste največja šentjurska stranka, zmagali ste celo na volitvah, imate devet občinskih svetnikov, pa ste vseeno v podrejenem položaju v OS. V začetku tega mandata smo ugibali, kdaj se boste tudi politično povezali z Listo Marka Diacija - GOŠ, pa do tega ni prišlo. Zakaj ne? Na to vprašanje ste dobili odgovor že večkrat. Nesmiselno je zadeve ponavljati in nenehno razlagati, kakšen je bil potek pogovorov, dogovorov ... Sama v pogovorih z LMD - GOŠ nisem bila prisotna, sem pa bila obveščena o poteku. GOŠ ne deluje kot stranka, sami veste, da je to le društvo. Mi imamo svoj Izvršilni odbor občinskega odbora SDS, kjer se zadeve predebatirajo, zberejo se mnenja in zastopajo enotni pogledi. To za GOŠ ne moremo trditi. Kolikor imam občutek, delujejo zelo individualno, brez politične strategije. Mi takšnega ad hoc dela nismo navajeni in tudi to je bil eden izmed razlogov, da nismo našli skupnega imenovalca. GOŠ smo predstavili naš izdelan program dela za ta mandat. Pogovori so se zaključili, še predno smo program v celoti predstavili. Očitno so se dejstva, da je naš program dober in realno zastavljen, ustrašili in prekinili pogovore. S strani GOŠ je kasneje prišlo do izjav, da je bil namen SDS izključno podžupanska funkcija, kar definitivno ne drži. Do te točke pogovori niti niso prišli. Kakšna je vaša analiza županovanja Marka Diacija? Kaj pri njem hvalite, kaj grajate in kaj absolutno obsojate kot nesprejemljivo? Težko bi analizirala enoletno Diacijevo županovanje. Večina projektov, ki se sedaj izvajajo, so bili izdelani v Tislovem mandatu, npr. vrtec Hruševec, rekonstrukcija šole in igrišče na Planini, obnova centra Gustav ... Pravo analizo bomo lahko naredili po treh letih njegovega županovanja, ko se bo že videlo, kako daleč smo z navezovalno cesto, s kulturnim centrom, športno dvorano pri Šolskem centru Šentjur itd. Tako ga ne bi ne grajala ne hvalila. Morda se bosta najini poti nekoč srečali in bo potrebno združiti moči. V prejšnjem mandatu, ki ga je vodil takratni župan iz vaših vrst Štefan Tisel, so se pojavila vprašanja o domnevnih koruptivnih poslih (Ipavčeva 17, odbojkarsko igrišče Hruševec ...). Bodo te obtožbe kdaj doživele svoj epilog? Je bila to le medijska gonja? Občina te dni gosti tudi računsko sodišče. Se v stranki bojite njihovih zaključkov? V Sloveniji je v večini primerov tako, da se najprej začne medijska gonja na osnovi nekih govoric. Kasneje pride ali pa ne do preiskav in le redko zadeva doživi sodni epilog. Smo stranka, ki zagovarja transparentno delo in obsoja koruptivne posle. Kakšni bodo zaključki računskega sodišča, ne vemo in takšne kot bodo, jih bomo sprejeli. Vsekakor se jih ne bojimo. Morate vedeti, da župana Tisla iz stranke nismo nadzirali in je bil pri svojem delu samostojen. Državnozborske volitve so pred vrati. Po nam znanih podatkih ste bili tudi vi, poleg Mire Jazbec in Štefana Tisla, evidentirani za možno kandidatko SDS za državni zbor. Tisel je svojo kandidaturo že najavil v Šentjurskih novicah. Kdo bo torej kandidiral? S strani OO SDS Šentjur sta bila evidentirana dva kandidata, Štefan Tisel in jaz. Edino midva sva dobila popolno podporo s strani občinskega odbora SDS Šentjur. Odločitev o dokončnem kandidatu bo dal IO SDS s predhodnim posvetom s predsedniki odborov v naši volilni enoti. Danes, ko to berete, bo kandidat že znan. Za volivce bodo vsi SDS kandidati znani 28. oktobra. Moja plača je 1.740,00 EUR neto, kar je 10 EUR/uro. Sem človek, ki rada kaj postorim tudi brezplačno, in vem, da se to vse nekoč vrne. Dobro se z dobrim plača. Volivci so se, kot kaže, naveličali političnih strank in starih obrazov. Zdi se, da volivci vedno bolj iščejo nove politične opcije ali neodvisna gibanja, vendar tudi te vodijo razni več ali manj uspešni bivši politiki oziroma so kulisa za politično povzpetništvo. Kako politiki vrniti ugled? Novo ustanovljene liste obljubljajo rešitev kot čarobno palčko, s katero bodo zamahnili po zraku in blaginja Slovenije bo tu. Nekateri celo pravijo, da bo Sloveija leta 2014 najboljša država na svetu. Če pogledate liste bolj podrobno, se na njih pojavljajo stari obrazi. LDS in Zares sta le navidezno izginila s političnega prizorišča. Imena iz njunih strank pa se pojavljajo na novih t. i. neodvisnih listah. Sedanja globalna kriza je tako rekoč celotna. Ekonomska kriza je posledica krize vrednot in hudega nezaupanja do vodstvenih elit. Zdi se, da človeštvo drvi v smer nekakšnega novega socializma. Kam nas vodi SDS? Ali ima v programu načelne rešitve? Na teh volitvah bo potrebno izbrati program. Slovenska demokratska stranka je prva predstavila program z načelnimi rešitvami. Pol leta smo v stranki SDS izvajali projekt Nova vlada, preko katerega smo zbirali komentarje, ideje državljanov. Pred tednom dni smo predstavili paket rešitev 10+100, ki med drugim vsebuje: zmanjšanje števila ministrstev na 10, omejitev deleža javne porabe na 45 % BDP, podporo ustvarjalnim in podjetnim, skrajšanje časa umeščanja objektov v prostor, odpravo kreditnega krča, umestitev stanovanj v lasti bank na trg ... Več si lahko preberete na www.sds.si. Kako si predstavljate koordinacijo in sodelovanje z občinsko upravo v primeru zmage stranke SDS na državnozborskih volitvah. Bo potrebno otopliti odnose med SDS in LMD -GOŠ, da bodo privedla do sodelovanja? Lahko pričakujemo novega podžupana s strani SDS? V mandatu Janševe vlade je bilo v Šentjutju izpeljanih veliko projektov, čeprav nismo imeli poslanca. V času vlade Pahorjeve vlade smo imeli opozicijskega poslanca, vendar kar nekaj lokalnih liderjev, ki so člani nekdanjega koalicijskega trojčka, pa niso pripeljali niti enega novega projekta v občino. Občini bo potrebno pomagati pridobivati sredstva iz kohezijskih in evropskih skladov, da bo lahko uresničila projekte in programe, ki so pomembnejši za občane in celotno območje Kozjanskega. Poslanec iz vrst SDS bo deloval predvsem na tem, da ta sredstva »prinese« v Šentjur. To bo možno le v primeru, da bo SDS vladajoča stranka. Verjamem, da se tega zaveda tudi občinska oblast. jg Volitve pred vrati Novo nastale politične stranke še vedno brez kandidatov Kot kaže, je padec vlade šentjurske stranke ujel nepripravljene. Malo več kot mesec dni nas loči do 4. decembra, ko se bomo ponovno podali na izpolnjevanje volilnih listkov. Še najslabše se držijo novo nastale stranke, ki še vedno nimajo kandidatov pri nas, če jih bodo sploh uspele zagotoviti. Predsednik države Danilo Turk je državni zbor razpustil 21. oktobra in s tem dnem so se začeli volilni postopki. Stranke morajo evidentirati kandidate za državni zbor do najkasneje 9. novembra in s tem dnem se začne uradna volilna kampanja. Novi parlament se konstituira najkasneje v 20 dneh od volitev, torej konec decembra. Novi mandatar bo imenovan v mesecu januarju 2012, sledil bo koalicijski sporazum in zbiranje ministrov. Polno funkcionalnost nove vlade lahko pričakujemo šele v začetku februarja naslednje leto. Večina šentjurskih strank je že v postopkih evidentiranja svojih kandidatov, znanih je že nekaj imen. SLS Slovenska ljudska stranka bo v Šentjurju kandidirala sveže politično ime Mihaelo Rožej. Predsednik šentjurske SLS Jurij Malovrh računa na nekoliko boljši rezultat, kot so ga dosegli na prejšnjih volitvah. Takrat je za SLS in SMS (Stranko mladih Slovenije) kandidiral aktualni župan mag. Marko Diaci, ki je prejel 1.248 glasov ali 13,32 %. Volilni rezultat bo odvisen tudi od udeležbe volivcev na volitvah in teže kandidatov naše stranke v ostalih volilnih okrajih. SLS si bo prizadevala za uveljavljanje pravnega in plačilnega reda v državi ter prepoved ustanavljanja novih podjetij ljudem, ki so že spravili podjetja v stečaj. V Šentjurju si bodo prizadevali za sodelovanje z občinsko upravo in pridobivanje sredstev za obvoznico ter delovna mesta na področju Kozjanskega. Zares Šentjurski občinski odbor Zares -socialno-liberalnije na sestanku 11. oktobra soglasno predlagal za kandidatko na predčasnih državnozborskih volitvah svojo predsednico, Zdenko Vrečko. Vodstvo stranke je kandidaturo že podprlo. Zdenka Vrečko je kandidirala že na državnozborskih volitvah leta 2008 in prejela 607 glasov in se z 6,48 % uvrstila na presenetljivo visoko peto mesto v Šentjurskem volilnem okraju. Za sabo je takrat pustila stranke, kot so SNS, NSi, LDS in druge. V Zaresu so sprejeli »Manifest za odgovorno ekonomijo«, ki je zasnovan na temeljih družbeno odgovorne ekonomije in odgovornem ravnanju do okolja. Predlagajo, da se dobički investirajo v najrazličnejše družbeno koristne dejavnosti, zlasti okoljske programe. Želijo vzpodbuditi nakupe lokalnih izdelkov in razvoj socialnih podjetij. SDS Čeprav je že v prejšnji številki Šentjurskih novic javno objavil svojo kandidaturo poslanec in nekdanji župan Štefan Tisel, ostaja vprašanje, katero ime se bo pojavilo na plakatih pri Slovenski demokratski stranki, še vedno odprto do 28. oktobra, ko bodo na kongresu potrdili tudi šentjurskega kandidata. Šentjurska SDS je poleg Tisla evidentirala direktorico Ljudske univerze Jelko Godec. Zanimivo je tudi, da je celjska regija ženskega odbora SDS evidentirala Miro Jazbec, ki pa ni dobila soglasja OO SDS Šentjur. Favorit v tej tekmi je zagotovo Štefan Tisel, ki je na prejšnjih državnozborskih volitvah prejel kar 3.771, oziroma 40,24 % vseh volilnih glasov in se kot edini šentjurski predstavnik uvrstil v državni zbor. Tislu lahko pošteno zmešajo štrene kvote nasprotnega spola, saj je potrebno zagotoviti 40 % ženskih kandidatk, ki jih v našem volilnem okraju očitno ne primanjkuje. Odvisno je tudi od volilnih okrajev Celja I in II, Žalca I in II, Mozirja, Velenja I in II ter Slovenj Gradca. SDS je predstavila paket rešitev 10+100, ki vsebuje zmanjšanje števila ministrstev na 10, deleža javne porabe na 45 % BDP, podporo ustvarjalnim in podjetnim, skrajšanje časa umeščanja objektov v prostor, odpravo kreditnega krča itd. Šentjurski LDS je prvi in nedvoumno predstavil svojega kandidata za poslanca Jožeta Artnaka. Za kandidata ga je soglasno potrdil že izvršni odbor stranke. V prvih dneh meseca novembra bo, zanimivo, pri nas v Šentjurju potekal svet Liberalne demokracije Slovenije, kjer bodo kandidate potrdili. LDS je na prejšnjih volitvah v šentjurskem volilnem okraju kandidirala takrat še svojega člana Roberta Poharja, danes podžupana LMD-GOŠ, ki je zbral 293 glasov oz. 3,13 % vseh 9.371 veljavnih glasov. Artnak cilja na vsaj takšno število glasov, kot jih je prejel na županskih volitvah novembra 2010, torej več kot 1.054 glasov, kar je na županskih volitvah prineslo Artnaku 15,08 %. Ne glede na število glasov napoveduje izvolitev v državni zbor, kar je ob nizkem ratingu LDS realno dosegljiv cilj. Zavzemal se bo za posodobitev vseh državnih cest s poudarkom na šentjurski obvoznici, za katero je kot podžupan bil zadolžen, za zmanjševanje zaostajanja razvoja naših krajev za drugimi okolji in za učinkovito reševanje socialne problematike in brezposelnosti. NSi V NSi - Novi Sloveniji - so glede svojih kandidatov še vedno skrivnostni. Kot nam je povedal predsednik šentjurskega odbora Janko Cerkvenik, še čakajo na soglasje enega kandidata, zatorej ne morejo objaviti njegovega imena, preden ga ne potrdi Občinski odbor NSi. Sejo odbora imajo sklicano v torek, 25. oktobra, torej dan po izidu Šentjurskih novic. Glede na dosedanje rezultate in izkušnje NSi računa v našem volilnem okraju na okoli 10 %. Na državnozborskih volitvah leta 2008 je kandidiral Cerkvenik in prejel 347 glasov, kar je zneslo 3,7 % vseh glasov. LDS SD Tudi v predsedstvu Socialnih demokratov se pripravljajo na državnozborske volitve. Intenzivno pripravljajo program, ki bo nadgradnja programa stranke, glede na razmere in spremembe, ki se dogajajo v naši državi in izven nje, nam je povedal predsednik predsedstva OO SD Šentjur Florjan Cveto Erjavec. V postopku evidentiranja kandidatov so nekoliko presenetljivo evidentirali Karla Čadeja iz Dobja in mag. Vinka Freceta, ravnatelja OŠ Dobje, stanujočega v Gorici pri Slivnici. O dokončni izbiri kandidata bo odločalo predsedstvo OO SD Šentjur na podlagi prejetih mnenj članov in simpatizerjev stranke. SD je na državnozborskih volitvah leta kandidirala predsednika Erjavca, ki je prejel visokih 1.554 glasov, oziroma 16,58 % glasov in se zavihtel na odlično drugo mesto v volilnem okraju. DeSUS Demokratična stranka upokojencev, DeSUS, je na seji OO Šentjur, 11. oktobra, potrdila kandidaturo Stanislava Zupanca za poslanca v državni zbor. Zupanc se bo zavzemal za pravice upokojencev, delavcev ter vseh državljank in državljanov z dna družbene lestvice. DeSUS je pred tremi leti na volitvah z istim kandidatom prejel 699 glasov, kar jim je v skupnem seštevku prineslo 4. mesto v volilnem okraju in 7,46 % glasov. V Državnem zboru si bodo prizadevali, da bo delo ponovno postalo odločujoča vrednota. Zahtevali bodo sprejem zakona o odpravi nezakonitosti in zlorab na področju lastninjenja ter za revizijo postopkov vseh menedžerskih prevzemov. »Prav tako bomo ugotavljali odgovornost uprav in nadzornikov teh podjetij in bank, ki so omogočile najem t. i. tajkunskih kreditov,« še dodaja predsednik OO DeSUS Alojz Recko. V stranki DeSUS pričakujejo dober rezultat, saj so po njihovem edina stranka, ki se zavzema za vse državljanke in državljane, ki jim eksistenco zagotavlja živo ali minulo delo. TRS Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije za področje Šentjurja in Dobja še nima izbranega kandidata, ki bo kandidiral za državni zbor. Trenutno so v fazi evidentiranja kandidatov preko lokalnih ambasadorjev TRS na terenu. Pričakujejo, da bodo ambasadorji TRS iz svojega okolja predlagali posamezne ugledne in odgovorne posameznike, ki jim ljudje zaupajo. Evidentiranje bo potekalo do 28. oktobra, 5. novembra pa bo vseh 88 kandidatov potrdil organ stranke. Cilj TRS je zagotoviti na listi 50 % moških in 50 % žensk po sistemu zadrge. Koliko odstotkov bo stranka dosegla na volitvah v Šentjurju, prepuščajo svobodni volji ljudi, ki se znajo pravilno odločiti. »Evidentiramo ljudi od »spodaj navzgor«, torej iz baze, brez v naprej pripravljene hierarhije,« so nam sporočili iz TRS. Lista Gregorja Viranta Kandidatov za državni zbor novoustanovljena Državljanska lista Gregorja Viranta v Šentjurju še nima. Sicer pospešeno delajo na tem, celotno listo bodo objavili, ko bo oblikovana. Njihov program bo temeljil na ustvarjanju pravne države, optimizaciji administracije in ustvarjanje podjetniškega okolja. LZJ - Pozitivna Slovenija V soboto, 22. oktobra, je ljubljanski župan Zoran Jankovič ustanovil novo slovensko stranko Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija. Kandidatov v Šentjurju še nima evidentiranih, njegova predvolilna strategija bo temeljila na gospodarstvu. Med drugim predlaga zvišanje stopnje DDV za 1 %. Odgovor strank o evidentiranih kandidatih Stanke mladih - zeleni Evrope (SMS - Zeleni) in Slovenske nacionalne Stranke (SNS) do zaključka redakcije nismo prejeli. jg Komuniciranje preko svetovnega spleta je integralni del političnega komuniciranja. Pred tokratnimi izrednimi parlamentarnimi volitvami smo pregledali utrip šentjurske politike, ki je od lanskih lokalnih volitev aktivna na socialnem omrežju Facebook (FB) in počasi prodira na Tvvitter. Najbolj aktivni so pri šentjurskem občinskem odboru SDS. Na spletnem mestu odbora imajo največ informacij, a manjka doslednosti. Njihovim predstavnikom lahko pišemo zgolj preko e-pošte. Izjema je predsednik Jože Korže, ki ga lahko pokličete, objavljena ima dva različna hišna naslova na Ponikvi. Prav tako ni jasno, kje na Mestnem trgu se v resnici nahajajo. Na Facebooku objavljajo nekaj informacij preko profila SDS Šentjur, med aktivnejše posameznike lahko štejemo Jelko Godec in zlasti predsednika podmladka Aleša Ferleža. Štefan Tisel v zadnjem letu praktično ni spregovoril, v skupnost pa se je vključila morebitna poslanska kandidatka Mira Jazbec. Pri LDS so v zadnjem času objavili pregled opravljenega dela v zadnjih štirih letih, redno objavljajo pobude in vprašanja njihovih svetnikov na občinskem svetu ter nekatere druge aktualnosti. Novosti redno objavljajo v FB skupini. Jože Artnak občasno sporoči kakšno lokalno aktualnost, veliko bolj dosleden je pri čestitanju ob rojstnih dneh. Podobno vlogo, kot pri SDS, igra predsednik podmladka Peter Jevšinek. Šentjurski Zares je po zadnjih volitvah na spletu zaspal. Nekoliko drugače je pri FB, vendar o lokalnih tematikah ni informacij. Ostale šentjurske stranke oz. liste, vključno z Gibanjem za občino Šentjur na spletu niso aktivne že skoraj leto dni. Enako velja za Dobje. tir V zadnjem času je znova aktivnejši tudi FB profil Ljubim Šentjur, ki komunicara s preko 1.400 uporabniki. Čeprav namen njegovega delovanja ni opisan, je profil na začetku objavljal izključno različne fotografije Šentjurskega. Podobno, kot v lanski predvolilni mrzlici, se dogaja tudi letos, saj se upravljale! profila, ki uporabljajo fotografije Staneta Jeršiča, gredo politično agitacijo. Sprejemljivo? V četrtek, 29. septembra, seje v Šentjurju odvijala predkongresna konferenca Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka SDS. Na konferenci je predsednik LO SDM Šentjur, Aleš Ferlež, podal poročilo in program dela za prihodnje obdobje. Med prioritetami je povečanje članstva. Predkongresne konference so se udeležili predsednik OO SDS Šentjur Jože Korže in vsi trije podpredsedniki: Lovro Perčič, Zdravko Hribernik in Jelka Godec ter tajnik Ludvik Žafran. Izrazili so zadovoljstvo, da je SDM v Šentjurju zaživel, članom so dali smernice za prihodnje obdobje in jim ponudili svojo pomoč. Bomba v Šentjurju Lažen preplah z bombo izpraznil Mestni trg V petek, 14. oktobra 2011, je ob 8.00 uri pred občino na kanti za smeti viselo obvestilo: ..Nastavljena je bomba, ki bo eksplodirala ob 9.00 uri.“ Obvestilo naj bi tam viselo že ob 7.00 uri, a so ga zaposleni na upravni stavbi spregledali. Občani, ki so obvestilo opazili, so obvestili Policijsko postajo Šentjur, policisti pa so v nekaj minutah izpraznili celotni Mestni trg. Ob 9.00 eksplozije ni bilo, Mestni trg pa so policisti zaprli in evakuirali ter počakali na protibombno enoto iz Lju- bljane, ki je pregledala celotno občinsko stavbo. Ob 10. uri je občinski koš za smeti, kjer se je nahajal napis in morebitno eksplozivno telo, pregledal tudi daljinsko voden robot, ki so ga pripeljali za ta namen v Šentjur. Ob razmetavanju smeti, zbranih v smetiščni vreči, je te po pregledu robota pregledal še bombni tehnik. Kot kaže, je šlo za neslano šalo, ki pa bo imela tudi posledice. To je že druga grožnja z bombo v Celjski regiji, saj so se dan prej policisti s tovrstno aktivnostjo ukvarjali v Celju. jg fotogalerija in video na www.sentjurskenovice.si Kar tri nagrade za najlepšo urejenost Komisija Turistične zveze Slovenije je dvajsetič izpeljala tekmovanje Moja dežela - lepa in gostoljubna. Najboljših ocen in visokih uvrstitev so bili deležni tudi kandidati s Šentjurskega. Med več kot 30 osnovnimi šolami je prvo mesto osvojila OŠ Blaža Kocena Ponikva. V ocenjevanju je sodeloval tudi tamkajšnji vrtec, ki v nekaj manjši konkurenci ni prišel med prvo trojico. Za naslov najbolj urejenega trškega jedra seje potegovalo 10 kandidatov. Šentjurski Zgornji trg je zaostal le za Mozirjem in prehitel Ravne na Koroškem na tretjem mestu. Mesto Šentjur je sodelovalo v skupini manjših mest in osvojilo »bron«, višje ocenjena sta bila Cerklje in Metlika. Brenčanje še okrog dveh učnih čebelnjakov Med devetimi učnimi čebelnjaki, ki so jih doslej postavili v akciji čebelarske zveze z nazivom Ohranimo čebele, imajo kar trije domicil na Šentjurskem. Po septembrski slovesnosti na Ponikvi so se novih pridobitev veselili pri Šolskem centru Šentjur in OŠ Slivnica pri Celju. Dasiravno je takratni jugoslovanski kralj že leta 1926 izdal ukaz, s katerim naj bi se v sklopu takratne kmetijske šole ustanovila posebna šola za čebelarstvo, se to takrat ni zgodilo, čebelarstvo pa so vseeno poučevali kot predmet. Sedanji čebelnjak je za učni proces povsem nova pridobitev, odprtju pa je poleg župana prisostvoval tudi direktor Kozjanskega parka Hrvoje Oršanič. Na slivniški šoli je že nekaj let aktiven čebelarski krožek, katerega mentor je Andrej Jernej, aktivno pa je tudi sodelovanje s tamkajšnjo čebelarsko družino, ki jo vodi Martin Cmok, zato jim pridobitev Šentjur le enkrat omenjen v poročilu varuhinje Tik pred razpustom državnega zbora je varuhinja človekovih pravic državnozborskim poslancem predstavila poročilo za lansko leto. Lani je varuhinja z ekipo obravnavala 11 primerov, kar je precej manj, kot leta 2009, ko jih je bilo 31. Šentjursko ima z 0,55 primera na 1000 prebivalcev več kot za polovico nižji pripad, kot je državno povprečje, ki znaša 1,28. V podrobnejšem poročilu je Šentjur omenjen enkrat, in sicer v primeru postopkov v zvezi z asfaltno bazo v Planinski vasi. Varuhinja ugotavlja, da je občina pri sprejemanju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih zaobšla zainteresirano javnost. S pridobitvijo pozitivnega mnenja s strani zavoda za varstvo narave je občina očitno menila, da je upoštevala odločbo ustavnega sodišča in v celoti sanirala stanje, ki je nastalo po tej odločbi. To pa ne drži, saj se spremembe in dopolnitve prostorskih aktov izvedejo v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju vedno po enakem postopku, kot je predpisan za njihovo sprejetje. ne bo povzročala preglavic. Slovesnost so zaradi dežja opravili kar v telovadnici, z govoranco pa je najbolj prepričal župnik Marko Šramel. br, foto: Vid Avžner Vengust nič več na čelu CMC V celjskem gradbenem podjetju Ceste mostovi Celje so lastniki odstavili vodstvo s predsednikom uprave Marjanom Vengustom na čelu. O tej potezi seje govorilo že dolgo, v medijih pa je šentjurski rojak, ki je v obdobju Štefana Tisla bil glavni izvajalec gradbenih del v občini, dejal, da ni šlo za nesoglasja. Lani so imeli za 6 milijonov evrov dobička, ki ga lastniki, ki prihajajo v dosedanje menedžerske strukture podjetja, niso razdelili. Od žura za Šentjur do pogreba Konec upanja: Alpos gre v stečaj! Pred dnevi je postalo dokončno jasno: Alpos gre v stečaj. Dolgoletnemu paradnemu konju šentjurskega gospodarstva ni več pomoči, dolgovi so preveliki, tekoče poslovanje slabo, banke so zavrnile dokapitalizacijo. V zraku visi 379 delovnih mest v Šentjurju, občini se obeta socialna bomba. Pisal se je december 2003. Alpos je slavil 50-letnico obstoja, ob pomoči piarovskih agencij so organizirali sklop prireditev s simpatičnim geslom »Žur za Šentjur«, v Hruševcu so bogato pogostili nekdanje zaposlene, izdajali razkošen časopis, predstavili novo podobo, oglaševali v nacionalnih medijih, podarili milijon tolarjev Varstveno-delovnem centru ... Podjetje je bilo na vrhuncu moči, pod vodstvom Mirjana Bevca so kupovali podjetja v Bosni in Srbiji, slovenska košarkarska reprezentanca je Alpos promovirala na evropskem prvenstvu. Alpos je bil šentjurski ponos. Od žura do pogreba Piše se oktober 2011. UpravaAlposa je pod vodstvom Ljubomirja Osovnikarja na celjsko okrožno sodišče podala predlog za umik prisilne poravnave in uvedbo stečaja. Vse prej kot nepričakovana poteza. Dokončno je bil zadnji žebelj v Alposovo krsto zabit nekaj dni prej, ko je vseh šest upnikov (banke NLB, N KBM, Factor banka, Probanka, Abanka Vi pa in jeseniški Acroni) odločno zavrnilo predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Konec septembra 2011 je bilo na Uradu za delo Šentjur prijavljenih 891 iskalcev zaposlitve. Stečaj Alposa bo število brezposelnih žal ponovno dvignil krepko čez 1000, največjo težavo predstavlja tudi dejstvo, da je v Alposu (bilo) zaposlenih več družinskih članov. Najvišja brezposelnost v Šentjurju je bila sicer decembra 1997, ko je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 1695 ljudi. Uprava Alposa je namreč predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Toda banke niso pristale na dodatne vložke, še posebej, ker so se očitno v preteklih mesecih in letih že pošteno opekle. Alpos je namreč samo letos do konca avgusta ustvaril dobrih pet milijonov evrov izgube, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe je konec avgusta znašal le milijon evrov. Tudi uprava je ocenila, da je Alpos dolgoročno plačilno nesposoben. Banke neomajne, delavci nemočni V bankah so v odzivu zapisali, da kljub pripravljenosti in enotnosti za izvedbo sanacije ponoven zagon proizvodnje in normalizacija poslovanja nista bila mogoča. Po pravnomočnosti prisilne poravnave je bilo namreč ugotovljeno, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb bistveno odstopa od prikazanega stanja. Zato po oceni lastnikov Alposa ni možno uspešno sanirati. Seveda se poraja vprašanje, kako so se tako »mogočne in resne« institucije, za kakršne se želijo imeti banke, pustile tako »nategniti« nekdanji upravi. Težko je verjeti, da niso vedele, za kaj dajejo denar, če so s sredstvi res tako lahkomiselno ravnale, kot zdaj med vrsticami priznavajo, pa je seveda to njihov problem in še en dokaz več njihove požrešnosti in nesposobnosti. Naj to na sodišču razčistijo z bivšo Alposovo upravo, saj so podpisniki kreditov najbrž znani, tokovi kreditov pa tudi razvidni!? A seveda takšno »robinhoodovsko« razmišljanje ne pomaga. Kot že v nič koliko slovenskih primerih bodo umazane igre bank in direktorjev plačali delavci. Alposovi so se morda kar predolgo pustili voziti žejne čez vodo in niso zahtevali odgovornosti vodstva, ko je postajalo jasno, kam jih pelje ... Toda tega jim ne gre zameriti, plače so bile redne, vezi med upravo in sindikati pa očitno na pravih frekvencah, zagotovila vodstva prepričljiva. Kot so zapisali v svetu delavcev, so v upanju, da jim bodo novi lastniki omogočili možnost obstoja delovnih mest, mirno in strpno izpolnjevali obveze za boljši jutri. »Lastnikom je za delavce vseeno« Dandanašnji je za približno 400 Alposovih delavcev slab. Večini grozi brezposelnost. V svetu delavcev so zapisali, da je še pred letom dni podjetje, ki je bilo res močno zadolženo, prav na predlog bank pristopilo k prisilni poravnavi, razlastilo obstoječe lastnike, med njimi tudi delavce. »Izkazalo se je, da so bile obljube, ki so bile potrjene s sklenjeno pogodbo o ravnanju upnikov, ki so jo podpisali novi lastniki Alposa, podane s figo v žepu. Ker smo zaposleni pričakovali, da je v slovenskem bančnem znanju še kaj več, kot pa podjetje poslati v stečaj, pričakujemo, da se bo na to odzvala vlada oziroma pristojna ministrstva, ki so bila vsa seznanjena z našo problematiko in nam tudi vsa po vrsti obljubila pomoč.« Zapisali so tudi, da so od lastnikov Alposa pričakovali kakšno konkretno dejanje, da bi imeli delo in zaposlitev še naprej, ne pa samo prazne obljube. »Trdno smo prepričani, da je vam lastnikom za okoli 400 Alposovih delavcev, ki bomo na novo brezposelni, vseeno. Če je drugače, preprečite vsaj stečaj preostalih hčerinskih družb in zagotovite, da se bo poslovanje nadaljevalo brez izgube delovnih mest,« še navajajo delavci. Jih bo vsaj 50, 60 delalo za Gorenje? Težava Alposa je, da večina hčerinskih družb posluje z izgubo, zato tudi ni velikih možnosti, da bi na pogorišču podjetja zrasli novi zdravi obrati. Izjema je Alpos Metalurgija, ki uspešno dela za Gorenje. Predsednik uprave velenjskega podjetja Franjo Bobinac je za časnik Finance povedal: »Pričakujemo, da morebitni stečaj Alposa ne bo vplival na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti odvisnih družb. O nadaljnjem sodelovanju bo treba opraviti analize. Menimo, da bi morale biti banke upnice in država zainteresirane za ohranitev zdravih proizvodnih jeder. V tem primeru bi bilo Gorenje del rešitve, a pod pogojem, da bi to za nas imelo pozitivne ekonomske učinke.« V šentjurskem Alposu je sicer zaposlenih 379 delavcev. Po ocenah predsednika Sveta delavcev Branka Žogana bi jih službe v poslu z Gorenjem lahko ohranilo 50 do 60. Bo kdo odgovarjal? Končni razplet je boleč: 11 let po propadu Tola in nekaj let po »izginotju« mesarstva Jurij je padel še največji simbol šentjurskega gospodarstva. Morda bodo zdaj iz omar popadali tudi krivci, ki so le v nekaj letih cvetoče podjetje od žura pripeljali do pogreba, a žal to (ne)zaposlenim ne bo več pomagalo. Globalna gospodarska kriza je objektivno dejstvo, a ostaja grenak priokus. Bi Alpos lahko preživel? So bile poteze vodstva vedno v dobro podjetja? Generacije delavcev si zaslužijo izvedeti resnico in s tem vsaj moralno zadoščenje. L. H. 61 let Društva upokojencev Šentjur Medsebojno druženje je dobrina Društvo upokojencev Šentjur (DU) je prvi petek v oktobru praznovalo svoj 61. rojstni dan. V dvorani Kulturnega doma Šentjur se tudi zaradi slabega vremena ni nabrala takšna množica upokojencev, kot smo je bili navajeni. Predsednik DU Stanislav Zupanc je svoj pozdravni govor peljal v pričakovano smer. Izpustil je tekočo problematiko DU, zato pa se zavzel za dostojne pokojnine po 40-ih letih delovne dobe, znova zatrdil, da ne pristajajo na novosti v davčni politiki, na zmanjševanje pokojnin in na odpravo socialnih pomoči. V DU zagovarjajo vsem dostopen zdravstveni sistem in ne podpirajo zasebnega zdravstva. Zavedajo se, da bodo tudi upokojenci bolj učinkoviti zaradi relacij v občinskem svetu in državnem zboru. Zupanc je še poudaril pomen prisotnosti upokojencev v politiki in dodal, da bo treba na volitvah voliti prave ljudi, ki jim lahko zaupamo. Ne sme se dogajati, da s proračunom manipulirajo bogati in vplivni. Zupanc je izseke svojega govora spretno zavil v tančico nedorečenega, tako ni bilo jasno, ali govori v imenu upokojencev, svojem imenu ali celo v imenu stranke DeSUS. Prireditev, ki jo je povezovala Slavica Čoklc, se je nadaljevala s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom društva. Tako so pisna priznanja v letu 2011 prejeli Minka Avžner za delo v social-no-zdravstveni komisiji in za vodenje foto-video sekcije, Franc Gazvoda za delo v upravnem odboru društva (UO), delo na družbeno-ekonomskem področju ter za vodenje šahovske sekcije, Cveta Hus za prispevek v rokodelski sekciji in informiranju, Gizela Mogelnicki za sovodenje sekcije Ob igli in šivanki, Štefka Strelec za delo v sekciji Sprehodništvo, Jože Kolar za unikatne izdelke in režisersko delo v dramski sekciji ter Jože Štiglic za predstavljanje DU v Pokrajinski zvezi DU Celje. Plaketi DU sta prejeli Marija Kolar za uspešno delo v dramski sekciji in Vida Zupanc za vodenje socialno-zdravstvene komisije in prostovolj- no delo v projektu Starejši za starejše. Podelili so še dve pisni zahvali Pokrajinske zveze DU Celje, in sicer Faniki Opalič za sodelovanje v komisiji za kulturo in za prispevek k podelitvi statusa humanitarne organizacije DU ter voditeljici proslave Slavici Čoklc za vodenje sekcije za izletništvo in prireditve. Zbrane upokojence je pozdravil podžupan Robert Polnar in pohvalil zgledno sodelovanje z Občino Šentjur. Nastopila sta mlada hruševska harmonikarja Rok Petelinšek in Žan Jakopin ter tri članice Literarnega društva Celje - Kluba modrecev z dvema skečema Pohorska lizika in Pri spovedi. Ob tej priložnosti so se spomnili dolgoletnega člana društva Dolfija Žvižeja. Upokojenci so druženje po zaključku uradnega dela nadaljevali v sproščenem vzdušju ob okusni hrani in pijači. jg, foto: M.A. G & K AVTO, SERVIS IN PRODAJA VOZIL, D.O.O. Cesta kozjanskega odreda 18 3230 Šentjur www.gkavto.si gkavto@gmail.com Tel.: 03/ 749 03 40; Fax.:03/ 749 03 41 Delovni čas: vsak delavnik od 8h do 18h vsako soboto od 8h do 13h HITRI SERVIS, ODKUP IN PRODAJA VOZIL VELIKA IZBIRA LITIH PLATIŠČ Na zalogi gume: Continental Michclin Briclgeslone Nokian Kormoran Star performer Zaključna prireditev Extempora 2011 seje odvila v Galeriji Zgornji trg, in sicer na zadnji septembrski torek. Galerija je bila ob precej velikem obisku kar premajhna za tovrstno prireditev. Prav tako se je temperatura v prostoru strmo dvignila, tako da so nekateri obiskovalci in umetniki iskali svež zrak pri vhodu. Letošnji extempore sta ocenjevala Janez Zalaznik in Tatjana Cmok, ki sta zaradi več kot 50 prijavljenih umetnikov za objavo v brošuri in razstavo izbrala le 24 najboljših po svoji oceni. Zanimiveje tudi dejstvo, da se je v ožji izbor iz Društva likovnih umetnikov Šentjur upelo uvrstiti samo Poloni Kitak. Zmagovalka letošnjega slikarskega tekmovanja je bila Celjanka Marinka Kerstein. Njeno upodobitev Žusma bo odkupila občina. Kersteinova je uporabila tehniko olje na akril. Uradni ocenjevalec je organizatorki Extepora 2011 Aniti Koleša podal pobudo, da bi bilo v prihodnje avtorje smiselno omejiti s tehniko, da se ne bi več toliko ukvarjali z motivom, temveč s tem, kako sliko narediti. Za glasbeno popestritev je poskrbela Mateja Gorjup iz Dramelj. jg Septembra in del oktobra je celjski Simbio na terenu zbiral nevarne odpadke iz gospodinjstev. Občani v Šentjurju so prinesli 9.526 kg nevarnih odpadkov, kar znaša 0,52 kg na prebivalca. V tem pogledu so še več odpadkov zbrali v Dobju, kjer so na prebivalca zbrali 0,57 kg odpadkov. Več sojih zbrali samo še na Polzeli, in sicer 0,58kg/prebivalca. Podobno, kot v spomladanskem času, je tudi v jesenskem času med odpadki prevladovala odpadna elektronska in električna oprema. Na drugem mestu med nevarnimi odpadki izstopajo premazi, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi in na tretjem baterije in akumulatorji. Sledijo motorna in jedilna olja ter maščobe, precej pa je tudi zdravil in pesticidov. V terminu zbiranja odpadkov na terenu so pripravili tudi dneve odprtih vrat regionalnega centra za ravnanje z odpadki in toplarne. Iz Šentjurja je krenil celo brezplačen avtobus, na katerem ni bilo gneče. Veliko vprašanj so na kraju samem imeli zlasti prebivalci bližnjih zaselkov, tudi tistih, ki sodijo v šentjursko krajevno skupnost Blagovna. br Ognjeni boj Odsekoma (3©§C® Fire combat (ognjeni boj), kot ga s tujko imenujejo gasilci, je nova tekmovalna gasilska disciplina, ki jo v Sloveniji izvajajo šele tretje leto. Sestavljena je iz premagovanja ovir v popolni bojni opremi gasilca, uporabe vrvne tehnike, prenosa ponesrečenca, vlečenja cevovoda in gašenja. Za razliko od ostalih standardnih tekmovanj (mokra vaja ...) je fire combat zelo težka disciplina, ki terja izjemno fizično pripravljenost in izkušnje. Gasilska oprema s kisikovo bombo in masko na glavi ta ekstremni napor še otežujeta, zato se tovrstnega tekmovanja udeležijo le najboljši. Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur (PGD) se je prvič z organizacijo tega tekmovanja soočilo prvo oktobrsko nedeljo na parkirnem prostoru za Kulturnim domom Šentjur. Tekmovalne ovire so si naši gasilci izposodili pri Gasilski brigadi Britof. Na tekmovanje seje prijavilo 24 ekip, med njimi le ena šentjurska. Ekipe so bile razdeljene v štiri kategorije: A, B, C in E, kot moške in mešane ekipe. V kategoriji A je bila najboljša ekipa Šmarje pri Jelšah 1. V tej najštevilčnejši kategoriji, v kateri je bilo prijavljenih 17 ekip, sta se pomerila tudi šentjurska Ledena dečka Denis in Dejan Kukovič, ki sta osvojila 10. mesto. Naša gasilca sta se v omenjeni disciplini pomerila prvič. »Priprava takšnega dogodka je zelo zahtevna in pri tem je sodelovalo kar 33 gasilcev iz PGD Šentjur,« nam je povedal Jani Kukovič. Tovrstno tekmovanje je naše gasilce tako navdušilo, da razmišljajo o nakupu lastnih gasilskih ovir za bodoča tekmovanja. jg fotogalerija na www.sentjurskenovice.si Tekmovali tudi gostinci Sredi oktobra so na 58. gostinsko-turističnem zboru, ki so ga sredi meseca gostile Terme Čatež, svoje znanje za priznanja primerjali gostinci iz naših logov. Skupno je bilo razpisanih okoli 30 kategorij. V tekmovanju dijakov iz pekarstva je ekipa Šolskega centra Šentjur z mentorico Jano Kropeč v postavi Matej Duh, Kristjan Recec in Primož Štrous zasedla 3. mesto. Pri slaščičarjih je ekipa Silva Fen-dre, Maja Razboršek in Tadej Kolman pod mentorstvom Elizabete Paska zasedla 4. mesto. V tekmovanju v pripravi jedi po naročilu za kuharje do 23 let je Blaž Kostanjšek iz gostišča Miran dosegel 80 točk in prejel bronasto medaljo. Po najboljši uvrstitvi je pose- Borut Jovan se je nedavno izkazal ob dnevu odprtih vrat pri Vrtnarstvu Valner gel Šentjurčan Borut Jovan, ki je zaposlen v Termah 3000, skupaj s sotekmovalci pa je posegel po zlati medalji v pripravi menuja. Trgatev v Zgornjem trgu Tomo Križnar v Knjižnici Šentjur f,; V . ' FtH ' * 2* ■ //% \ I' Poln® grozd ja, a. ne zaf vino [' Vsakoletna prireditev, ki jo Občina Šentjur organizira skupaj z mestnim viničarjem Jurijem Malovrhom, se je letos odvijala na prvo oktobrsko nedeljo. Trta, potomka najstarejše trte modre kavčine, je obrodila kar 43 grozdov. Trgatev je povzročila nemalo težav, saj se je trta razrasla precej visoko po Ipavčevi domačiji, tako da so berači za pobiranje sadov potrebovali lestev. V spretnosti trgatve na lestvi so se pomerili skoraj vsi prisotni funkcionarji, od letošnjega prejemnika Ipavčeve plakete Mirka Pajka do predsednikov krajevnih skupnosti. Na žalost večine moških predstavnikov se na lestev ni povzpela vinska kraljica Sv. Helene Tanja Skale. Prisotna visoka funkcionarja SDS, državni poslanec Štefan Tisel in državni svetnik Jože Korže, sta dogajanje le opazovala. jg Tretjo oktobrsko soboto je prireditev Bučn’ce, ki jo organizirata lokalni časopis Šentjurčan in Ljudska univerza Šentjur, privabila na jutranje sonce lepo število obiskovalcev. Na stojnicah, ki so se šibile od dobrot, so se predstavljali pridelovalci ekoloških izdelkov, izdelkov iz buč, medu, dobrot naših babic in naravnih pridelkov. Prav tako smo opazili še stojnico gostov Gimnazije Kikinda in Šolskega centra. Marijana Novak je podelila polletne in tromesečne naročnine najtežjim in najdaljšim bučam. Zmagovalka z največjo bučo je bila Marta Tovornik iz Večjega Brda. Njena buča je bila težka kar 36 kg. Drugo mesto je s 24-kilogramsko bučo osvojil Aljaž Volasko in tretje mesto Rudi Doberšek s 17-kilogramsko bučo. Najdaljšo bučo je imel Roman Pušnik, merila je kar 1,09 m. S pomočjo Vrtnarije Valner je Novakova podelila nagrade za Šentjurčanovo akcijo Najlepše rože. Najlepše rože ne rasejo v naši občini, ampak v Stranicah, pri družini Janežič. Drugo mesto je zasedla Helena Gajšek in tretje Lojzka Zajšek. Najlepšo okrašeno stojnico je po organizatorjevem izboru imelo Gobarsko društvo Jurček s Planine, ki je letos praznovalo 10 let obstoja. Prireditev Bučn'ce je tokrat v celoti uspela, k čemur je pripomoglo toplo jesensko sonce. Mestni trg je tako dan po grožnji z bombo ob ritmih narodno-zabavnega ansambla, ljudskih godcev in pevcev ponovno zaživel. Prireditveni prostor za tovrstno prireditev je po naši oceni veliko bolj primeren kot Zgornji trg, kjer se odvija šentjurjev sejem. jg 8 nuO0m0 CsEBeomniB Prvo sredo v oktobru je Knjižnica Šentjur gostila Toma Križnarja, avtorja knjižne uspešnice Nafta in voda. Zgodba slovenskega popotnika in borca za pravice staroselcev v Nubskih gorah, kjer človeško življenje ni kaj dosti vredno, je v dvorano Knjižnice privabila okoli 150 poslušalcev. Križnar je svojo pripoved o sudanskem ljudstvu začel z zgodovinskimi dejstvi, kako vedno zmaga močnejša nacija nad domorodci, kako so si Američani pokorili in iztrebili Indijance, Hitler Žide, Avstralci Aboridžine ... Takšno iztrebljanje naroda se dogaja tudi danes v Sudanu, mediji in vlade pa si pri tem zatiskajo oči. Grozodejstva, ki se dogajajo tam, so nepopisna. Križnar je na črno celino prvič prišel pred 30 leti kot popotnik. Danes se ga je prijel vzdevek rahala, nekdo, ki gre in vidi. V tem času je v svoji zavesti postal enak preganjanim domorodcem, ki imajo to nesrečo, da živijo na področju, bogatem z vodo in nafto, za katero se borijo Arabci, Kitajci in Američani. Njegovo poslanstvo se je začelo, ko je prepričal ameriške Žide, da obstaja na zemlji narod, ki je prav tako na pragu izumrtja, kot so bili med drugo svetovno vojno sami. Posledično je tudi ameriški odposlanec John Denford spregledal in prepričal najmočnejšo svetovno velesilo, da morajo Afriko reševati v Sudanu. Odcepitev Južnega Sudana, ki jo je Križnar označil kot šarado pretvarjanje je posledica tega njegovega obiska. Južni Sudan je bogat z nafto in to je pravi razlog za ameriško pomoč pri odcepitvi. Ljudi severno od meje Nubske gore in Darfur so prepustili usodi. Križnar je svojo podporo našel pri nekdanjem slovenskem predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ostala politična elita v Sloveniji pa tudi danes ne kaže interesa za Nube. Križnarje zbral denar, s katerim so z ostalimi aktivisti nakupili mini video kamere, s katerimi počasi pokrivajo sever države. Večina od njih je očem skrita in preko satelitov prenašajo podatke o zločinih nad prebivalstvom. Posnetki so verodostojni pokazatelj na mednarodnem sodišču. Statistično gledano so se poboji, pohabljanja in posilstva na področjih, kjer jih pokrivajo mini kamere, skoraj nehali. Izpostavil je pomoč nekaterih svetovno prepoznavnih ljudi, kot so George Clooney, Angelina Jolie, Lena Riefensthal in drugih. S svojo knjigo se tako bori proti zatiskanju oči pred grozodejstvi, ki se dogajajo zdaj. Tomo Križnar je odgovarjal na vprašanja iz občinstva. Med drugim je odgovoril Francu Zabukovšku, ki je iz naftalina ponovno potegnil spor med partizani in domobranci, da se tudi Darfurci ne znajo povezati v eno močno silo in skupaj upreti. Dodal je, da je zgrožen, da se je rodil takšnemu narodu, kot smo Slovenci, ki so izgubili razsodnost in se med seboj pobijali. Križnar ni imel odgovora na Zabukovškovo vprašanje. Dodal je, da bi najraje videl, da bi se belci in črnci »poženili« in se s tem tudi genetsko okrepili. Afrika je po njegovem ključ do preživetja zahodne civilizacije. jg (23^55 ! Vabila za vse priložnosti GSM: 041697 226, E-mail: cstisk@siol.net Dl Trgouina Sistemko HJj J Dedno za razpolago. •IfTIMKO -CELOVITE IT REŠITVE za vaše celotno poslovanje -VZDRŽEVANJE (celotne IT infrastrikture vašega podjetja) - NAJEM programske in strojne opreme -GOSTOVANJE namenskih strežnikov Win, Mac in Linux -SPLETNA TRGOVINA www.sistemko.si OBČINA ŠENTJUR Mestni trg 10 3230 Šentjur Uradne ure: ponedeljek: Mi - I2h in Uh -15h torek: tih 12h In 13h -15h »reda: Xh I2hin lJh I7h četrtek: ni uradnih ur petek: Hh Uh (03) 747 13 10 obcina.sentjur@sentjur.si m OBMOČNA 0BRTN0-R0DJETNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si ©5KM5 II M ili i L1L1.V1tUJITOfT Cesta Miloša Zidanška 28, 3230 Šentjur/p.p. 75 ntail: info@skws.net Predsednikofon: 031/ 404A46 TURISTIČNA jj5j^\GENCIJA/^==^ BARA l"DA gSS «51 698 600 baracuda.carmen@siol.net info@baracuda.si www.baracuda.si irrool ■rrauF Tel£)35^25 3 tA Martin Laubič s.p. m Gostilna Ul. Skl. Ipavcev 7, Šentjur tel.: 041 4 U 441.041 436 908 ((|l 1 60>^"*Tn0eii‘> IflS." Bohorč " ftft Bohorč Marjan s.p„ Dušana Kvedra 44. 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, mobl: 041 666 726 ; sodobno opremljenih sob. EKSKLUZIVNI ZAS RASTER OČAL NUMENO d.o.o. Goriška 11; 3230 Šentjur; iel.:03/620 97 23 gsm: 031/600 560;e-mail; numeno@amis.net KROVSTVO, KLEPARSTVO, NOTRANlAZAKUUCmSmJS; IZOFI ASnmtAVOlIHSTfN IN STROPOV GSM: Dramlje 33, 041 672 302 PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Rifnik 17, 3230 Šentjur L.emom Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe Kava bar Pošla "lomai Di Mesini trg 7, Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Drofcnikovaul.15, 3230Šentjur zlatarstvo_ales_petek@t-2.net tel.: 03 746 46 67 GSM: 031 848 112 ‘Firafaa Javorje 15a 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03 748 30 03 Faks: 03 748 30 04 email: firaba@siol.net Nudimo kvalitetne in strokovno opravljene računovodske Storitve za vse oblike gospodarskih družb, za samostojne podjetnike in društva. Maša kava diši nepozabno! INFORMATIVNI SPLETNI PORTAL Dramlje 33, 3222 Dramlje. E pošta: dremlje.info@gmal£com GSM: 051 342 652 AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Elbatrade , Tel.:03/749 21 51 ________________________ _ d.0.0. Fax: 03/749 21 50 Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ■kifeljčki -sardele ■Usuli -postrvi TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OKREPČEVALNICA KW,Č£$J m Verjetno najboljša malica natšentjurskem! JE 03/ 746 42 25 Zurkfl d.iuk. |.txnir V. i.'bt i .pii« .i i'|i M prodaji In Izdelavi dežnikov, tam, lamelnih zaves, plisejev, aenill, notranje In zunanje opreme mm darko mavrlč «.p. totfUiMtrhze C kn/Mimkvija odreda 15/a, 3230 Šenqui u l 03,748 30 06, 03,749 26 77 tar 03,748 30 07, 03,749 26 76 GSM 041610 096; e-mail d*rkn'JimJ777>, krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 L 03 746 12 70 AMBULANTA ZA BIORESONANCO Marjeta Knez s.p. Ulica skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur Tel.: 051 872 078 Frizerski salon Tina Mali 11IIit Hilli« s.p. Vrbno 10 .i, M 10 Si-iiljur Projekt Simbioz® zaključen V tednu od 17. do 21. oktobra so mladi šentjurski prostovoljci v okviru državnega projekta Simbioz®, katerega pokrovitelj je predsednik države Danilo Turk, poučevali starejše generacije računalniških veščin. Projekt temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in vzpodbujanju vseživljenjskega učenja. Ta projekt sta v Šentjurju organizirala ŠKMŠ in Knjižnica Šentjur. Delavnice so potekale na OŠ # Franja Malgaja, OŠ Slivnica pri Celju in OŠ Planina pri Sevnici, vodilo pa jih je kar devet prostovoljcev. Dragica Ivič, upokojenka: »Sama sem se z računalnikom spoznala I že na dveh tečajih, vendar sem odnesla premalo znanja, zato sem se tudi prijavila na tokratne delavnice, ki se mi zdijo zelo dobre. Menim, da bi se jih lahko udeležilo še več ljudi. Zadovoljna sem tudi s prostovoljci, ki nam potrpežljivo in počasi razlagajo njim samoumevne stvari, kajti mi ne moremo razmišljati tako hitro kot oni sami.« Ivan Oprešnik, upokojenec: I »Zelo sem vesel, da ste organizirali te delavnice za starejše ljudi, kajti doma pravzaprav nimam možnosti, da bi se naučil dela z računalnikom. Sicer sem že obiskoval začetni tečaj računalništva, ta tečaj pa je še dopolnitev mojemu osnovnemu znanju. Pohvaliti moram tudi predavatelje, ki so zelo prijazni in nas veliko naučijo. Želim si, da bi se kaj takega še kdaj organiziralo.« N. M. V Okrogla miza Mladinska scena Prostori niso problem Študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ) je skupaj z Mladinskim centrom Šentjur organiziral okroglo mizo na temo Mladinska scena v Šentjurju. Okrogle mize so se od povabljenih udeležili: župan mag. Marko Diaci, predsednik Športno-mladinskega društva Grobelno Urban Petelin, predsednik Mladinskega društva Ponikva Ciril Obreza, predstavnik Mladinskega centra Šentjur Vid Slana, predstavnica Društva podeželske mladine Albina Kolar, predsednik Športno-mladinskega društva Blagovna Uroš Dremšak ter predsednica Študentskega kluba mladih Šentjur Nastija Močnik. V občini Šentjur je aktivno dejavnih 6 mladinskih društev in začetna debata je tekla ravno o tem, ali je ta številka previsoka ali prenizka za občino Šentjur. Dotaknili so se tudi teme o urejenosti društvenih prostorov, kjer se je izkazalo, da imajo vsa društva urejene prostore, s katerimi so zadovoljni, le DPM nima svojih prostorov, ki si jih pa si s svojim dobrim delom zasluži, in to je tudi ena izmed pobud Občini. Prostorov, primernih za druženje, je dovolj, saj ima skoraj vsako društvo svoje prostore. V centru mesta, v Športnem parku, vsak vikend čaka prenovljeni P2 z novo televizijo, urejenimi računalniki in namiznimi igrami na nove obiskovalce. Prav tako čakajo prostori ostalih društev na nove člane in obiskovalce. S.M., foto: Gašper Gobec nnrnmp ammcKscH KIII&TON .PRESENEČENJE cm Kreme SMS CONI: 51 (ropnuciu) ai(MPMVcccor‘ „^(nnmP0Gcm) osmi: a c (romooAJA) k? C (HAPAHVCCCC- (AAPAUPCCmA) msmmSmB Ob tednu otroka je Društvo prijateljev mladine Šentjur (DPM) pripravilo koncert pevke Alye ter spremljevalne ustvarjalne delavnice. Žal je organizatorjem vreme pokvarilo načrte, tako da so prireditev z Mestnega trga preselili v jedilnico OŠ H ruševec Šentjur. V avli šole je Šolski center Šentjur za otroke pripravil palačinke z marmelado, prostovoljke DPM pa so jim še porisale obraze. Pevka Alya, z m ikro krilom (!?), je v jedilnici pripravila pravi mali žur, kjer so otroci na njene skladbe veselo skakali in plesali. Žal je slabo vreme botrovalo tudi slabšemu obisku koncerta, saj je mični pevki prisluhnila le peščica staršev in stotero otrok, veliko manj od pričakovanega. jg V soboto, 15. oktobra, je ponovno zaživel Prostor. Organizator koncerta Študentski klub mladih Šentjur je organiziral minikoncert v sodelovanju z Radijem Študent. Pred samim začetkom je predsednica ŠKMŠ Nastja Močnik povabila zbrano mladež k udeležbi še ostalih prereditev. Prostor, ali kulisarnico Kulturnega doma Šentjur, so študentje okrasili s kar 31 različnimi majicami, ki so jih natiskali od 1998. leta dalje. Zbrane je pozdravil župan Marko Diaci. S tem simbolnim dogajanjem so šentjurski študentje pripravili avizo v sklop dogodkov ob praznovanju 15. obletnice društva. jg fotogalerija na www.sentjurskenovice.si www. hisakulture. si 0 E 1 S 0 1 Četrtek, 10. november 2011, 19.30, Celjski dom ZEMLJA PLEŠE slavnostni dobrodelni koncert Barbare Celjske ob 50. letnici Slovenske popevke Petek, 11. november 2011, 19.15, cerkev sv. Jožefa VESPERAE JOSEPHINAE trobilna zasedba Ars Brass Sobota, 12. november 2011,20.00, CKŠ Celje KULTURNI GALOP Trianglov jesenski večer Ponovitve: 17. 11. (Velenje), 18. 11. (Žalec) Petek, 18. november 2011, 19.30, Narodni dom LISZT koncert ob 200. letnici skladateljevega rojstva s pianistom Benjaminom Govžetom Torek, 22. november 2011 PAUL GILBERT seminar z znamenitim kitaristom Petek, 25. november 2011,21.00, Local LOCALCOOLTURA ChaosStar www.hisakulture.si, 041 708 945, info@hisakuiture.si (-V/iha/tstvo Kristina Razboršek XV^' Ul. Franja Malgaja Al, Šentjur / HRUŠEVEC/, tel.: 03/ 7A9 "" DEL. ČAS: vsak dan od 8h do 18h. Od 28. oktobra do 1. novembra, vam vsak dan od 7.00 do 0 19.00 ure, nudimo veliko izbiro cvetja in cvetličnih aranžmajev, v Vrtnarstvu H ruševec in pred trgovinami Resevna, Akvonij In KEA. .vV^V ' 1 M * REZANO CVETJE (pajke, marjetke in pingpong) . IKEBANE / I LONČNE KRIZANTEME k-U. Ipavčevi dnevi MomrnsCsB [Mnsecrti ©sni]®©[o)®^ow Divja roža in bršljan sta organizator Knjižnica Šentjur in soorganizator Ol JSKD Šentjur poimenovala koncert samospevov ob 90. obletnici smrti skladatelja Josipa Ipavca. Župnijska cerkev sv. Jurija v Šentjurju 16. oktobra žal ni pokala po šivih, kot bi bilo moč pričakovati, ko v goste prideta dva vrhunska operna pevca, kot sta naša sopranistka Urška Arlič Gololičič in basbaritonist Marcos Fink. Kot je uvodoma povedala Anita Koleša, je Marcos Fink s svojo sestro Bernardo Fink posnel zgoščenko Josipovih samospevov in s tem naredil pomemben korak višje k ustrezni umestitvi Ipavca v slovenski in kulturni prostor. V prvem delu koncerta so poslušalci slišali nekaj samospevov Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča, Josipa Pavčiča in Huga VVolfa, v drugem delu koncerta pa samospeve Josipa Ipavca. Zanimivo je tudi dejstvo, da je večina samospevov Josipa Ipavca napisanih v nemškem jeziku, vendar so v Šentjurju te zapeli v slovenščini. Za prevode so poskrbel ddr. Igor Grdina, Pavel Oblak in Jože Humer. Skladatelj Hugo VVolf velja za vodilnega skladatelja samospevov je in tako kot Josip Ipavec je tudi on izbiral besedila nemških skladateljev Goetheja in Heineja. Z Josipom ga druži tudi dejstvo, da so VVolfovi predniki živeli v Grobelnem. Na klavirju je vrhunska pevca spremljal Vladimir Mlinarič. Urška Arlič Gololičič je zapela pesmi iz cikla Mignon, dobro poznanega Goethejevega lika. Zbrano poslušalstvo so nastopajoči glasbeniki dobesedno očarali. Koncert samospevov je trajal skoraj dve uri in ga lahko uvrstimo med presežke šentjurskega kulturnega dogajanja nasploh. Ipavčevi dnevi so se nadaljevali v četrtek s predstavitvijo pomena Josipa za slovensko moderno. Predaval je ddr. Igor Grdina. J9 fotogalerija na www.sentjurskenovice.si Vabilo OŠ Franja Malgaja in Združenje borcev za vrednote NOB Šentjur tako kot vsako leto tudi letos organizirata komemoracijo v spomin padlim borcem, ki bo v petek, 28.10. 2011, ob 11.30 uri, pri spomeniku pred OŠ Franja Malgaja. Občane mesta Šentjur vabimo, da se komemoracije udeležijo. ZZB za vrednote NOB Šentjur _______________Zahvala V soboto, 15. 10. 2011, bi pri nas v Vrbnem zagorelo. Poklicali smo Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur, ki so s takojšnjim odzivom preprečili, da se požar ni razširil. Hvala gasilcem: Danilu Matušu, Andreju Koprivcu, Petru Oblaku, Branku Varešku, Alojzu Joštu in Gregorju Mavrinu za hitro pomoč. Hvaležna mama Julčka z družino Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi Politični zbor brez veselice V nedeljo, 23. oktobra, je Ponikvo obiskalo več kot 1000 kmetov iz vse države. Kmetje so najprej prejeli blagoslov v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, nato so s potjo nadaljevali do rojstne hiše blaženega Antona Martina Slomška. Vseslovenski shod so organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Občina Šentjur in Župnija Ponikva. Kot je že v navadi na proceduralnih prireditvah na Šentjurskem, je zaigral Pihalni orkester Šentjur. Zbrane je v odsotnosti župana najprej pozdravil podžupan Robert Polnar. Povedal je, da je ključna vzpostavitev partnerstva etike in okolja, in poudaril pomen trajnosti naravnih virov. Osrednji govorec dr. Ludvik Toplak se je spomnil Slomškovega doprinosa za dobrobit vseh malih narodov Evrope, kar mu je potrdil nekoč tudi papež Janez Pavel II. Zbor vseslovenskih kmetov sta za politično agitiranje izkoristila predvsem nekdanji poslanec NSi Alojz Sok, ki se je mimogrede zapletel še v obračun z RTV SLO, ter predsednik SLS Radovan Žerjav. Oba sta svoja predvolilna govora namenila kmečki ciljni publiki, ki je njuno leporečje sprejela z odobravanjem. Žerjav je takoj, ko je odrecitiral svoj govor, skupaj s poslancem SLS Francem Pukšičem jadrno zapustil zborovanje. Svojo osnovno nalogo je očitno opravil. Zbrane kmete je nagovoril tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Zapel je še MePZ Zarja, svojo pesem je odrecitirala Ivanka Uduč. Kmetje so se lahko nasitili z golažem, a veselice s kakšnim narodno-zabavnim ansamblom nismo dočakali. Vse skupaj je izpadlo kot predvolilno zborovanje. jg fotogalerija in video na www.sentjurskenovice.si KOMENTAR piše: Franc Kovač Predlogi za podeljevanje občinskih priznanj Podeljevanje občinskih priznanj je tema, ki menda ne zanima nikogar. Ali pa se vsaj vsi delamo, da nas ne zanima. Način izbire, običajna »inflacija« prejemnikov, zlasti tistih kolektivnih ob tej ali oni malo bolj okrogli obletnici, so inštitut občinskih priznanj pripeljali na rob sprejemljivosti. V tem pogledu je bila letošnja resevniška epizoda nekakšno simbolično dno in odslej gre lahko pravzaprav vse le samo še na bolje. Ali pa tudi ne. Je že lepo, da so ljudje sproščeni, toda ko se na svečani podelitvi pojavi na odru predsednik pristojne komisije za priznanja v kratkih hlačah, se človek mora vprašati, kje smo in kaj hočemo. Mirku Pajku ne osporavam njegovih zaslug (ki jih niti dovolj ne poznam), toda druge vzporedne okoliščine so vendarle takšne, da porajajo pomisleke. Se spodobi, da si občinska hierarhija dovoli, da se prilizuje (da ne rečem, da ga podkupuje) svojemu aktualnemu prvemu nadzorniku? Ali da funkcionar naslednik predlaga za priznanje svojega predhodnika? Ali da kar starši predlagajo za priznanja svoje nadobudne potomce, kot se je zgodilo pred leti s ŠKMŠ? Iz neposredne zgodovine podeljevanja občinskih priznanj bi se dalo najti še kar nekaj cvetk, ki občinskim priznanjem jemljejo njihovo kredibilnost. Nekaj predlogov za razmislek: - Odločanje o občinskih priznanjih naj se razširi na občinski svet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja naj predloge ne le zbira, ampak naj jih tudi sama ustvarja ter jih nato posreduje v odločanje občinskemu svetu. O priznanjih naj odloča občinski svet in ne župan, kot velja sedaj. - Priznanja naj bodo namenjena predvsem posameznikom in le v izjemnih primerih zaslužnim kolektivnim asociacijam. - Priznanj naj bo manj, praviloma eno, največ pa tri. - Potrebno bo razmisliti o priznanjih najboljšim učencem. Sedaj gre za formalnost, za odločanje učiteljskih zborov (upam) in ne za odločanje občinskega sveta. Priznanja naj se podeljujejo na šolskih slovesnostih, le eden od učencev pa naj dobi občinsko priznanje. - Občinska priznanja naj bodo povezana tudi s spodobnimi nagradami. - Občinska priznanja naj se obvezno podeljujejo po protokolu, svečano na sejah občinskega sveta v navzočnosti večine svetnikov in ne na priložnostnih »nesklepčnih terenskih veselicah«. Varna odločitev za Vas denar Ugodna ponudba depozitov Banke Celje. Oplemenitite svoja denarna sredstva v času, ko jih ne potrebujete. Izberite varno, donosno in prijazno ponudbo depozitov Banke Celje. V oktobru, mesecu varčevanja, smo za vas pripravili posebej ugodne pogoje. Dobra mera! Dobro je vezati denar, še posebej če vam za sklenitev depozita nudimo izjemno ugodno fiksno obrestno mero! 4,20 % 13-mesečni depozit I) banka celje www.banka-celje.si Gozdarski vitli Tajfun Rezalno cepilni stroji RCA 320-2, 320-2E, RCA380, 380-E, RCA400 joy Za 1. november smo za vas pripravili pester sortiment: - svežih aranžmajev, - suhih aranžmajev, - lončnih krizantem, - nasadov, - rezanega cvetja. Hkrati vam nudimo: - jesenski program pakiranih čebulic - Kiepenkerl - dekorativne materiale za ureditev grobov. Delovni čas: ponedeljek - sobota : od 8.00 do 18.00 ure nedelja 23. in 30.10. : od 8.00 do 15.00 ure | TAJFUN PUimu do a. 41.»$! - J22i Pjtm p S-.i Vi • • '464400F«* 'M ' 1 67S 1J41 fc -rdiw»w■ eco FRIEND 4tKIEPENKERL. Prti/i-line Več zvezdic, več uresničenih želja Zbirajte zvezdice na Tuš klub kartici in jih koristite pri nakupu izjemnih izdelkov in storitev. S Tuš klub kartico so vaši evri vredni več. Z vsakim nakupom povsod v Tušu na svoji Tuš klub kartici zbirate zvezdice s katerimi si lahko uresničite svoje želje. V našem velikem Katalogu želja vas čaka doslej najboljša in najobsežnejša ponudba z več kot 300 izdelki in 80 storitvami do 50 % ceneje. Uživajte v uresničenih željah iz Kataloga želja. Več kot 300 izdelkov in 80 storitev “ do 50% ceneje! 1 € = 1 zvezdica Velja do 31.1.2012. Več na www.tus.si tus Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 10a. 3000 Celje Ddr. Grdina in dr. Gržan o vrednotah inP*W :/ »Težje« vredribte ■- —! I' - - = . je*treba natrenirati, sicer skupnosti ni Kot uvod v nedeljsko 8. vseslovensko srečanje kmetov na Slomu je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v šentjurski knjižnici pripravila večer s pomenljivim naslovom: Resnica v besedah, pravica v dejanjih, kriza vrednot današnjega časa. Na to temo sta razmišljala šentjurski rojak ddr. Igor Grdina in pater dr. Karel Gržan, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Oba sta natrosila precej zanimivih misli, ki bi si zaslužile priti do marsikaterih ušes in zlasti vesti. Poudarki Grdine: »Po eni strani so vrednote ideali, tisto, k čemur stremimo, na drugi strani so to v bistvu izkušnje. O pravih govorimo tedaj, ko naletimo na vsebino, ki same sebe ne izpodkopava.« Kot primer je navedel vprašanje, če je uspeh za vsako ceno smotrn, ali če je nenehen napredek res nujno dober. »Vprašanje vrednot je vprašanje avtoritete, komu verjamemo, npr. posameznikovemu položaju ali človeku samemu. Zgodovina pozna ogromno primerov, ko je imel prav eden, ne pa večina. Vprašajmo se, kdo nam skozi medije govori, kaj ljudje potrebujejo. Nikoli jim ne dajo časa, kaj je prav in kaj ni, za odločitev o tem pa je potreben predvsem čas, ki ga ljudem odtegujejo. Svet je zaznamovan s tekmovalnostjo, saj se vedno nekaj prešteva in tako so postavljena pravila. Prihaja do razpada vsake možnosti za skupnost, te pa na sami tekmovalnosti ne morejo obstajati. Logika modernega življenja je usmerjena proti dolgoročnejšemu sobivanju.« Zanimiva je bila tudi njegova misel o trajnostnem razvoju, ki je sam po sebi nemogoč oz. bi to bil perpetuum mobile. Poudarki Gržana: »Potrebujemo red glede tega, kar je prav, ker smo glede tega izgubili orientacijo. Naravni prav enačimo z božjim pravom, zato je treba upoštevati pravila zdrave, preproste logike. Zunanji prav ti ne koristi, če ga z notranjimi vzgibi farizejsko zlorabljaš. Tako je tudi v realnosti, ker navzven gospodje delajo vse po predpisih, ti pa so oddaljeni od naravnega prav. Pravila je treba ponotranjiti in iz njih živeti, drugače človek ne bo preživel.« Kot primer je navedel, da po francoski raziskavi tamkajšnji otroci zaužijejo pri zajtrku tudi 80 kemikalij, o čemer se podatki prikrivajo, po drugi strani pa pobijemo vse bakterije, da je vse sterilno. »Naravno pravo je nad institucionalnim, je nad človeštvom. Ali smo se že toliko navadili blefiranja, da vrnitve k naravnemu nismo več sposobni? Vrednote, kot so potrpežljivost, skromnost in strpnost, niso instant dobrina, ampak jih je treba zvaditi. Ali bo globalni kapitalizem sploh dovolil, da se govori o njih? Grozno je videti, da se na večernem dnevniku, kjer naj bi bili ljudje modri, sploh ne želijo slišati, pa bi morala ravno njihova biti skrb za javno dobro.« Izmed poslušalstva se je najprej oglasil Ivo Moser, ki je v razpravo vpletel dvakratno povečanje na položnici za vodooskrbo. Robert Maruša je izpostavil, da smo ob krizi vrednot tudi sredi krize zaupanja, Grdino pa pozval, da s svojim vplivom naredi nekaj v smeri izboljšanja položaja. Eminentni sogovornik mu je odvrnil, da sam nima praktično nikakršnega vpliva. br POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Šentjur, 27. 9. - V eni od trgovin so kupci v voziček zložili za 400 € blaga in ga skušali odpeljati brez plačila. Eden od ekipe je prodajalce namreč skušal zamotiti, kar pa ni bilo dovolj. Grobelno, 27. 9. - Nekdo je iz odprte stanovanjske hiše iz kuvert na nočni omarici odnesel za 2.000 € gotovine in zlatnino ... Šentjur, 29. 9. - Policisti so obravnavali sedem poklicnih voznikov tovornih vozil, ki se jim ni dalo podaljšati certifikata ADR, ampak so se zatekli k ponaredkom. Šentjur, 30. 9. - Patrulja je pri ustavljenem vozniku ugotovila, da vozi brez vozniškega dovoljenja, kar je bilo dovolj, da mu je zasegla vozilo in odvzela tablici. Dramlje, 30. 9. - V okolici naselja so policisti iz prometa izločili pijanega voznika in ga peljali spat v Laško. Loka pri Žusmu, 1. 10. - Občan je na dovozno pot k sosedu postavil traktor, saj gre pot po njegovem zemljišču. Sosed, ki je imel obisk, je zato prišel do traktorja, kjer je dočakal trdo obravnavo, saj ga je prvi dvakrat udaril z leseno palico. Šentjur, 2. 10. - V Jakobu je pred stanovanjsko hišo neprivezan pes napadel sprehajalca, ki je na povodcu vodil svojega štirinožca. Lastnik neprivezanega psa se je ob tem še dodatno razburil, kar mu je prineslo še en plačilni nalog. Dramlje, 5. 10. - V nočnem času je nekdo na avtocestnem počivališču vlomil v vozilo, čeprav je v njem počival oškodovanec, ki je ostal brez prenosnega računalnika in denarnice z dokumenti. Šentjur, 8. 10. - Pijani sin, ki je pojedel še nekaj zdravil, je pričel groziti staršema, ki sta za pomoč prosila policiste. Izrekli so mu prepoved približevanja. Gorica pri Slivnici, 8. 10. - Med slavljenjem rojstva so slavilci opili 15-letnika, ki ob prihodu domov ni mogel govoriti in hoditi. Šentjur, 8. 10. - Zaradi razgrajanja v hiši so policisti sinu izrekli prepoved približevanja. Kasneje so mu nudili zdravniško pomoč in hospitalizacijo. Šentjur, 8. 10. - Občanu je nekdo s črnim sprejem porisal vozilo in povzročil škode za 2.000 €. Planina pri Sevnici,11. 10. -Nekdo je s traktorja na Bohorju odtujil šest naveznih verig za spravilo lesa. Planina p. S., 12. 10. - V okolici naselja je prišlo do eskalacije dolgoletnega spora med sorodniki, kršitelju pa so izrekli prepoved približevanja. Šentjur, 13. 10. - Med vožnjo iz Celja je voznico v nepreglednem ovinku prehiteval voznik, ki se je silno razburil, ko mu je signalizirala z lučmi, saj se je zaustavil in jo nahrulil. V Šentjurju je prejel položnico. Prevorje, 15. 10. - Voznica je zaradi nepravilne strani vožnje trčila v ograjo in se pri tem lažje telesno poškodovala. OPOZORILO Na širšem območju se pojavljajo tujci, ki pod pretvezo prodaje raznih artiklov izvršujejo tatvine. V nekaj primerih so prišli pod pretvezo, da kupujejo živino, v vseh pa je njihov namen isti, in sicer, da eden izmed nepridipravov zamoti žrtev, drugi pa med tem časom pregledajo, kaj vrednega se nahaja v hiši. Največkrat iščejo denar in zlatnino, a tudi druge vredne predmete. Še preden se žrtev zave, kaj se je dogajalo, storilci kraj zapustijo. Ob prihodu takih oseb bodite skrajno previdni in jim ne dovolite vstopa v hišo oz. se ne oddaljujete od hiše (na primer pokažete živino v hlevu, drugi storilci imajo v tem času dovolj časa za obisk hiše). Zapomnite si videz oseb, vozilo, smer vožnje in morebitne druge posebnosti. LUCIJINA REPORTAŽA Moj urednik mi pravi, naj se končno malo umirim. Za božjo voljo, sem ja vedno hladna ko špricar. Le ko pišem o mojem županu Maretu, grem v malo višje vrtljaje, ampak to so hormoni, ki s politiko nimajo nobene zveze. Ko sem zadnjič prebirala občinski Utrip, sem bila ogorčena: moj župan je bil samo na 12 fotkah. Štef, ki ni niti približno tako lep kot Mare, je imel v svojem nekdanjem Informatorju eno fotko več. A sem se hitro pomirila, ko sem ugotovila, da Mareta na treh fotkah nadomešča sicer bistveno manj lepi Robi, kar skupaj vsaj za silo kompenzira Štefa. Če se Andreja in Jure ne bosta do naslednje številke Utripa(nja) bistveno popravila, bo treba razmišljati o zamenjavah. Zakaj jih pa plačujemo!? Pa tudi bolj profesionalno bosta morala pisati. Recimo tako kot Maretova piarovka Polonca, ki uspe o še tako drobnem občinskem dogodku ustvariti prekrasen tekst, ne da bi ji med vrsticami ušla ena sama nepravilna informacija. Se bodo počasi morali navaditi komuniciranja v stilu upojenskega Staneta, ki zna tudi iz kilave 61-letnice upokojenskega društva narediti kar dvodnevno fešto. Si predstavljate, kaj se bo šele dogajalo, ko bodo prišle na vrsto okrogle obletnice, recimo 100-letnica DU, če jo bo Stane slučajno še organiziral. Razne polokrogle obletnice so sicer sploh naša odlika, ker so znamenje, da so na primer Ipavci ali pa dobjanska šola vsakodnevno globoko v naši zavesti. Še posebej sem se raznežila ob dobjanski šolski obletnici, ker so ob tej priložnosti tamkajšnji zaslužni možje razložili, da so svojo lepotico zgradili skorajda lastnoročno in brez obremenjevanja svoje bivše šentjurske občine. Kar je seveda čisto prav, ker samozavesti nam resnično zelo primanjkuje. Razen na Ljudski univerzi, ki je s kolektivnim obiskom na Dnevih buč v Kikindi jasno nakazala, da ima jajca. Ker Šentjurčani ne padajo dovolj na njihove pedagoške finte, so se strateško odločili, da svoje srbske prijatelje naučijo bučegojstva. Tozadevni mednarodni projekt za EU naj bi bil pravi poslovni hit. V tej povezavi je treba pohvaliti (kar gre meni osebno bolj težko z jezika) šefico Šentjurčana, ki svojega časopisa v Srbijo sicer ni uspela izvoziti, je pa s svojo frizuro uspešno opozorila na visoko raven šentjurskega frizeraja, ki utegne kmalu postati naš balkanski izvozni paradni konj. Kaj nam bo Alpos, od katerega sta nam tako ali tako ostala le še lupina in javorski Joža, naša prihodnost je v storitvenih dejavnostih! Sicer pa me še bolj zanima, kako bo dobrinska Danica tržila svoje EU-vaško jedro. Nevoščljivci sicer pravijo, da bi bilo bolj koristno, da bi tistih pol milijona evrov pošteno razdelili med vaščane, vsakemu gospodinjstvu recimo olepševalnih 40.0006, ker to bi pa res bila veslovenska ekonomsko-turistična atrakcija. Ampak to so neumnosti, tisti, ki ne verjamejo, da je dobrinsko EU-jedro šele uvod v razvoj energetsko trendovskih knaipovskih antiterm. Mislim, da ne more biti res in se spet samo naklada, da so krajani Spodnjih Slemen dali v promet svoj konec asfalta brez Maretovega in župnikovega žegna. Kar je nekaj dvojno nezaslišanega. Če se tisti asfalt ne bo kmalu sam sesedel, ga Satira je način pisanja, kjer prevladuje ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja (knjiž.) SSKJ bo treba čim prej tako ali drugače uničiti, ker sicer se lahko ta škodljiva brezbožna in amoralna praksa razpase po vsej občini. Oblast, posvetno in cerkveno, je potrebno spoštovati vedno in povsod. Kar v prihodnje velja tudi za mestnega viničarja Jurija, kajti tudi trgatev 400-letne trte v Zg. trgu ne more biti brez blagoslova vsaj kaplana, če že ne more dobiti Čonča. Pa čeprav trgači pridejo direkt od maše. Je pa Jurij ravnal zelo modro, ker na brajdo ni spustil poslanca Štefa in državnega svetnika Jožeta. Si predstavljate katastrofo, če bi slučajno padla dol in se fentala. Prav je, da po brajdi plezajo le tisti naši zamenljivi šefi, ki si jih lahko po potrebi kdaj koli sami izvolimo. Prav do kosti me je te dni pretresla vest o bombi na občini. Čeprav je šlo za lažni napad, mi je v veliko tolažbo spoznanje, da nesojeni bombaš ni delal čisto na pamet: ni napadel v četrtek, ko je na Občini tudi Mare. Le kaj bi mi brez Mareta! Še meni bi zmanjkalo tem za moje reportaže. Lucija Pravila oglaševanja v času predvolilne kampanje v Šentjurskih novicah • Šentjurske novice bodo v času predvolilne kampanje, ki je razpisana za nedeljo, 4. decembra 2011, s prispevki po izboru sodelavcev in v skladu z uredniško politiko portala v posameznih novicah spremljale kandidate, njihove programe in njihovo dejavnost v predvolilni kampanji. • O načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov, ki govorijo o kampanji, kandidatih in volitvah, odloča uredništvo samostojno, v skladu z uredniško politiko. • Šentjurske novice bodo v mesečniku, ki bo izšel 30. novembra 2011 (letnik XVIII, številka 11), objavljale volilna propagandna sporočila v obliki oglasov in naročenih člankov. • Naročena volilna propagandna sporočila bomo objavljali v skladu s splošnimi pogoji in po ceniku Šentjurskih novic, ki je objavljen na spletni www.sentjurskenovice.si. Vse objave oglasnih sporočil ne glede na vrsto bodo navedene z navedbo naročnika. Urednik Jure Godler I. r. Mali oglasi V bližini Šentjurja nudim pomoč v gospodinjstvih ali pomoč starejšim osebam: 041 969 416. Prodam dvosobno stanovanje v centru Šentjurja ali menjam za manjše. Stanovanje je opremljeno z lastno plinsko napeljavo, balkonom, kletjo. Velikost stanovanja je 57 kvadratnih metrov, v 4. nadstropju in je bilo delno renovirano. Pripada mu tudi parkirni prostor. Dodatne informacije na: 030 917 795. Šentjur mesto - Cesta V. Orožna, prodam lastniško stanovanje (vpis v ZK), 67 m2, III. nad., lega V/Z, (balkon, klet, parkirišča ...). Urejena in mirna lokacija. Cena po dogovoru. Informacije 041/234-009. Mali oglasi v Šentjurskih novicah so brezplačni. Pošljete jih lahko na e-naslov uredništvo@sentjurskenovice.si. fhMuj* r: Vojna za Slovenijo na Šentjurskem n ijeitt In 10. julijem pod orožjem številne enote TO. Mobilizacijo je uspešno izvedel oddelek za obrambo SO Šentjur. Celotna operacija je bila vodena iz Območnega štaba TO iz Slovenskih Konjic, komandant je bil Alojz Groleger. Njemu so bili neposredno podrejeni komandanti šentjurskih enot. 5. julija je prišlo do reorganizacije in od takrat pa do moratorija 10. julija je šentjursko TO vodil komandant jurišnega odreda Marjan Grosek iz svojega štaba v OŠ Slivnica. V tem času se je zgodila nesreča v Dobju, v Ljubljani pa je pri opravljanju svoje policijske naloge padel miličnik Strašek, doma iz Boletine. Stane Arzenšek, bivši komandant TO: Zaradi različnih pritiskov, predvsem psiholoških in političnih, sem 8. oktobra 1990 zapustil aktivno službo v TO, zato sem bil kar presenečen, ko so me 25. junija mobilizirali in poklicali na Območni štab v Slovenskih Konjicah. Še isti večer so me poslali nazaj v Šentjur, kjer sem delal na mobilizaciji vseh enot TO. Bil sem nekakšen koordinator, toda brez pravih pooblastil in navsezadnje tudi brez pristojnosti. Po dogovoru s komandantom Območnega štaba TO Grolegerjem sem bil 5. julija demobiliziran. Kolikor se spomnim, je bilo v Šentjurju mobiliziranih okrog 450 pripadnikov TO, ki so bili po 28. juniju, ko smo iz skladišča v Celju dobili nazaj vse naše orožje, tudi solidno oboroženi. Poleg polavtomatskega in avtomatskega orožja smo imeli tudi dovolj eksplozivnih sredstev, minometalcev ter protioklepnih armbrustov. V Šentjurju so bile formirane naslednje enote: Zaščitni vod občinskega vodstva, vod za zveze, ki je bil vpoklican že prej in ga je vodil Edi Peperko, Diverzantski vod, vodil ga je Zlatko Zevnik, Vod za protispecialno delovanje, vodil ga je Gomzej Bogdan, namestnik je bil Jani Kukovič, Pehotna učna četa TO, izvajala je sprejem prebeglih vojakov JNA in je delovala na območju občin Šmarje in Šentjur. Vidno vlogo v četi je imel Vodušek Martin, ki je bil oficir za varnost v OŠTO Šentjur. Jurišni odred TO, ki se je nahajal v šoli v Slivnici, je vodil poveljnik Marjan Grosek. V njegovem štabu so bili še Vinko Ambrož, Martin Zabukošek, Igor Gorjup, Jaka Ratajc in drugi. Četa TO KS Šentjur, vodil jo je Martin Martinovič, pomočnik je bil Janko Pušnik. Nahajala se je na območju Jakoba. Četa TO KS Ponikva, ki jo je vodil Anton Zupanc, je bila nastanjena v šoli Ponikvi. Samostojni vod TO KS Dramlje, ki ga je vodil Marko Kopinšek, seje zadrževal na območju Dramelj. Samostojni vod TO KS Loka pri Žusmu je vodil Krošlin. Samostojni vod TO KS Dobje je vodil Sandi Janša. Samostojni vod TO KS Planina je vodil Radko Pušnik. Marjan Grosek, komandant jurišnega odreda in od 5. julija naprej tudi komandant vseh enot TO na Šentjurskem: TO je bila zadnji dve leti pred demokratizacijo zelo pasivna, vsaj jaz nisem imel z njo nobenih aktivnosti, zato sem bil zelo presenečen, ko so me 25. ali 26. junija ob pol enih sneli tako rekoč s službenega stola v carinarnici v Celju. V eni uri sem bil na svojem mobilizacijskem mestu v šoli v Slivnici, moj jurišni odred, ki je štel 140 mož, pa je bil skompletiran v štirih urah. Takoj so nam razdelili orožje. Vsak je sicer dobil svoj kos orožja, ■ el i ko Ta® č a ra n j e le re mauzerkd. Vsak je dobifludi po 20 ■j ostrih nabojev, kar sd je zgodilo^ploh prvič v zgodovini mojega sodelovanja v TO, kar je na vse delovalo še dodatno zastrašujoče. Vsem nam je bilo jasno, da gre zdaj zares, temu primerno je bilo tudi vzdušje med nami. Štab jurišnega odreda, v njem so bili še politkomisar Jakob Ratajc, varnostnik Igor Gorjup in intendanta Martin Zabukošek in Franci Zapušek, je bil v enem od razredov, vojaki pa so bili v telovadnici. Častniki še pištol nismo dobili. S hrano smo bili solidno oskrbovani, vse drugo pa je bilo precej žalostno. Bila je prava poletna vročina, mi vsi pa v zimskih uniformah, spali smo na blazinah, oblečeni, umazani in prepoteni ... Po nekaj dneh smo potem dobili naše orožje, ki je bilo TO odvzeto maja ‘80, kar nam je le vlivalo nekaj več samozavesti. Čez kakšen dan smo dobili še poln kamion različnih eksplozivnih sredstev, bomb, minometov, armbrustov in drugega materiala. Ker s tem orožjem še nismo imeli vaje, smo vse skupaj nedotaknjeno varno spravili v šolsko skladišče. Da je bil moj ukrep na mestu, se je pokazalo že naslednji dan, ko smo zvedeli za nesrečo v Dobju. Reševalni avtomobili z zavijajočimi sirenami, ki so drveli skozi Slivnico, so nam, dokler nismo zvedeli, za kaj gre, pognali po žilah krepko dozo adrenalina. Kasneje smo sicer dobili tudi navodila, kako ravnati z minami in armbrusti, ampak mi se jih v skladišču nismo več dotaknili. V 14 dneh, kolikor smo bili »v vojni« se ni zgodilo nič posebej omembe vrednega. Poležavali smo na šoli, vadili z orožjem, se pripravljali na morebitne akcije in čakali na konec. Počasi smo dojeli, da dokler se v Ljubljani nič ne dogaja, se tudi mi nimamo česa bati, saj naša lokacija niti približno ni bila strateško pomembna. Iz ravnotežja meje morda enkrat le vrglo telefonsko sporočilo komandanta Grolegerja, da naj se naša enota pripravi na premik proti hrvaški meji v bližino Buč. Od njega sem zahteval pisni ukaz, ki ga pa potem ni bilo od nikoder in tako smo konec vojne dočakali »nedotaknjeni« kar v Slivnici. O morali enote bi težko povedal kaj slabega. Da smo bili vsi za Slovenijo, je bilo normalno, kako pa je vsak od nas razmišljal, kako bo ravnal, če bo prišlo do bojev, je drugo vprašanje. Vsem sem vnaprej jasno povedal, da če pride do spopada z vojsko, bom, preden bo padel prvi strel, ki bo moj, sam osebno šel na drugo stran in preveril, če je boj res naš edini izhod. Nisem pa si delal utvar, da bi bil lahko jurišni odred v spopadu s kakšno izurjeno enoto specialcev uspešen in da se v resni borbeni preizkušnji ne bi hitro skrčil vsaj za polovico. O kakšni politizaciji med nami ni bilo ne sluha ne duha. Častniki smo res bili večinoma člani ZK, toda to že prej ni prav nič pomenilo, sedaj pa še toliko manj. Med nami ni bilo t. i. paničarjev, a sem za potrebne akcije vseeno vedno iskal le prostovoljce. 5. julija je kot strela z jasnega nepričakovano udaril ukaz, da sem imenovan tudi za komandanta drugih šentjurskih enot TO. Vzel sem si čas in obiskal vse enote, bil sem z njimi na telefonskih zvezah, to pa je tudi bilo vse. 10. julija smo bili že vsi doma. Kot zanimivost naj še povem, kako je na carinarnici v Celju tekla »carinska vojna«. Že sredi junija so prišli k nam trije Srbi z odločbami, da prevzamejo carinarnico. Jaz naj bi šel nekam na Hrvaško, direktor pa še dalje proti jugu. Mi smo takrat imeli na podstrešju že oborožene teritorialce in seveda nismo bili pripravljeni predati svojih delovnih mest. Srbski cariniki, ki jim je povsod vestno sledila slovenska policija, so bili nastanjeni v hotelu Celeja in so »hodili k nam v službo«. (se nadaljuje) tovrstno šolo v Sloveniji. Naknadno je Odbor za srednje šole pri Izvršnem svetu Slovenije odobril še en oddelek zaradi velikega interesa mladine. Predsednik odbora dr. Peter Vencelj je poznal delo na šoli v Šentjurju in se je strinjal s dodelitvijo smeri. Do tega leta so na SKŽŠ - Kmetijski šoli v Šentjurju izobraževali gospodinje samo v 2-letni smeri za pridobitev poklica kmečka gospodinja. Z uvedbo 3-letne šole pa ni bila ukinjena 2-let-na šola. Smer kmetovalka - gospodinja (SR, 3-letna) je bila namenjena učenkam, ki so si želele več znanj iz gospodinjstva, ker so se doma ukvarjali s turizmom ali z drugimi dodatnimi dejavnostmi. Učenke so pridobile mnogo znanja, ki je potrebno v vsakdanjem življenju, v poklicu in družinskem življenju. Pridobile so si znanje s področja gospodinjstva s prehrano, ki je obsegalo naslednja znanja: samooskrbo družine, medčloveške odnose, načine obdarovanja, oblikovanja doma, vzdrževanje domačije, ohranjanje kulturne dediščine, oskrbovanje gospodinjstva, oskrbovanje tekstila, usnja, krzna v gospodinjstvu, organizacijo gospodinjstva, potrošniško vzgojo, hranoslovje, planiranje prehrane, peko, konzerviranje, omizno kulturo in gostoljubnost, šivanje, vezenje, pletenje, kvačkanje itd. V treh letih šolanja je bilo 988 ur ali 27 % vseh ur izobraževanja namenjenih predmetom s področja gospodinjstva. Pri tem je bil poudarek na praktičnem pouku. Učenke so si pridobile osnovna znanja za odpiranje manjših zasebnih obratov. Učenkam priporočamo, da bi med šolanjem bivale v domu učencev v Šentjurju, kjer jim bi lahko po želji organizirali dodatne tečaje, npr. strojepisja, tujega jezika, računalništva, spoznavanje domače obrti in ročne spretnost ter podobno, odvisno od želje učenk. Za učenke, ki niso uspešno zaključile 8 razredov osnovne šole, temveč le 6 ali 7 razredov, je bilo primerno izobraževanje v smeri kmečka gospodinja (SKR, 2-letna), kjer so bili splošnoizobraževalni predmeti prilagojeni predznanju, ki so ga pridobile v nepopolni osnovni šoli. SKŽŠ Celje je spremenila naziv šole v Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje z enotami v Šentjurju za šolanje kmetijcev in gospodinj ter v Medlogu za šolanje vrtnarjev. Upali smo, da nam bodo v letu 1991 vrnili posestvo v upravljanje in da bomo modernizirali objekte za praktični pouk. Tako bi nadaljevali z aktivnostmi, ki smo jih pričeli v preteklih letih. V septembru 1990 je cestna skupnost pričela rekonstruirati cesto ob šoli: ovinek, širitev in avtobusno postajališče. Zato so morali podreti staro kovačnico na južni strani ceste ob šolskem vrtu. Stavba je bila že leta v zasebni lasti in je bila za rušenje pripravljena od leta 1974, ko jo je močno prizadel potres na Kozjanskem in je lastnik dobil nepovratna sredstva iz sredstev za povrnitev potresne škode. Šolsko posestvo pri kmetijski šoli Šentjur Že misel o ustanovitvi kmetijske in gospodinjske šole pri deželnih poslancih v avstroogrski državi je bila osnovana na resnični potrebi po takšni šoli. Njeni graditelji, predvsem dr. Gustav Ipavec, so postavili trden temelj: kupili so posestvo in nato zgradili šolo. Ni uspešne šole brez ustrezne učilnice za praktični pouk: polj, sadovnjakov in hlevov, ki se v svoji obliki razvija z napredkom kmetijskih znanosti v praksi in teoriji. Učenec mora začutiti vonj zemlje, dojeti skrivnost odpirajočega se cvetja v sadovnjaku, se z ljubeznijo približati živali. Kdor tega ne občuti, mu vse teoretično znanje ne bo pomagalo. Nikdar ne bo uspešen kmetovalec. Njegove misli morajo biti hitre, malo zvite, da prelisiči sovražnika. Srce mora imeti polno ljubezni, da prenese vse tegobe svojega poklica in da pričaka lepoto sadov svojega dela. Kmetijec dela, računa, toda tudi ljubi tisto, kar ustvarja. Kmetijska in gospodinjska šola v Šentjurju je dočakala svoj stoletni jubilej: lepa, prilagojena sodobnemu življenju, toda pohabljena. Še vedno so ji manjkala pljuča - šolsko posestvo, ki so ga izrezali leta 1962. Toda v slovenskem srcu nada nikoli ne ugasne, zato upamo, da bo prav kmalu dobila del svojega telesa nazaj in bo svoje poslanstvo lahko v celoti opravljala tudi naprej. Ko današnjih njenih sodobnikov nikjer več ne bo, bodo iz njenih neder izhajali mladi ljudje, ki bodo ljubili slovensko zemljo in narod. (se nadaljuje) Siluacijski plan dri spcdjalne kmetijske šole V Št. Jurju prt Celju. Ždanlca Cej/e—Orobetno Situacijski plan drž. Specijalne kmetijske šole v Št. Juriju pri Celju »4flU dijaškega doma je med obema ^le^bstejiBfhFstavbama nastal hodnik, ki je povezal vse tri stavbe v celoto: kmetijsko šolo iz leta 1910, gospodinjsko šolo, sezidano leta 1932, in stavbo dijaškega doma, zgrajeno 1983, kar je omogočilo udobnejše komuniciranje pri pouku in udobnejšo napeljavo centralnega ogrevanja, vode, elektrike, telefona itd. Zaključne izpite so v tem šolskem letu (1989/90) od 25. do 28. junija 1990 opravljali učenci in učenke, ki so zaključili šolanje po: dveletnem SKR programu kmetijska pridelava v smeri A - kmetijski delavec in smeri B - kmečka gospodinja; triletnem SR programu kmetijstva v smeri A - kmetijec. V aprilu 1990 je bil asfaltiran pločnik od Sikoška do šole in narejen nov pločnik ob šolskem igrišču ter prostor za avtobusno postajo pri šoli. Vse učilnice na šoli so dobile novo pohištvo. Prepleskali smo učilnice v kmetijski šoli. Obnovljena je bila kurilnica za centralno kurjavo in nabavljena še tretja peč za centralno ogrevanje. 1990/91 Šolsko leto se je pričelo z novostjo, da se lahko učenci vpisujejo v smeri in ne več v programe, torej se je šolanje razlikovalo že v 1. letniku. Na šoli v Šentjurju so se učenci šolali v naslednjih smereh: dveletni VIR: kmetijska pridelava, smer A - kmetijski delavec in smer B - kmečka gospodinja, triletni: VIP: kmetijstvo, smer A - kmetovalec in smer B - kmetovalec, gospodinja, štiriletni VIP: kmetijstvo, smer D - kmetijski tehnik. V šolo se je do 1. septembra 1990 vpisalo 144 učencev in učenk. Ob vpisu se je 80 učencev odločilo za bivanje v domu učencev v Šentjurju. V šolskem letu 1990/91 smo prvič vpisali v prvi letnik učenke v 3-letno smer za pridobitev poklica kmetovalka - gospodinja, edino Pogled proti vhodu v stavbo gospodinjske šole. Desno so steklena vrata v obednico doma, ki je povezana s kuhinjo in ostalimi domskimi prostori. Na hodniku sta predavatelja Drago Jančič za vrtnarstvo in Ida Bohorč za gospodinjske predmete. Iz tabora ZKK Šentjur Za začetek sezone zmaga in trije porazi Kot smo že prejšnjikrat zapisali, so dekleta ŽKK Šentjur pričela z ligaškim tekmovanjem 25. septembra 2011. Najprej so v gosteh premagale ekipo Rogaške Slatine, nato pa jim je sreča malce obrnila hrbet in zabeležile so tri zaporedne poraze na domačem terenu. 24. septembra 2011 je bil odigan 1. krog SKL -vzhod za kadetinje letnika '95 in mlajše. Košarkarice ŽKK Šentjur so prvo tekmo odigrale okrepljene z novimi igralkami proti tekmicam Rogaške Slatine. Brez večjih težav so tekmo v gosteh dobile s 87 proti 26, izpostaviti pa velja, da so se tokrat na parketu preizkusile prav vse igralke in da je največ točk prispevala Vanja Tanšek, in sicer 30. Teden dni kasneje je bilo odigrano prvo domače srečanje proti igralkam AJM Maribor, kjer so dekleta doživela majhen šok. Trener Dejan Rodič je takole komentiral tekmo: »Ekipa Maribora se nam je odločno zoperstavila in ustavila vsak poskus postavitve boljše igre, še zlasti v obrambi, kjer smo izgubljali žoge po nepotrebnem in nasprotnice so z lahkoto iz protinapadov dosegle prednost 20 in več točk. Sledil je popoln padec koncentracije in končna nerealna koš razlika.« Rezultat tekme je bil 34 proti 102. Košarkarice Slovenskih Konjic so se 8. oktobra pomerile proti našim dekletom v 3. krogu. Da je konjiška ekipa ena izmed boljših v Sloveniji, je bilo vidno že v prvem polčasu (12 proti 33). Igra domačink je bila na trenutke vendarle tekoča in učinkovita, a jih je nezbranost v igri in pri prenosu žoge precej zdelala, tako da so se morale sprijazniti s ponovnim porazom, tokrat z 39 proti 72. Tudi tekma 4. kroga je bila odigrana doma; 15. oktobra je v goste prišla ekipa Pomurja iz Murske Sobote. Varovanke trenerja Rodiča so srečanje pričele borbeno, a so z nepotrebnimi napakami pustile nasprotnicam narediti koš razlike. V drugem polčasu so se dekleta predramila in odločno nastopala v obrambi. Omeniti velja, da je z nekaj neverjetnimi meti v zadnjih sekundah zadevala Iza Šentjurc. Končni izid tekme je bil 43:67, med strelke pa so se tokrat vpisale: Neža Murn 15, Iza Šentjurc 8, Nika Mulej in Vanja Tanšek 5, Zala Belak in Barbara Piki ter Rebeka Kračan 2. Dodajamo še, da se dekleta 22. oktobra odpravljajo na gostovanje v Celje. Sosedi imajo to sezono zelo uigrano ekipo, ki je med drugim tudi kandidat za osvojitev državnega kadetskega prvenstva. Posebnih pričakovanj nimajo, po besedah trenerja Dejana Rodiča pa bo ekipa skušala držati obrambo in se hkrati pripravljala na naslednjega nasprotnika. BM Futsal Liga Šentjur Liga za prvaka - 6. (predzadnji) krog, 22. 10.: Bogi team : Timbar Loški hopsi 2:7; Neznanka x : KŠŠO 7:4, Miki miške : Sokoli 3:5; Estudiantes ŠKMŠ : ŠD Dobrina 10:1 Lestvica # Ekipa T Z N P DG PG GR TČ 1. Timbar Loški hopsi 13 12 1 0 92 18 74 37 2. Bogi team 13 7 3 3 64 35 29 24 3. Neznanka x 13 8 0 5 57 41 16 24 4. Miki miške 13 6 2 5 37 50 -13 20 5. Estudiantes ŠKMŠ 13 4 4 5 54 40 14 16 6. Sokoli 13 5 1 7 47 57 -10 16 7. ŠD Dobrina 13 3 0 10 28 87 -59 9 8. KŠŠO 13 1 1 11 24 75 -51 3 T - tekme, Z - zmage, N - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TČ - točke Skupina za razvrstitev od 9. do 15. mesta: Švedi Montpreis : Dubaj 2:3; Šentvid : ŠD Dole 5:3; Simpl Žegar: Kalobje 4:3 Lestvica # Ekipa T Z N p DG PG GR TČ 9. Samorastniki 11 9 1 1 51 29 22 25 10. Dubaj 11 8 0 3 59 27 32 24 11. Šentvid 11 8 0 3 34 26 8 24 12. Simpl Žegar 12 6 1 5 29 32 -3 19 13. Švedi Montpreis 11 5 0 6 34 29 5 15 14. Kalobje 11 2 0 9 21 49 -28 6 15. ŠD Dole 11 0 0 11 23 59 -36 0 Pokalno tekmovanje Polfinale, 9. 10: Estudiantes ŠKMŠ : Timbar Loški hopsi 2:10; Šentvid : Bogi team 5:7 Razpred final, nedelja, 30. 10.: za 3. mesto ob 15.30; za 1. mesto ob 16.15. Liga Ponikva veterani (končna razvrstitev) # Ekipa T Z N p DG PG GR TČ 1. Loka Vulkanizerstvo Mulej 12 9 2 1 49 18 +31 29 2. Dole Vilkograd 12 8 2 2 52 33 +19 26 3. Ponikva 12 7 2 3 48 31 +17 23 4. Elektro Kerš 12 6 0 6 37 35 +2 18 5. Prevozi Pegy Instalacije Pesan 12 5 0 7 37 53 -16 15 6. MD777 12 4 0 8 28 43 -15 12 7. Jakob 12 0 0 12 15 53 -38 0 Naj strelci: 30-Jani Pahole (Ponikva), 27- Robi Žafran (Loka), 15-Oskar Drobne (Dole), ... Atletika Tri tretja ekipna mesta na krosu Šentjurski tekači so 8. oktobra v Prekmurju z 19-člansko ekipo sodelovali na prvenstvu slovenskih občin in v skupnem seštevku zasedli 6. mesto. Posamično je bil pri mlajših pionirjih A Žan Kramaršek 6., ekipa Šentjurja pa je bila z Žigo Zabukovškom Počivalškom in Matejem Brglezom tretja. V isti starostni skupini je bila pri deklicah Nina Knez 7., skupaj z Urško Arzenšek pa sta bili kot ekipa prav tako tretji. Podoben uspeh je bil pri starejših mladincih, kjer je bil Leon Časi 6., z Benijem Jahirijem pa sta bila tretja. Zaključili tudi balinarji Desetero upokojenskih ekip je konec prejšnjega me-seca zaključilo z nastopi v letošnji ediciji štajersko-savinjske balinarske lige. Ekipa Balinarskega društva Šentjurje z nekaj smole končala na osmem mestu. Drugi oktobrski vikend je na turnirju s pol ducata udeleženih ekip v Šmarju pri Jelšah ekipa Slivnice izgubila v finalu, Šentjurčani pa v tekmi za 3. mesto. Motokros gsmgaDo Drugo oktobrsko nedeljo se je z dirko pokalnega prvenstva zaključila motokrosistična sezona. V taboru tajfunovcev so se veselili dveh zmag in končnega uspeha Alojza Vogrinca, Eriku Slavcu pa sta zmanjkali le dve točki, čeprav jih je skupaj nabral 329. V državnem prvenstvu so bile uvrstitve nekoliko nižje, TRK Tajfun šport pa je v obeh ekipnih konkurencah osvojil naslov podprvakov. Pokalno prvenstvo Prilipe pri Brežicah, 9. 10. MX 65 junior Maks Mausser 2. od 11 2. od 17 MX 125 R1 Aljoša Molnar 4. od 8 4. od 18 MX Open R1 Erik Slavec 1. od 8 2. od 21 MX veterani 35 Alojz Vogrinc 1. od 5 1. od 22 Državno prvenstvo Radizel, 25. 9. MX 65 junior Maks Mausser 3. od 13 2. od 17 MX 125 Aljoša Molnar 4. od 20 2. od 31 MX Open Erik Slavec 3. od 14 6. od 30 MX veterani Alojz Vogrinc 2. od 10 3. od 13 V minimotu, v disciplini AP1, je Andraž Hriberšek jeseni uspešno odvozil tri dirke in osvojil končno 1. mesto v konkurenci petih tekmovalcev. br Ob občinskem prazniku so se pomerili tudi radioamaterji, ki so skupaj vzpostavili 246 zvez, in sicer z lokacij na Javorju in Zgornjih Slemenih, za kar je poskrbelo 9 šentjurskih radioamaterjev iz radiokluba S59DSC, ki se kot organizatorji tekmovanja niso smeli udeležiti. Posamezni zmagovalci so iz Spodnjega Dupleka, Ormoža in Marjete na Dravskem polju, med klubi pa je bil najboljši S59DPG s Ptujske Gore. Košarkarske notice [TMM5© peGostigaOp Končno se je pričela nova sezona, ki so je bili očitno lačni tudi gledalci, ki so na prvi prvenstveni tekmi lepo napolnili tribune. Šentjurski košarkarji so dobre igre v pripravljalnem obdobju sklenili z zmago nad gruzijskimi prvaki, ki jih financira tamkajšnja vojska, v njihovi četi pa so bili kar trije igralci z NBA-izkušnjami. Po gladki zmagi z verjetno najskromnejšo zasedbo v ligi je kmalu prišla ura resnice, saj je v Treh lilijah šentjurska vrsta povsem odpovedala, kar je prizemljilo tudi nekatere prevelike optimiste. Pregled tekem 5. 10. (pokal Spar): Šentjur : Lastovka Domžale 89:59; Držič 31 (4x3), Rembert 13, Nelson 12, Ferme 10, Primorac 10 ... 11. 10. (pokal): Lastovka Domžale : Šentjur 51:106; Držič 20, Primorac 19, Pelc 15, Nelson 15, Marič 14, Ferme 13, Rembert 10 ... V pokalnem tekmovanju je druga domžalska ekipa parirala le prvo četrtino v Šentjurju. Zanimiv lapsus se je primeril na povratni tekmi, ko so eno od šentjurskih trojk šteli kar za 4 točke. Naslednji nasprotnik je drugoligaš Hrastnik. 15. 10.: Šentjur : Parklji 97:66; Marič 19, Držič 18, Nelson 16 (13 skok.), Rembert 13 (13 as.), Primorac 12 ... Srečanje so popestrili pihalci, plesalke in tudi vrvovleki Šentjurski korenjaki, ki se jim je pridružil župan Marko Diaci. Tako, kot na tekmah z Lastovko, bi lahko najmlajši dobili več priložnosti. Gostujoči trener se je pritožil nad svetlobnim onesnaževanjem. 19. 10.: Zlatorog : Šentjur 94:73; Ferme 15 (3x3), Držič 14 (2t 0/7, PM 8/8), Marič 10, Primorac 10 ... Številna šentjurska karavana ni mogla biti zadovoljna s predstavo, svoje pa so dodali še sodniki, ki so dve identični situaciji v kratkem času presodili povsem različno in iskali priložnosti za dosojanje tehničnih napak. Zabijanje dneva je uspelo Milanu Sebiču, ki v tekoči sezoni nosi kapetanski trak. ŠRK Koši Šentjur Košiji so izpadli iz pokala, poleg trenerja Kristijana Košaka, ki za nekaj minut odigra centrsko vlogo, je v ekipi tudi Mija Petrovič. 5. 10.: Vrani Vransko : ŠRK Koši 94:58; Verhovšek 16 (4x3), Zorko B. 12 ... 11. 10.: ŠRK Koši : Vrani Vransko 81:76; Zorko B. 21, Verhovšek 19, Arzenšek 17 ... 15. 10: Primafoto Sl. Gradec : ŠRK Koši 62:69; Zorko B. 18, Petrovič 17 Liga brez meja 1.10: Šentjur 2000: Šmarje 56:73; Šentjurc 17, Gobec 12, 8. 10.: Šentjur 2000 : Ivančiča 59:69; Vodopivec 14, Pevec 13, Razboršek 12, Gobec 11, 16. 10.: Kozje : Šentjur 2000 58:67; Gobec 28, Vodopivec 13, Dremšak 12, 22. 10.: Šentjur 2000 : Rogaška 55:81; Gobec 31, Dremšak 10. Ekipa Šentjurja 2000 Lestvica: 1. Rogaška 10 točk, 10. Šentjur 2000 6 ... Razpored: sob., 29. 10.: Šentjur : Geoplin Slovan, sob., 5. 11.: Maribor Messer : Šentjur; Ruše : ŠRK Koši; Krapina : Šentjur 2000, tor., 8. 11. (pokal): Šentjur : Hrastnik, sob., 12. 11.: Šentjur : Elektra Šoštanj; Šentjur 2000 : Rogatec, ned., 13. 11.: ŠRK Koši : Posavje Podbočje, tor., 15. 11. (pokal): Hrastnik : KK Šentjur, sob., 19. 11.: Hopsi Polzela : Šentjur; Koroška Prevalje : ŠRK Koši; Lepoglava : Šentjur 2000, sob., 26. 11.: Šentjur: KK LTHcast Mercator; Šentjur 2000 : Pristava, ned., 27. 11.: ŠRK Koši: Sevnica. Šolska košarkarska liga V letošnjem letu v projektu ne sodeluje hruševska šola. 6. 10.: OŠ Franja Malgaja Šentjur: OŠ Vojnik 27:80. 19. 10.: OŠ Šmarje pri Jelšah : OŠ Franja Malgaja Šentjur 86:35. Kategorizirani športniki Obrnjena piramida vrhunskih športnikov Z oktobrom je pričela veljati nova kategorizacija vrhunskih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez. Klubi iz šentjurske občine še vedno premorejo sedem kategoriziranih športnikov, kar je pol manj kot npr. pred dvema letoma. V mednarodnem razredu so še vedno kar trije športniki: kopjašica Martina Ratej (Atletski klub Šentjur; za junijski nastop s 4. mestom na diamantni ligi v ameriškem Eugenu), jadralna padalka Mojca Pišek (Društvo jadralnih padalcev Lintvar; za ekipno 1. mesto na julijskem nastopu na svetovnem prvenstvu v jadralnem padalstvu - natančno pristajanje) in Denis Drapič (Taekwon-do klub Ahac; 2. mesto SP v VVellingtonu - borbe ekipno). V perspektivni razred sta uvrščena košarkar Tadej Ferme (Košarkarski klub Šentjur za julijsko udeležbo na EP mlajših članov) in motokrosist Aljoša Molnar (Tekmovalno-rekreativni klub Tajfun šport - status iz leta 2009), ki je v planinski klub prestopil z letošnjo sezono. V državnem razredu je Luka Dečko (Rotoboks Racing Team Šentjur, cestno-hitrostni motociklizem; zmaga na mednarodnem tekmovanju na Reki). V mladinskem razredu ostaja edini Boštjan Kopinšek (Taekwon-do klub Ahac Šentjur; za 2. mesto v borbah na lanskem mladinskem evropskem pokalu). Daleč najvišji razred med športniki, ki so člani klubov izven šentjurske občine, premore Henrik Plank (Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske; za 2. mesto na SP v metu kopja v Christchurch, status ima do leta 2015), ki je uvrščen v svetovni razred. V državnem razredu so alpski smučar Mišel Žerak (Smučarski klub Branik Maribor; za 12. na aprilskem FIS veleslalomu) in košarkarici Neža ter Urša Belak (Ženski košarkarski klub Celje; za 2. m v državnem prvenstvu). V mladinskem razredu je še futalser Aljaž Hrovatič (za državni naslov pri mlajših članih), ki je iz Dobovca prestopil k velenjskemu drugoligašu. S seznama je izpadel soigralec Urban Verhovšek, ki je odšel k Veplasu. Na listi ni niti kolesarja Urbana Ferenčaka, razlog pa je menda v pomoti na OKS. Doslej je bil kategoriziran v cestnem in gorskem kolesarsvu, po zadnjih informacijah se bo posvetil le slednjemu. br ahovske notice Šentjurčani tretji v prvi ligi Članska ekipa ŠD Šentjur igra te dni v hotelu Žonta, kjer poteka tekmovanje v prvi ligi. Naša ekipa je tri kola pred koncem tretja in kot kaže, bo ta rezultat tudi obdržala. Ta rezultat lahko štejemo za uspeh, saj so v drugem delu nastopali z izjemo Zelčiča sami domačini (Četina, Drobne, Gazvoda, Plahuta in Mackovšek). Dve zmagoslavji Gazvode Odigrana sta bila septembrski in oktobrski turnir za pokal Šentjurja v pospešenem šahu. Obakrat je s 100 % izkupičkom točk zmagal Franc Gazvoda, ki je s tem pridobil velike možnosti za skupno letno zmago. Prav tako je Gazvoda zmagal na hitropoteznem turnirju v počastitev občinskega praznika. Drugo in tretje mesto sta nekoliko presenetljivo osvojila Vera Jazbinšek in Željko Mackovšek. Darko Plahuta je bil četrti, Franc Pešec peti... Šentjurčana najboljša v državi med upokojenci Ekipa DU Šentjur je zastopala našo regijo na državnem prvenstvu. Zasedla je solidno 10. mesto. Zanimivo je, da sta se na prvi deski srečala najboljša dva Šentjurčana Franc Pešec (igral je za Maribor) in Franc Gazvoda. Dosežen rezultat je lep uspeh, če upoštevamo, da je nastopila vsa slovenska veteranska elita z mednarodnim mojstrom Meštrovičem na čelu. Plahuta prvi v Šmarju Uspehe šahistov v zadnjem obdobju je zaokrožil Darko Plahuta z zmago na odprtem prvenstvu Šmarja pri Jelšah. F. Gazvoda Nogomet Mladi upi na sredi lestvice Po katastrofalni septembrski seriji z 1:21 so šentjurski nogometaši nadaljevali bolje. Na domači zelenici so dosegli dve zmagi, ki sta jih utrdili v sredini lestvice. Stanje krize klubskega vodstva je enako kot prejšnji mesec. Žal se vse skupaj odraža tudi v tem, da v letošnji sezoni ne ažurirajo niti spletne strani. Trener članske vrste Matjaž Šnabl je po zmagi s Črnjani dejal, da dosti bolje igrajo doma. V ekipo se vključujejo tudi nekateri domači mladeniči, kot sta Matej Horjak in Jure Bedek, na vrata prve ekipe pa naj bi „trkalo" še nekaj mladincev. Pregled rezultatov: l. 10.: MU Šentjur : Šoštanj 4:3 (3:2); 1:0 Jernej Lampret 6.’, 2:2 Miha Belak 16.’, 3:2 Lampret 33.’, 4:3 Demir Džaferovič 70.’ - 11 m. 8. 10.: Koroške gradnje Dravograd : MU Šentjur 4:1 (1:1); 0:1 Džaferovič 27.'. 15. 10.: MU Šentjur : Peca 4:1 (1:1); 1:1 Urban Jevšenak 34.’, 2:1 Anže Zavšek 59.’, 3:1 Lampret 76.', 4:1 Belak 78.’. 22. 10.: Tehnotim Pesnica : MU Šentjur 3:2 (0:0); 0:1 Džaferovič 48.’, 1:2 Džaferovič 73.’. Lestvica: 1. Tehnotim Pesnica 16 točk, 7. Šoštanj 12, 8. Peca 13, 9. Dravograd 12, 10. MU Šentjur 12, 14. Boč Poljčane 2. Razpored: sob., 29. 10., ob 14.00: MU Šentjur: Drava Ptuj, sob., 5. 11., ob 14.00: Pohorje : MU Šentjur, sob., 12. 11., ob 14.00: MU Šentjur: Tezno Maribor. br Ples Plesna prvaka V začetku meseca so v Medvodah pripravili državno prvenstvo v kombinaciji 10 latinskoameriških in standardnih plesov, ki ga je sicer zaznamo- vala skromna udeležba. Šentjurčani se lahko veselimo uspeha Neli Čadej in Domna Romiha, ki sta v pionirski konkurenci med štirimi pari postala prvaka. Mladinski tenis Konec poletne teniške sezone Kvalitetno delo na šentjurskih teniških igriščih se nadaljuje. Treningi se počasi selijo v dvorano v H ruševcu, kjer se bodo otroci pripravljali in trenirali v času zime. Pomlad in poletje 2011 sta bila zelo uspešna zlasti za naše fante, kjer sta izstopala Tilen Kovač in Žiga Kovačič. Tekmovala sta v midi tenisu (skrajšano igrišče) in dosegla odlične rezultate. Udeležila sta se skoraj vseh turnirjev (10), ki jih organizira TZS in osvojila 12 pokalov. Žiga se lahko pohvali s tremi zmagami, Tilen pa je dosegel eno. Enakovreden Tilnu in Žigi na treningih je Klemen Tašner, vendar ga na tekmah premaga trema. S trenerjem Tadejem Kinclom so se po takšnih uspehih odločili, da zaključijo tekmovanja na midi tenisu (čeprav bi po letniku še lahko nastopali v tej kategoriji) in se posvetijo tenisu na pravem velikem igrišču. To bo velik preskok, a vendar nujen, potreben in smiseln. Tudi dekleta Tjaša, Urška in Tinkara niso počivale. Trdo so delale med počitnicami, dosegle nekaj spodbudnih in dobrih rezultatov, vendar med dobitnice pokalov se žal to poletje ni uspelo uvrstiti nobeni izmed njih. Tinkara in Urška sta se uvrščali med najboljših 16, na mednarodnem turnirju pa se je Tinkara prebila čez prvo kolo. Žal so štrene mešale poškodbe in vsekakor je to razlog za malce manj vidne rezultate. Seveda pa imajo dekleta dovolj volje in želje za trdo delo še naprej in kjer je volja, je pot, tako da dobri in še boljši rezultati ne bodo izostali. Špela Kovač Tenis Tenisači pojedli tudi kostanj Šentjurski tenisači so sezono zaključili s kostanjevim turnirjem žrebanih parov in prvenstvom veteranom. Najboljša »kostanjšeka« med 28 tekmovalci sta bila Igor Turk in Sandi Recko, ki sta v finalu ugnala par Tim in Tibor Orač. V malem finalu je dvojec Simon Leskovšek - Tone Kiker ugnal Matijo Bedka in Dareta Vouka. Pri veteranih nad 35 let je bil vrstni red najboljše četvorke naslednji: Dare Esih, Tadej Kincl, Tomi Kovačič in Matjaž Knez, pri abrahamovcih pa: Janko Benčina, Joži Hernavs, Igor Turk in Andrej Zagajšek. Šentjurska ekspedicija se je odpravila v Rogaško Slatino, kjer je sodelovala na tradicionalnem četveroboju z gostitelji, Polzelo in Velenjem, ter zmagala. Šentjurske barve so zastopali: Samo Cmok, Branka in Tomi Kovačič, Bojan in Mojca Krivec, Dejan in Simon Leskovšek, Maks Mulej, Dare Vouk in Igor Turk. br CK- »AON. POT 0*~ opaženo t / - M ,1' Člani Astronomskega društva Kosci so sezono in desetletnico delovanja obeležili s kostanjevim piknikom IMS Del troavtobusne šentjurske ofenzive na Berlin ga ■ZT’ m * Jt Javni trening vrvovlekov z županom ■m •.. ' m,' "" : • >'•- ^ '. Nova nadloga za proračun sredi mesta? obiščite Šentjurske novice na Facebooku NAGRADNA KRIŽANKA OLIMPIJSKE IGRE EDEN SOUTH STANISLAV DROBNE AVSTRIJA ONEŠKO JEZERO DOBA SLUŽBOVANJA ŠVEDSKA 3 SILICIJ BIVŠE PODJETJE V CELJU ZORANA ZEMLJA NEUMEN BOG SKAVD. MITOLOGIJE ITAL. INDUS. _ DRUŽBA ' VZDEVEK GOTHEJEVE MATERE ŠUMNIK 17 ROBET BELEJ NASPR. NEREDU NEVENKA CMOK ALEŠ NEŽMAH ■ SESTAVIL: FRANC PEŠEC IGLASTO DREVO IGOR BERGANT POVELJNIK BOJA ZA KOROŠKO GOROVJE V MAKEDONIJI KRAT. SVET POŠTNE ZVEZ FINSKA (ORIG.) OSEBA OČEVIDEC PAVLA LEBIČ ODBOJNIK VAGONA (TUJKA) CVETA NOVAK IGRALKA WEST FRANCOSKI REŽISER ROGER EMIL ADAMIČ EVGEN BERGANT BOLJ HITRO BREZBARVN PLIN 11. ČRKA RNI) BI i A 1 'l IA GLEDALIŠKI NAMEŠČE- 'ii : PREPROSTE JEDI IZSTRELEK Z RAZSTRELIVOM IME DIRKAČA PROSTA HRV. KRAŠKA POKRAJINA ŠAHOVSKI SVETOVNI PRVAK JOSERAUL STANJE VISOKIH CEN 3RESTOLNO FRANCIJE NEVARNA BOLEZEN RIMSKA 1000 ENISA JAGER LATINSKI VEZNIK FOSFOR ČISTILNICA 1 ■ EGIPČANSKI BOG 8 e »itJurske '7f r Nagradna križanka L OKTOBER 11 J Srečni izžrebanci septembrske številke Šentjurskih novic so: Veronika Arlič iz Dobja, Miroslav Senica iz Planine in Vlasta Sebič in Šentjurja. Praktične nagrade dvignete v trgovini Biooprema v Blagovnici Resevna. Čestitamo! Rešitve oktobrske nagradne križanke skupaj s kuponom pošljite na naslov: MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. Peter je odšel na začasno delo v tujino in Borisu naročil, naj mu varuje ženo. Čez mesec dni je Peter prejel Borisovo pismo: »Vsi moški v vasi so seksali s tvojo ženo. Z njo sem seksal tudi jaz. Kaj praviš na drugi stavek?« Čez nekaj dni je Boris prejel Petrov odgovor: »Naša vas res ni velika, da bi se za to razburjal. Moja žena ima AIDS. Kaj praviš na drugi stavek?« Mož prinese domov plačo, stopi pred ogledalo in pokliče ženo. »Draga, ali vidiš ta denar v ogledalu?« »Vidim.« »To je tvoj denar.« »Hvala. Kaj boš imel pa ti?« »Moj denarje pa ta, ki ga držim v roki.« Ponoči v postelji: »Mateja, ali je že notri?« »Ne! Ne čutim ga!« »Res smešno! Zunaj ga tudi ni!« Ljubljančanka je rekla svojemu zaročencu Gorenjcu: »Ne bom se poročila s takšnim skopuhom!« »Na, tu imaš svoj prstan!« je jezno dejala in mu vrgla prstan. »Kje je pa škatlica?« Mož in žena sta se tako sprla, da sta si samo še dopisovala. »Pomij posodo!« napiše žena možu na listek. »Ne bom!!!« »Ne deri se!« Janez se je vrnil s službenega potovanja iz Singapurja. »Žena, zaradi tebe sem plačal kazen!« »Ja, kako pa to?« »Ko sem na cesti gledal vse tiste dobre bejbe, sem pomislil, kakšno kravo imam jaz doma. PFUJJ ... pa sem plačal kazen zaradi pljuvanja po tleh.« Smrt potrka pri Mujotu na vrata. Mujo ji odpre in vpraša: »A tko si ti?« Smrt: »Ja sam ti smrt, i došla sam po tvoju dušu.« Mujo se obrne proti hodniku in se zadere: »Fato, dušo, netko te traži!« Gresta dve nuli po puščavi, vidita osmico in rečeta: »Kako se jima da v tej vročini!« Kakšna je razlika med grdo in lepo žensko? Pet špricerjev. Koliko je črnogorski rekord na 100 metrov? 68 metrov! »Kako je nastala Postojnska jama?« »Ko je bil Gorenjec na izletu v okolici Postojne, je izgubil kovanec za tolar in je tako dolgo kopal in vrtal, da ga je spet našel.« Umeščanje navezovalne ceste Tako se spodobi pred županom. Samo toplo vodo nam še napeljite ... A je tudi tebi tako všeč tisti vic o vkopu? Blagoslov sodobnih krav. gospod, tiste še niste! ZAPIKI m prodOju ■ k\ sed do. Vti-5 „7 natei So za eno CeStitfco za krajevni pro