-   116   —
Na znanje kmetovavcam zavolj ži-vinske in gnojne soli.
Na prošnjo, ki jo je kmetijska družba na spome'n podružnice Planinske zavolj ponižanja soine cene ministerstvu kmetijstva predložila, je dalo minister-stvo te dni naslednji odgovor: „Ministerstvo pripravlja z nar veči pridnostjo ravno zdej živinsko in gnojno sol po niski ceni, in že se je poskerbeio, de se bo teh soli k malo povsod po znižani ceni toliko dobilo, kolikor bo kdo holel. Kar pa kuhinsko sol zadene, je ministerstvo kmetijstva prošnjo kmetijske družbe ministerstvu denarstva izročilo, zato ker ta reč v opra-vilstvo denarnica ministerstva spada." — Vošiti je, de bi tudi od tod kmalo kaj taciga veseliga zvedili zastran kuhinske soli.
Pri ti priliki moramo zastran živinske in gnojne soli nektere besedice omeniti.
Kako dobro de sol živini tekne, kako de rejo goveje živine, pa tudi ovac in prešičev povzdigne, je živinorednikam tako znano, de nam ni treba besedice ziniti. Sol redi živino in jo varje marsikterih bolezin. Kakor iz 8. lista Koroške kmetijske družbe zvemo, bo živinska sol obstala iz soli in encjana, tiste grenj-ke korenine, ktera želodcu silno dobro tekne.
Sol za rejo živine je vsim umnim kmetovavcam dobro znana — menj znana pa je našim kmetam sol za polje in senožeti gnojiti, to je, gnojna sol.
Kmetje, ki so v Vertovcovi „kemii" 5. razdelk zlasti od rej en j a rastljin in od gnoja pazljivo brali, že vedo, kakšno neizrečeno rodovitno moč imajo mnogoverstne soli v sebi, ako ž njimi gnojimo. Prišel bo pa kmlo čas, ko bojo to resnico sploh vsi kmetje spoznali, k\ hočejo svoje pridelke na višji stopnjo povzdigniti. Čeravno jim je gnojna sol še zdej neznana reč, jo bojo kmalo spoznali če bo le po nizki ceni.
Gnojna sol po poterjenih skušnjah posebno senožeti m in deteljšem dobro tekne, ker na senože-tih ne pomnoži le rasti trave , temuč tudi mah umori. Tudi sadnim drevesam dobro pomaga; sadje tacih dreve's, okoli kterih se je spomlad soli poštupalo, je veliko veči, slajši in boljši dišeče. Od gnojne soli je sploh tole treba vediti: 1) de se shrani na suhim kraji, scer pride ob svojo moč; 2) de se, kolikor je moč, enakomerno po njivi ali senožeti poštupa; 3) de se to z gode j na spomlad, od mesca svečana noter do m a liga travna zgodi, dokler je vreme še bolj vlažno (jnokrotno) ; o suši se ne sme gnojna sol štu-pati, ker scer sol zemljo preveč izsuši. — Moč gnojne soli je silno velika, in ker zdej bo ta sol po ceni, se bo dobro splačala, ž njo gnojiti.